content
stringlengths
1
82.8k
url
stringlengths
3
251
Caggal nde musiɗɗo Aamadu Malal Gey haalani en no mawningol “Teeminannde ɗiɗmere kaanankiri Maasina” yahri, omo jokkana en seeɗa e daartol laamaandi Maasina. Fedde ngam guurtingol Wuro Hamdallaay hormaango ngoo (Association pour la Réhabilitation de la ville Sainte de Hamdallay), sera Mooɓti, yuɓɓinii kawtal manngal e lewru Mbooy (Marsa) 2019 to wuro Bamako ngam wuurtinde Teeminannde ɗiɗmere gaafgol Laamaandi Fulɓe Maasina ina wiyee kadi Laamaandi Diina Hamdallaay. Jeewte ɗee kollitii seeɗa e daartol Maasina ko adii Laamaandi Seeku Aamadu. Ndeen ko Arɓe maa Arɗooji (teelo ko Arɗo) ngardinoo diiwanuuji Maasina, Arɗo fof e diiwaan mum e sarɗiyeeji mum. Maasina mooftii maa won Arɗooji noogaas-e-jeegom. Gaa-gaa Arɗooji lolluɗi ko wayi no Silaamaka, Buubu Arɗo Galo (ɓiy Arɗo)… ɓuri lollude ko Arɗo Jeeɗiɓo biyetenooɗo Hamadun Fulaani, Arɗo Maasina (1485 – 1508). Omo wiyetenoo kadi Pallaadi Galo maa Arɗo Maayo Ngaddooru “ Eggirgol Coowagol ” Saahal, ɗum woni lappi hakkunde Burgu-Haayre e Kareeri to Jamtooji. Ina ummii e makko Alfaa Nuhum Ɗahiiru Buubu Suufi Tahiiru Bella Galo Arɗo Ngaddooru, jeytoraaɗo e diisneteeɓe Seeku Aamadu nde o waɗaa hooreejoo Batu Mawɗo. Kanko e Seeku Aamadu ubbidaa e “rawda” gooto. Laamaandi Fulɓe Maasina fuɗɗii ko 1818, gasi e 1862 ina jeyaanoo e laamaaɗi ɓurɗi teskinde nder diiwaan Afirik-Hirnaange. Ndi wonnoo ko e nehaande leydi Mali hannde (e huunde e Burkina e Muritani). Sosi Laamaandi ndi e hitaande 1818 ko ceernaajo lolluɗo biyeteeɗo Aamadu Hammadi Buubu Bari, lollirɗo Seeku Aamadu Siiseh Bari. O fawinoo ko e doosɗe diine Lislaam, ɗum waɗi ndi kadi wiyeede Laamaandi Diina Maasina. Ko e ndee hitaande 1818 Maasinankooɓe njaggondiri e Laamaandi Segu ndi Jaaraŋkooɓe ngardinoo to Segu. Konu Juulɓe teemedde tato e sappo e tato (313) huccondiri e ujune joy (5.000) ummiiɓe Segu. Ɓe pooli Seegunkooɓe e wuro Nukuma e ndee hitaande. Adii won’de laamorde ko Nukuma hade mum eggineede ñalnde 21 Mbooy (marsa) fayde gurel tokosel ina wiyee Perel-Tuppe. Ko ngel gurel Seeku Aamadu inniti wiyi ɗum Hamdallaay (“Yettoode Allah” e ɗemngal Arab). Laamaandi ndi tafii dowla juɓɓuɗo ko wayi no marde Batu Mawɗo (Suudu Sarɗiyeeji Ñaawirɗi) e juɓɓe nderndere ko nanndi e Hariima, duuɗe deenaaɗe ɗo durngo heertinaa, e Qaadiiji nder gure, e jollirɗe e taƴtirde maaje (Jolol). Nder diiwanuuji e gure, Seeku Aamadu lelnii juɓɓe ballitooje nguurndam, haa arti e huuɓnude Diine Lislaam e moƴƴin’de koddigal hakkunde leñƴi, hakkunde remooɓe e aynaaɓe, hakkunde dowrinkooɓe e wurankooɓe. Ina heen : – Batu Jaartotooɗo, (nanndi ko e “senaa”); ina waɗnoo jaŋnguɓe humpitiiɓe Lislaam capanɗe-njeeɗiɗo (70). – Batu Mawɗo, ina waɗnoo capanɗe-nay (40) annduɓe. Mo woni kala ina halfinaa geɗal keeringal, yeru ko Alfaa Nuhum Tahiiru Buubu halfinaa jaŋde, Hammadun Bokari Bari loolirɗo Baa-Lobbo halfinaa ndeenka keeri leydi ndi. ­- Diisneteeɓe ɗiɗo (2) keedtinaa e Seeku Aamadu ngam mballa mo so omo foti ƴeftude sarɗiyeeji. – Cosgol Hariima, durnirdi duuɗe ndeenaandi, mooftanaandi nayi dewniiɗi seernaaɓe toppitiiɓe jaŋde nder duɗe mum en. – Lelnugol sarɗiyeeji Aamadu Seeku jowitiiɗi e ngaynaaka; kuutorteeɗi haa e ndee hannde. – ­Yuɓɓinde dabi taƴtugol nayi fayde duuɗe nde ɗi ngartii polindaaji, ɗum woni Jolol Burgu. Ina teskee kadi peeje yuɓɓo dowla lelnaaɗe ngonti sarɗiyeeji ɗi mo woni kala rewata. Ina heen daranaade koɗdigal moƴƴal jamyamal hakkunde leñƴi, waɗɗin’de jaŋde suka so dañii duuɓi jeegom (6) tawa alaa njoɓdi, ekn. E fawaade daartiyankooɓe e wiɗtooɓe Maasinankooɓe, wuro Hamdallaay ina waɗnoo­ 116 mawɗo galle, 740 duɗal jaŋde Quraana, 60 « Haafiz » Quraana, 120 reenirde « alyatimaaɓe », 100 deenɗo Quraana jeytoraaɓe e Batu Mawɗo, 60 leegal ina e nder wuro ngoo, ­  74 jofnde, Jumaa baawɗo nawde juulooɓe 3 000, ­Calliginorɗi 3 000. Eɗen teskoo noon dille mawɗe gadduɗe firtaare Hamdallaay e Laamaandi Fulɓe Maasina : - 1862 : caggal wolde Caayawal, konu Alhajji Umar Taal yani e Hamdallaay, firti ɗum saaki; - 1863-1864 : Caggal wolde Maani-Maani, konu Maasinakooɓe e Kuntaaɓe kuufi Hamdallaay lebbi jeetati hade maɓɓe foolde konu Fuutankooɓe. - 1864 : laamorgo Maasina, Hamdallaye fut détruite duppaa haa royti. Ko ɗoo duttorɗe keewɗe majji menndeŋ. – Toggere Baragel (toggere mbaaraangu) nder duunde Deninngu sara Konsa, ko ɗoon Qaadi 3ɓo leydi Uuruɓe Duɗɗe, Alfaa Hamadun Yaaya Aali lelii. Kanko laatinoo mawɗo konu Maasina e wolde Maani-Maani. – Rewo Toggere Baragel fotde km 20, ko ɗoon mawɗo konu Fuutankooɓe lelii, Alfaa Umar Ceerno Baylaa. – Worgo Toggere Baragel fotde km 15, ko ɗoon ceernajo waliyu-Allah mawɗo lelii, Seeku Yerkoy Telfi mo Kunta. Laamaandi Fulɓe Maasina firtaa ko e hitaande 1864 nde Tuubakiri yani e mayri caggal nde Aamadu mo Aamadu, taani mum Seeku Aamadu hawri e konu Fuutankooɓe. E hitaande 1977, no Seeku Aamadu wiyrunoo, “Hamdallaay maa firto, kono maa wuurtu”. Kuntaaɓe e Taalɓe e Barinaaɓe e Jaarɓe Segu mbelditi e gardagol Horeejo Ndenndaani Mali oon tuma, General Muusaa Tarawore e Aamadu Hampaate Bah. Gila ndeen Hamdallaay mahtaama, wontii wuro heso waɗngo ndiyam e yiite e jumaaji e jamaaji. Aamadu Malal Gey, Wiɗtiyanke Keeriiɗo ( [email protected] )
https://pulaar.org/2019/10/13/huunde-e-daartol-laamaandi-maasina/
E maayirɗe ndeeɗoo hitaande 2018 faade hitaande 2019, woote keewɗe ina tijjaa. Ɓurɗe fooɗtude hakkillaaji ɗee, ko woote gardagol leydi e hitaande 2019. Ko ɗum waɗi, gila e hooreejo leydi oo, haa e partiiji politik ɗii, gooto fof nana ngemmboo. Hooreejo leydi oo, caggal nde haali e cili keewɗi, wiyi wonaa ndaartoowo manndaa tataɓo, ina nanndi e gaanduɗo e konngol mum, sibu yiiloo banngooji keewɗi ɗi laamu nguu waɗata e ɗee jonte cakkitiiɗe : binnditagol e UPR rewrude e coodgol karte dentitee, keñoragol toɗɗagol CENI tawi luulndo tawaaka ekn. Yoga e yimɓe ina paami omo wondi e ngaanumma mawɗo. Ko ɗuum tagi, caggal nde o arti ɗanngal makko cakkitiingal Farayse, o hollitii wonde o mettinanaani ɗaɓɓanooɓe mo manndaa tataɓo ɓee, finnde mum ko o jaɓɓiima ɓe e damal e nder galle laamorɗo oo. Ɓooytaani parti laamu hono UPR joɗɗii ngam sakkunde peeje no heddortoo e laamu. Feere maɓɓe adannde, ko hesɗitinde naatgol e parti laamu nguu. Omdafeer en mbiyaa yo memmbito poosuuji mum en, ɓe njaltinani UPR kaalis haa heewi, hay so tawii ɗuum wonaa huunde rewnde laawol. Ina gasa tawa ko oon kaalis UPR huutorii ngam soodde karte dentiteeji e hebbinde doggi mum. Sibu caggal ko ina wona balɗe noogaas kampaañ binnditagol walla kesɗitingol UPR hollitii wonde terɗe mum tolniima e 1 133 000 neɗɗo ! Ƴeewaa noon, jogiiɓe duuɓi wootde e leydi ndii fof ɓuraani 1 400 000 neɗɗo. Firti ko Muritani fof ko UPR ! Won wiyɓe ɗumɗoo ko keblorɗe kebbingol bakane woote, hono no ɓe mbaɗirnoo e woote referaandoom ɓennuɗe ɗee nii. UPR ɓuuɓtinaani yaaɓani jokkude jiiroo, so heñaade sompude CENI keso tawi luulndo tawaaka. Dekere toɗɗiiɗo ɓeen fotɓe ɗowde CENI oo yaltinaa ko ñalnde alarba 18 abriil 2018. Ɗumɗoo kadi hawri ko e caaktugol jokkondiral ngal parti laamu nguu waddatnoo e FNDU e nder sirlu ngam yiylaade udditde kaaldigal paatungal e ngonka leydi ndii, haa arti noon e woote paaɗe ɗee. Ko ɗuum waɗi keñoragol toɗɗagol Ceni ngol bettude heewɓe. Mawɗo njuɓɓudi luulndo nganndiraandi « Institution de l’Opposition », hono Hasen wul Muhammed Mahmuud (Tawaasulnaajo) idii wiyde wonde « oo CENI dagaaki, sibu laawol rewaaka, tee ko ɓe wullitooɓe to ñaawoore » . O wiyi o « seeraani e jeertinde guwarnama oo wonde laawol ina rokki njuɓɓudi luulndo ngoo hakke jeytoreede e geɗe dowla oo, tee ko kañum laawol rokki hakke toɗɗaade joɗantooɓe luulndo to CENI, kono, ellee laamu nguu ko ko woowti hankati yaɓɓude sariyaaji leydi ndii ». Ko ɗuum woni ko partiiji luulndo heddiingo ngoo, gila e RFD haa e FNDU, yuɓɓinɓe yeewtere jaaynde ñalnde aset 21 abriil 2018. E ndeen yeewtere, gardiiɗo FNDU e oo sahaa wiyi « Toɗɗagol CENI tawi luulndo haɓantoongo woote jaambureeje laaɓtuɗe, tawaaka, ko tooñannge. Ko huunde nde rewaani laawol… Toɗɗogol CENI foti fawaade ko e kuulal 6 sariya jowitiiɗo e CENI, hakkunde senngo laamu e luulndo » , e wiyde gardiiɗo FNDU oo, « laamu nguu yiɗi ko yuɓɓinde woote ɗe laaɓtaani » . O siftini kadi sarɗiiji luulndo ngoo, hono « cosgol CENI nanondiraaɗo, goppitgol denndaangal yimɓe sokraaɓe miijooji politik, dartingol ñaawoore luulndiiɓe wonɓe caggal leydi e nder leydi kala e bismagol jooni jooni ƴeewooɓe ummiiɓe caggal leydi ndii haa teeŋti noon e Dental Orop e Fedde ngenndiije sibu mum en ɓurde moƴƴude golle, heewɓe ɗaɓɓude yo nodde lebbi kaawɗi ko adii juɓɓingol woote ». Ina feeña e ɗee golle wonde ardiiɓe leydi ndii ina ngondi e guumu-gaamalde no ngoppirta laamu tawa ina kisa, kisna ko ndusi koo. Heewɓe mbiyi laamu nguu jogaaki anniya moƴƴo, nuunɗuɗo, ko ɗuum tagi kala feere no luulngoo geddiri woote ɗee, ko ɗuum woni ko ɓe mbaɗata mbele ɓe mbellitoo kadi goɗngol. Muttaar ————————————————————————— Gaa gaa ko haalaa e CENI oo to bannge politik, goɗɗum ina haawi yimɓe heewɓe : hol no mawɓe partiiji toɗɗiiɓe jooɗantooɓe ɗum en heen ɓee, mbaawiri toɗɗaade heen yimɓe ɓe njiidi ɗo ɓadtii. Yiɗde wiyde ko waɗaa koo fof tuugii ko e jinngere e banndiraagal, huunde ittoore hoolaare ɓurnde famɗude e CENI hee, sibu gardagol woote ɗaɓɓi ko jaamburaagal wonaa heedi heedi e jinngere. Heewnoo toɗɗeede e CENI ko yimɓe seedtanaaɓe nuunɗal e jaamburaagal… Eɗen ciftina tan toɗɗii terɗe ɗee ko parti laamu nguu hono UPR e partiiji jahdiiji mum e jalogaaji (kaaldigal) yuɓɓintunoo. Lowre enternet wiyeteende taqadoum.mr yaltinii heen ɗee geɗe : Tiyib wul Moyne ina jiidi ɗo ɓadii e Yakuub wul Moyne (ko miñum maa mawnum). Muhammed Abdallaahi wul Abed ko esum hooreejo UPR hono Siidi Muhammed wul Maham . Mullaay Ahmed Shegeer ko banndum hooreejo leydi oo ɓadiiɗo. Siidi Abdalla wul Mahbuubi ko baaɗum Sheex Utmaan wul Sheex Ahmed Abuu e Maali . Diidi wul Bunama ko baaba mum Ahmed, esum omdafeer Feyli wul Laahah . Yaltini ɗii kabaruuji ko lowre enternet wiyeteende taqadoum.mr e ngolɗoo jokkol : http://taqadoum.mr/fr/node/1886
https://pulaar.org/2018/07/09/muritani-seni-ceni-gaddu%c9%97o-duko/
Fedde FLAM ina anniyii artude e leydi hee caggal duuɓi 30 waɗi caggal leydi ɗii. Fedde ndee habriino ɗum ko ina wona jooni duuɓi tati, ina wayi no, jooni, ɓe njaaɓanii tigi-rigi gartal ngal. Ɓe nelii ɗoo sete, tawi ardii ɗum ko Ibraahiima Mifoo Soh, cukko hooreejo fedde ndee. Ɓe ngadii ko ñaagaade yiyndirde e hooreejo leydi oo. Ɓe njooɗodii e oon ñalnde 28 abriil 2013 to galle laamorɗo leydi ndii (persidaas) . Ina tawanoo joɗnde ndee, cukko hooreejo fedde ndee wondude e Mammadu Wan, tergal yiilirde fedde ndee, kalfinaangal cukaagu e jojjanɗe aadee. E lowre internet fedde ndee, winndaa heen, wonde ɓe “njeewtidii e nuunɗal e hurum. Yeewtere ndee yowitii ko e ngonka leydi ndii to bannge renndo, kam e ngoƴaaji kisal e wellitaare FLAM e terɗe mum”. Fedde ndee hollitii weltaare mum e ko mawɗo leydi ndii “heñorii jooɗodaade e nulaaɓe maɓɓe” koo. Caggal ɗuum, ñalnde aset 4 mee 2013, ɓe njuɓɓini yeewtere jaaynde to Chinguetti Palace ɗoo (Madiina 3) . Ñalnde aljumaa 03 mee, ɓe njokkondiri e Ibraahiima Muttaar Saar , hooreejo AJD/MR , to joɗnde parti mum, caggal ɗuum, ɓe njokkondiri e hooreejo PLEJ hono Mammadu Alasan Bah. E wiyde maɓɓe (bayyinaango) , “ɓe njeewtidii ko faati e gartal fedde maɓɓe, hono FLAM, kam e heɓaare maɓɓe e gollodaade e denndaangal pelle politik goƴaaɗe ñawndugol caɗeele koɗdigal e renndo, nder leydi ndii”. Ñalnde altine 6 mee 2013, ɓe njokkondirii e Muhammed wul Mawluud , hooreejo UFP kam e Alasan Hammadi Bah, hooreejo Timtimol . Ñalnde talaata 7 mee, ɓe njiyndiri e Ahmed wul Daddaa, hooreejo RFD e Laaji Tarawore , koolaaɗo kuuɓal APP . Ɓe kollitii wonde ɓe njeewtidi e ɓeeɗoo fof ko geɗe paytuɗe e gartal maɓɓe kam e ngootaagu leydi ndii. Ɓe njiyndirii e oon ñalawma gooto e Buubakar wul Mesawuud (hooreejo SOS-Esclaves) e Mammadu Saar (jokkorgal Fonadh) e Jibi Soh (hooreejo Kawtal ngam Ƴellitaare) . Ɓe mbiyi, ɓe teskiima, kamɓe e ɓeeɗoo njiydi miijo ko faati e doosiyee ndonaandi aadeeri, kam e taccinanooɓe e njiyaagu. (bayyinaango 08 mee 2013, Stockholm). Ñalnde alet 12 mee, Ibraahiima Mifoo Soh jokkondirii kadi e hooreejo RD , hono Mustafaa wul Abeydarahmaan. Caggal ɗuum, ñalnde alkamiisa 9 mee, ɓe njokkondirii e El Wiam (Bojel wul Humoyd), e REVE (Lo Suleymaan) e MPR (Haamiidu Baaba Kan). Ñalnde aset 11 mee, ɓe njiyndirii e Tawaasul (Jemiil Mansuur), e Covire (Abuu Sih) e PUD (Muhammed Baro) e Moustaqbel (Wul Borbos) e Covire (Mammadu Alhuseyn Kan). Ñalnde 12 mee, ɓe njokkondirii e RD (Mustafa wul Abeydarahmaan) e UDP (Usmaan Sanngot) e Hatem (Saaleh wul Hanana) e Sursaut (Lalla mintu Siriif) . Ñalnde 13 mee 2013, ɓe njokkondirii e UPR (Muhammed Mahmuud Jafaar). Ñalnde ɓe njuɓɓini yeewtere jaaynde ndee (aset 4 mee) , ɓe njaltinii bayyinaango ɗo winndaa “Batu mooɓondiral ngaadoraangu 7ɓu Flam, njooɗinoongu e lewru mee 2011 to Farayse fellitiino gartal e Muritani. Artirta Flam ko yiɗde mahtaade Muritani e ngooroondi tiiɗndi, ndiin ngooroondi woni nuunɗal  e potal. Flam ina udditanii kaaldigal e diisnondiral e waɗooɓe politik leydi ndii, kam e ardiiɓe renndo siwil”. Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2013/07/07/gartal-flam/
« Mo jaɓaani koɗo ALLA, koɗo jom doole jippoo ɗum » E tonngoode 154 FooyreƁamtaare lewru saawiyee, eɗen njowinoo e ñalɗi 10 e 19 lewru saawiyee, lajal gadanal ngal,  ko gullitagol Y. Jammee to ñaawirde rowrowre Gammbi  wonde « woote hooreleydaagu Gammbi laaɓaani, yoo niilne, waɗtee », lajal ɗimmal ngal ko  ñande heen Aadama Baro  mo Goomu  woote ngenndiijo seedtii ko kañum fooli e pooɗondiral lefol   hooreleydaagu foti fiileede . Dikkondiral Yaayaa Jammee e CEDEAO E nder ndeeɗoon yolnde, dikkondiral waɗii hakkunde Yaayaa Jamme e Dental Faggudu Dowlaaji  Afiriik Hirnaange hono CEDEAO. Yaayaa Jammee jahnooɗo haa jebbilii wonde foolaama  ruttii saltii sabu Goomu Wooteeji Ngenndi (GWN) nannii mo wonde « juumre waɗii e limoore woote ndee, o daɗondiri e Aadam Baro ko 2 000 tan, wonaa 6 000,  kono haa jooni ko o poolaɗo tan » . Ɗum ina jeyaa e ko addani mo ñaamtude konngol makko kono kadi kulhuli wonde bonanndeeji ɗi o waɗnoo, kanko e wallidiiɓe makko, ko keborɗi ñaaweede. Ɗuum addanii mo jattinaade, wonti amo yiiloo hol no o waɗata  haa ñaawirde rowrowre Gammbi  dagniranta mo pirtugol woote ɗee, ɗe ɓamtee laawol goɗngol. Ɗum hittirii mo nde wonde goomu nguu nattiino woodde, dartingol mum ina ɗaɓɓi dumunna juutɗo, hay ñaawooɓe ɓe o yiɗnoo jiggoyaade leydi Niseriyaa  mbattini ko salaade arde. Konu Gammbi ko salndu ƴaañnoondu laamu Yaayaa Jammee sabu hooreejo konu oo heɓiino wiyde «keɓtin-mi laami Gammbi ko Yaayaa Jammee, ko ɗum waɗi ko e yamiroore makko tan noototoo-mi » Nii woni Yaayaa Jammee dañii ƴaañgal tiiɗngal, o yawnoraa ɗum o laawɗini sariya lollirɗo « Etat d’urgence » , ɗum firti tan ko o lommbii Gammbi e der ngonka keñoraaka keeriika ko ina dagnana mo walla kam mbiyen « ɓeydana mo » (sabu ko e ɗum tan o wonnoo) tabitinde bonannde rewrude e konu e heblanaade dartaade konu CEDEAO. E nder ngol « kaɓgol e wonki » laamu Yaayaa Jammee, fedde CEDEAO e dow gardagol MARCEL ALAIN DA SOUZA hooreejo goomu ngardiingu fedde ndee, hollirii caggal batu njooɗinoongu Niseriyaa ngam yuurnitaade jiiɓru jolndu Gammbi e sakkande ɗum feere, wonande CEDEAO, woote baɗnooɗe Gammbi yuɓɓinaama e nder laaɓal, ko Aadama Baro fooli etee Yaayaa Jammee seeɗtiima wonde foolaama, ɗum noon, e miijo maɓɓe, yo o dirtu e jappeere hee, o tottita Aadama Baro laamu nguu ñalnde 19 lewru saawiyee no doosgal ngenndi Gammbi yamiriri nii. Ko ɗum waɗi konngol DA SOUZA ina laaɓti feewde e Yaayaa Jammee « woppu laamu nguu e dow teddungal, walla ngoppine-ɗaa e waawnere » ɗum ina jeyaa e mbaawka CEDEAO, waɗde law fedde nde mooɓii konu e gardagol Senegaal e jeytorogol Niseriya e Gaanaa e fuɗɗoode, ngoni e heblaade no tabitiniri ndeen feere. Goonga goonga noon, yoga e leyɗeele ɗee ɓurani ɗum en ko feere maslahaa dañee, Yaayaa Jammee woppa laamu, doole konu mbaasa huutoreede sabu no mbiyruno-ɗen e winndannde ɓennunde ndee « bone piltat » . Maslahaaji ummanaaɗi e nde jiiɓru Gammbi nduu Ko e nder oon hakkille maslahaaji ummii ummoraade e won leyɗe Afrik. E fuɗɗoode ko leydi Maruk dogi heen, Laamɗo Maruk neldii toon nulaaɓe mum kono alaa ko ɗum jibini. Abdul Ajiiju, laamɗo Muritani neldii toon nulaaɓe mum fotde cili ɗiɗi, kañum e hoore mum yaɓɓii koyɗe mum haa Bañnjul, kono alaa ko gasi. Ɗum jaakii heewɓe hol ko Abdul Ajiiju waɗata toon sabu o jeyaaka e CEDEAO, ma a taw waɗde ko cehilaagal makko keeringal e Yaayaa Jammee « nanndi, njiidi en » sabu Abdul Ajiiju wayrataano Gammbi, amo yillotonoo nii KANILAAY wuro Yaayaa Jammee, etee moritaninaaɓe heewɓe ko julaaɓe to Gammbi. Won wiyooɓe nii, kanko e hoore makko jawdi makko ina toon. Wattindii naatde e maslahaa oo ko laamɗo Gine hono Alfaa Konnde, o wonaano ɓurɗo yiɗde kuutorogol doole ngol CEDEAO ummanii ngol, cehilaagal makko e Yaayaa Jammee ko huunde nde ɓooyaani, sabu ko ɓe luurdunooɓe, amo tuumnoo ɗum « ƴaañde rebel en yo njan e leydi makko ». Kono eɗen paama kam wonde kamɓe maslooɓe ɓee kala ɓe ɗaɓɓirta Yaayaa Jammee tan ko yo woppu laamu, caggal ɗum ɓe ƴeewa hol ko woni yiɗde mum, ɓe ƴeewa no ɓe mballiri ɗum heen. CEDEAO salaaki maslahaa no ina heɓree fof so wonaa wonde yo o woppu laamu nguu, o mooloyoo leydi ngoɗndi kono kadi amin « mberi sawru » tawde wonii konuuji Senegaal, Ganaa e Niseriyaa naatii Gammbi ina ngaddori kaɓirɗe mum en caggal nde Dental Afrik (U.A.) e Dental Dowlaaji Dentuɗi (ONU) ƴetti kuule wonde ina ngondi e ko CEDEAO ummanii koo. Geɗe goɗɗe keewɗe njolii e ndee yolnde e nder leydi Gammbi : Hilifaaɓe heewɓe laamu ndogii feewde Senegaal (fotde Ministuruuji 6), ko adii ɗum ko mawɗo konu Gammbi) holliri wonde so konuuji CDEAO naatii leydi ndii, kañum kam heboraani « haɓtaade ɓeen », ina wayi no Yaayaa Jammee hedditiima coŋ. Nii woni o rokkaa fartaŋŋe cakkitiiɗo,  Alfaa Konnde yahi Bañnjuul kam e Abdul Ajiiju, ɓe kuufii mo. Caggal diisnondiral balɗe ɗiɗi Yaayaa Jammee jebbilii, jaɓi woppude laamu, waɗi bayyinaango e telewisiyoŋ Gammbi, yetti ɓesngu Gammbi. Hol to maslahaa oo tuugii ? E ko fuɗɗii siyande en Yaayaa Jammee jaɓanaama : kisal mum, jawdi mum e wondiiɓe mum kala, waawde sahaaji fof yillaade Gammbi. O salanaa ko heddaade e Gammbi to wuro maɓɓe, o ɗaɓɓiino gaddananeede wonde Ñaawirde Kuuge Winndereere (CPI) nanngataa mo, maslooɓe ɓee kolliti mo alaa ko mbaawi e ɗuum. Ɓurnoo tiiɗde CEDEAO ko o woppa laamu o woppira Aadama Baro,  o yalta leydi ndii mbele deeƴre ina tabita e leydi hee, e diwaan oo kala. E miijo gardiiɗo CEDEAO, waasde mo ñaaweede defaaki ɗum, fawii ko e  heborɓe wullitaade sabu bonannde nde o fawnoo e mum en. Mooloyagol Yaayaa Jammee Ko ɗum woni ko laatii, ñalnde 21 saawiyee saanga waktuuji jeenay jamma Yaayaa Jammee diwi boowal laaɗe diwooje Bañnjuul feewde Konaakiri wondude e Alfaa Konnde, padnooɗo regginde mo. O luɓaa abiyoŋ mawɗo o jolni heen ɓesngu makko e kala mo o renndidnoo bonannde ɓurtunde, ɓe ƴaaŋi Konaakiri hade maɓɓe juuroyaade moolorde maɓɓe MALABOO to Ginee Ekuwaatoriyaal. Sawuud ɗaɓɓiranooma ɗum kono jaabtaaki. Nii woni daarol Yaayaa Jammee ngol aldaa e manoore joofiri « jaɓde ɓuri jaɓtorde ». Hedditii hannde ko hol nde Aadama Baro artata ƴettitde lefol mum to Bañnjuul. Ina yaakoraa ɗum neeɓataa, CEDEAO yeeytiima ko kañum adotoo mo toon gaddanoo mo kisal makko, haa yenanee kisal e deeƴre ngartii e leydi hee, sabu saysayeeɓe heewɓe ina cornii toon tawo. Aadama Baro ina wondi e sokla : artirde kisal e Gammbi, rokka ɓesngu wellitaare e hakkeeji mum kala, mumta bonanndeeji Yaayaa Jammee aawnoo kala, ɗum fof tawa wonaa e hakkille njoftiigu. Ma a taw ko ɗum addani mo wiyde ma o sompu goomu lollirngu « Goonga tawo hade beldital ». Ko laaɓi koo tan, nawi manoore ko CEDEAO sabu ɓe kolliri fiɓnde tiiɗnde ngam daɗndude demokaraasi e nder diiwaan hirnaange Afiriik oo. Ɓe  ndokkii winndannde wonande laamɓe waawɓe jarribeede e feere Yaayaa Jammee nde kala ko wayi no wiyooɓe ina memtoo doosɗe leydi mum en mbele ina laamtoo  walla so njuɓɓinii woote kaka, alaa mo mbiy-mi noon, alaa mo mallu-mi kono jeeytiiɗo fof yo ƴettu ! Gelaajo
https://pulaar.org/2017/02/18/yaayaa-jammee-mbayniigu-ngu-aldaa-e-teddungal/
Alla jaaraama on njaaraama banndiraaɓe. Mi salminii on gooto e mon fof innde mum e yettoode mum. Mi salminii on kadi e dow innde rewɓe ARP/TP Senegaal denngaangal kaliifa diine e kaliifa aada gonɗo ɗo e Moritani. Mi salminii salminaango heeriingo rewɓe FƁPM, mi yiyii darnde maɓɓe. Darnde maɓɓe ina yooɗi, ina yuɓɓi. Alaa fof ko ŋakki mi heen. Mi yiyii ñalawma Hanki o. So tawii ko woote wonnoo ko rewɓe ɓe ngañatonoo. Sabu pinal ngal ɓe njaltinii ngal. Ko yooɗatnoo fof ko kamɓe mbaɗi ɗum. Kadi keewal ngal ko kamɓe njogii. Ko nduknoo-mi tan , woni hafeere sukaaɓe, kono hay ɗum kamɓe eɓe njuɓɓi. Miin ko mbasiytoo-mi tan ko enen rewɓe, ko enen keedi e sukaaɓe ɓe. So neɗɗo ummiima e yahde e batu leñol, walla e batu diine, dental leñol walla diine, yo o jaggu e jungno ɓiyum nawora; mbele faamna ɗum holi kañum. Ɓakke mahatee ko gila ina ngoni kecce. So tawii a maharani ɓiye e ɗum ɗoon, ina waawi so mawnii joganiima hoyre mum feere yantoya e goɗɗum, tawi ina yaajnanaa toon, ina wiyaa toon bisimilla. Yimɓe jooni, saaysayeeɓe ina keewi e aduna he; won yimɓe huutortooɓe ɓesnguuji fulɓe nawta mbaɗtoya ɗum en e goɗɗum. Ɗum noon addata ɗum ko enen, kala ɗo cukalel ari, mbiyen ɗum aan ko a cukalel ummo-ɗoon. Ɓeya too mbiya ɗum aan ar! Ko a cukalel ar jooɗo! Ɗum ɗoon ɓeen kuutoroo ɓiɓɓe meeɗen. Kala ɗo njahaten, naworen ɓesnguuji meeɗen, nganndinen ɗum en holi kañum en, njiya, nana , maa paam. Ɗum ina jeyaa e ko tardini en kadi. So tawii neɗɗo jooɗoto haa mawna nde fuɗɗa yahde ƴeewoyde leñol mum, so arii e ngoon renndo, nde faamata njuɓɓudi mum, tawata ko nattii hattande. Ɗum noon, fof ko ho tardinta. Kono so a addaama heen ɗo ngon-ɗaa cukalel ɗo ina waawi nde mawɓe ɓe tampata nde, aan ƴettitaa golle ɗe, ɗum noon ɓurata en fooftinde, enen mawɓe ɓe hankadi, ko en duusooɓe, mbaɗen feere sukaaɓe ɓe ngannda ko nganndu-ɗen ko. Alla jaaraama, on njaaraama.
https://pulaar.org/2008/05/12/konngol-defaa-wan-kalfinaa%c9%97o-rew%c9%93e-e-arptabital-senegaal/
Ñalnde 28 noowammbar 2016 ɓennuɗo oo, rewɓe hesniiɓe njuɓɓinii seppo ummaade otel Kateer haa joɗnde Fedde maɓɓe, sara robine Sarakulle rewrude e karafuur BMD, Opitaal mawɗo. Aɓe ɓoornii comci ɓaleeji, aɓe kaɓɓi kaalaaji boɗeeji. E laawol hee ɓe njaggondiri e polis garnooɗo sarde ɓe. E wiyde Aysata Jaari Sal, kalfinaaɗo njuɓɓudi Fedde ndee, faandaare seppo ngoo ko ɗaɓɓude ñaawgol warnooɓe koye hakkunde 1989 e 1991. Ɓe kollitii kadi « kala biyɗo ina ubba doosiyee warngooji ko aldaa e ñaawoore e tabitingol goonga, ko ko ubbidtee heen ». Ko e 28 noowammbar Muritani heɓnoo jeytaare mum. Nguu ñalngu ko ñalngu weltaare wonnoo tuggi 1960 haa 1988, sibu, e ɗiin duuɓi, yimɓe fof ina ciftora, keewnoo udditireede ko “jamma falammboo” jamma 27 jofi 28. Ñalnde 28 ndee ko pijirlooji ñaldetenoo haa jamma, e nder weltaare e ɓiyngu yummaagu ko aldaa e paltoor hakkunde ɓiɓɓe Muritani kala. Kono, gila oo jamma bonɗo, ñalnde 28 noowammbar 1990, nde koninkooɓe yoorɓe ɓerɗe mbari “njahdikon mum en wolde” ɓe alaa ko mbiyi, alaa ko mbaɗi, so wonaa wonde ɓaleeɓe, oo ñalawma wontii ñalawma boɗeejo, niɓɓo, ñalawma sunu wonande feccere e ɓesngu Muritani, wonande kala juulɓe nuunɗuɓe, e kala caliiɗo tooñannge. Muttaar
https://pulaar.org/2017/02/15/28-noowammbar-2016-kala-biy%c9%97o-ina-ubba-doosiyee-warngooji-maa-ubbide-heen/
Tuggi ñalnde 15 haa 26 lewru abriil 2012, capanɗe (40) jaaynoowo – tawi heen nayo ko rewɓe – maa keble e nder gollorɗi ɗiɗi e ko feewti e no sariya Muritani gollortoo, kam e karallaagal binndugol jaaynde jahdungal e sariya : ɗum toɗɗii ko jaaynooɓe Rajo e Tele e winndooɓe, ɓe laamu e ɓe ngonaa laamu. Ɗum yuɓɓintee e ko nder Eɓɓaande Tiiɗtingol e Peewnitgol Sariya, e dow ballal kaalisaaji Dental Orop feewde e Muritani. Faandaare huftidinnde gollorɗi ɗii ko moƴƴitinde mbaadi sariya, e no sariya heɓirtee, e dow keblugol jaaynooɓe e ko feewti e piɓle kuftidinɗe njuɓɓudi sariya leydi ndii, e sariya gabbitiiɗo e jaaynirɗi, e njuɓɓudi sariya binndugol ciimti peewtuɗi e sariya. Gollorɗi heblo ɗii njuɓɓintee ko ñalnde 15 haa 26 abriil, e nder Nuwaasoot. Huufata ɗi ko haralleeɓe muritaninaaɓe to bannge sariya e to bannge wiɗto jaayndeyankeewo. Janngetee heen ko fannu kuuftidinɗo peewtuɗo e njuɓɓudi sariya Muritani, kam e  fannu jaayndeyankaagal. Ma ɗum wallit jaaynooɓe ɓee faamde njuɓɓudi sariya, e no golle sariya njahrata, e hol darnde juɓɓule mum e gollooɓe mum.  Laabi tuugorɗi, e doosɗe, e karallaagal jaaynoowo foti jogaade e nder meccal mum, kam e jettingol kabaaru, ma teeŋtine e nder heblo ngoo. Gollorɗi ɗiɗi heblo ma njuɓɓine : e ɗemngal farayse tuggi 15 haa 22 abriil ; e ɗemngal arab tuggi 22 haa 26 abiril ; fof yuɓɓintee ko to Hotel Halima. Kewu udditgol heblooji ɗii waɗaama ñalnde alet 15 abriil, ɗum udditii heblooji gadani e ɗemngal farayse. Ɗii heblooji wonande haralleeɓe jaayɗe nan-njiyaa ngari ko timminde heblooji sariya puɗɗanooɗi gila e lewru oktoobar 2011 wonande 127 karallo sariya : ñaawooɓe, awokaaji, e jooɗaniiɓe pelle renndo, e ko nanndi heen. Eɗen ciftina wonde Eɓɓaande Tiiɗtingol e Peewnitgol Sariya heɓii ballal kaalis ummoraade e Ngootaagu Orop, ko ene tolnoo e miliyaaruuji ɗiɗi ugiyya (4.75M€). Eɓɓaande ndee fuɗɗiima golle mum e hitaande 2007, nde joofata ko e maayirɗe suwee 2012. Faandaare dowrowre eɓɓaande nde ko wallitde e tiiɗtingol dowla tuugiiɗo e sariya haa arti e ferde laawol dawrugol fannu oo, tiiɗtinde mbaawkaaji haralleeɓe fannu sariya oo, moƴƴitinde no yimɓe njettortoo e no keɓirta sariya, e hesɗitinde kaɓirɗe e njogitaaje. Firo Aamadu Umaar Jah (Jooɗaniiɗo Fooyre Ɓamtaare e heblo ngoo) ——————————————— Communiqué de presse : Formation pour 40 journalistes dans le cadre du projet Justice financé par l’Union Européenne Dans le cadre du Projet de Renforcement et de Réhabilitation de la Justice (PRRSJ) financé par l’Union européenne au profit du ministère de la Justice mauritanien, une quarantaine de journalistes relevant de la presse écrite, de la radio et de l’audiovisuel, publique comme privée, dont quatre femmes, vont bénéficier du 15 au 26 avril d’ateliers de formations sur fonctionnement de la justice Mauritanienne et sur les techniques rédactionnelles adaptées au contexte judiciaire. L’objectif général de ces ateliers de formations est d’améliorer l’accès à la justice, et surtout l’image de la justice, en formant les journalistes aux principes généraux du fonctionnement du système judiciaire, du droit applicable et à la rédaction de chroniques judiciaires ou d’articles portant sur la justice. Ces ateliers de formation, qui se tiendront du 15 au 26 avril prochain à Nouakchott, seront enseignés par des experts mauritaniens en droit et en journalisme d’investigation et porteront sur des thématiques générales relatives au système judiciaire mauritanien et au travail journalistique, permettant ainsi aux journalistes de mieux comprendre le fonctionnement de la justice et d’aborder également le rôle des institutions et des acteurs judiciaires. Une attention particulière sera apportée aux règles déontologiques et au professionnalisme qui concernent plus spécifiquement les journalistes dans l’exercice de leur profession et de la diffusion de l’information. Deux sessions distinctes seront organisées l’une en Français du 15 au 22 avril, et celle en Arabe se tiendra du 22 au 26 avril, toutes deux à l’Hôtel Halima. Une première cérémonie d’inauguration a été organisée dimanche 15 avril afin de lancer les premières formations en langue française. Ces formations pour professionnels des médias viennent en complément du cycle de formation de professionnels de la justice lancé depuis octobre 2011 et qui aura bénéficié à 127 magistrats, greffiers, avocats, notaires, experts judicaires et représentants de la société civile. Pour rappel, le projet “Renforcement et réhabilitation du secteur de la justice en Mauritanie” fait l’objet d’un appui financier de l’Union européenne de près de 2 Milliards d’ouguiyas, (4.75M€). Il a démarré en 2007 et prendra fin en juin 2012. L’objectif principal du projet est de contribuer à la consolidation de l’Etat de droit à travers notamment: la définition d’une politique sectorielle, le renforcement des capacités des professionnels du secteur de la justice, l’amélioration de l’accès à la justice et la modernisation des équipements. Nouakchott, le 15 avril 2012
https://pulaar.org/2012/04/17/bayyinaango-heblo-40-jaaynoo%c9%93e-e-nder-e%c9%93%c9%93aande-sariya-e-ballal-dental-orop/
Ñalnde alkamiisa 20 ut 2015 Ñaawtorde ñaawooje (Kuur dappel) Eeleega jaalɗinii ñaawoore Biraam e yahdiiɓe mum ñaawanoo to Ñaawirde Rooso , so duuɓi ɗiɗi kasoo wonande Biraam Daah Abeydi e Barahiim wul Bilaal wul Ramdaan ( hooreejo e cukko IRA) e Jibi Soh ( hoorejo Kawtal). Ñalnde alkamiisa 20 ut 2015 Ñaawtorde ñaawooje (Kuur dappel) Eeleega jaalɗinii ñaawoore Biraam e yahdiiɓe mum ñaawanoo to Ñaawirde Rooso , so duuɓi ɗiɗi kasoo wonande Biraam Daah Abeydi e Barahiim wul Bilaal wul Ramdaan ( hooreejo e cukko IRA) e Jibi Soh ( hoorejo Kawtal). Biraam e yahdiiɓe e heedooɓe mum en, njaɓaani tawtoreede ñaawoore ndee, sibu, e wiyde maɓɓe, ñaawoore ndee rewaani laawol, ko nde ñaawoore «dawrugol». E ko feeñi, ɓe njooɓtoraa «  jeyeede e pelle ɗe keɓtinaaka, tawtoregol batu ngu yamiraaka, e baasgol ɗooftaade jamirooje Polis e murteende ». Denndaangal pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee e leydi ndii e boowal mayri, ko wayi no Amnesty International ñiŋii ndee ñaawoore, kam e « kuuge nde tuugaaki e goonga pawaaɗe e luulndiiɓe njiyaagu e ɓorƴitgol leyɗe janane» . Ɓe teskiima « teeŋtugol wasre feewde e luulndiiɓe njiyaagu e Muritani alaa fof ɗo tuugii e sariya haa teeŋti noon e nder leydi, huunde jalniinde, ɗo sariya keso ƴettaa e lewru ut nduu, sariya jaggiroowo njiyaagu no warhoore neɗɗaagu ». Hay Fedde ngenndiije dentuɗe ɗaɓɓirii laamu Muritani goppitgol ko ɓuri yaaccaade ɓeeɗoo « sokaaɓe e dow tooñannge, sibu alaa ko mbaɗi so wonaa daranaade ɓiɗtaaɓe e haalde miijo mum en ». Eɗen ciftina wonde Jibi Soh dañiino woppiteede sabu rafi cellal. O woni e oo sahaa mo mbinndaten ko to leydi Almaañ ngam safraade. Yo Alla rokku mo jam. Biraam e cukko mum, kam en nana kasoo Eeleega. Fooyre Ɓamtaare (ut 2015)
https://pulaar.org/2015/09/28/naawtugol-biraam-wontii-%c9%97o-wonnoo/
Conngi ko jimɗi waañooɓe. Kerooje, keroole walla kerooɗe (fawii ko e ngaddinaaji haalooɓe) ko njimri raddooɓe. Tesko-ɗen wonde daddoowo e baañoowo ngonaa gootum, eɓe ceerti seeɗa. Conngi ko jimɗi waañooɓe. Kerooje, keroole walla kerooɗe (fawii ko e ngaddinaaji haalooɓe) ko njimri raddooɓe. Tesko-ɗen wonde daddoowo e baañoowo ngonaa gootum, eɓe ceerti seeɗa. Conngi ko jimɗi waañooɓe. Kerooje, keroole walla kerooɗe (fawii ko e ngaddinaaji haalooɓe) ko njimri raddooɓe. Tesko-ɗen wonde daddoowo e baañoowo ngonaa gootum, eɓe ceerti seeɗa. Payndaale maɓɓe ko goote, ko ndaartude cakkudi kono kaɓirɗe ɗee ena ceerti. Baañoowo huutortoo tan ko fetel. Daddoowo noon, hay so jogiima fetel, ɓuri anndireede ko rawaandu, mbaangu walla laañal. To bannge njimri ndii ne kadi, njimri raddooɓe e njimri waañooɓe ena ɗeɓi seertude seeɗa. Waañooɓe cifotoo ko laddeeji ɗo mbañatnoo, kulle ɗe mbaɗdatnoo, kaɓirɗe mumen e golwole mumen walla ñanngalaaje mumen. E nder njimri raddooɓe noon, hay so jaraale ena ngara heen ne, ko rawaandu ɓuri wonde tiitoonde. Ko kañum sifetee walla jarfetee. Ko fayti e ooɗoo fannu, en ndañii fartaŋŋe jokkondirde e jinnaaɗo men Abuu Bakri Aamadu Idi Abdullaay Seydi lollirɗo Baabayel Pennda, ena jeyaa wuro ɗo wiyetee Nganno. Ngoon wuro woni ko bannge rewo Kanel e jiimde maayo Senegaal, hakkunde Bow e Barmacce. Jinnaaɗo men Abuu Bakri Aamadu Idi ko Lihdo. Lihduɓe Nganno kadi ko jaɓanaaɓe, tuggude e Dagana haa Demmbankaani to bannge waaño. Yanti heen kadi, ko o ɓiyi Aamadu Idi, mo nganndu-ɗaa ñalaaɗe mum e fetel, golwole mum, ɗe waɗdaa e waaño, limotaako. O adii limtande en, kanko jinnaaɗo men oo, ko eddaaji petelaaji gaadanteeji: Bokka, tamaa-paas, garde, lonka goro, lonka dewo, losi goro, losi dewo, kume, jaaba haa e bulandi. Caggal ɗum, o naatani en e fannu heen kala. Conngi Conngi, e wiyde makko, ko njimri wañooɓe. Keroone ko koɗlel, ngel waañooɓe piyata so ena njima conngi ngel. Ko nii o wiyri en: «Bisimillaay, baylo am tafan am, sakke am ɗatan am. Mi waɗtu maa peggel suwoyneere walla ɓorngel dannga. Ɗo njah-mi fof, njahden. Ɗo ngon-mi fof ngonden. So a nelii kam, ko mi kaaloowo. Hay so a nelaani mi ne, ko mi kaaloowo. Mi wonaa penoowo, mi wonaa banndi mum penoowo kono ko njiy-mi, ñallataa, mi haalaani, ko ej-mi, waalataa, mi jaŋtaaki. Kawoori jooketaake, latoori soggetaake. Gaynde wullee, jaaña, maamaari jaɓaani heeroo-gummboo. So Demmba (fowru) juulii, hoorii, sakkiima, muddiima, loggii kurus e daande, naŋtiima e salndu jamaa, noddinii ne, ɓoti koolotaako, joom ɓoti en ne kay koolotaako nde tawnoo powel ladde aynaa beyi sardi jaaƴodiiɗi. Kibbo ne kay aynaa gorliiɗi, jofnaa jaaƴodiiɗi. Kibbo e lemaali, Dannaa e cooynaali. Won ɗo Kibbo waɗi waabi-waabi, waabii e nammaadi. Koppi mbaɗi jaaɓirɗe maabo. Gitel helaa, reeni seede, haanawere wuuraa, ɓerngel durni miijooji. Joofordu woomii hakkille fetel, sori e newol, yaaɓani rawaandu. Laañal fiɗɗitii, gaable poɓɓondiri, niɓɓuru yaynii. Kural digii, diiri, morlal dogi e wirngo ngaari. Ngaari giddi, guusi, giddi kadi guusi, ƴakki ɗemngal, ronki ɗigginde. Woy ngaari! Mbete a tinaani ko a pewjanaaɗo ? Kettel debbo-reedu nana e reedu ngaari. Gudel nana e nder reedu ngaari, kurka haddotaako, mawɗo mojotaako. Ñalnde ngaari maayi janngo, laabi juɗooɓe ndaroo, laabi juɗtooɓe kaaletaake. tanngilaaɗe O jokkani en kadi haa hannde : Lelli ndewii ɗoo, ena ngondi e ɓiinaaje. Daadi ndewii ɗoo, ena ngondi e ɓoonooje. Buuli ndewii ɗoo, ena ngondi e jeleŋeeji. Jambali ndewii ɗoo, ena ngondi e osoreeji. Lelli caaji, daadi ooli, jambali jongoli, jonngotooɗi eede. Buulel Sammba komonni jeeri, duumooji e jeeri kono dabbooji e waalo, ɗi laaci no jommbooji, koyɗe no mecekke, noppi no gulaa, reedu no ngaadaata. Ɗi calii ɓireede, ɗi calii wucceede. Ɗi njaɓi kure tafaaɗe e gaawe tanngilaaɗe. Conngi dañiino yimooɓe dowluɓe wayɓe no Sammba Woppaa, Haamiidu Sule Njaay to Yaasin Lakke, Sammba Sira Bah to Nganno, Hammadi Kummba Loongel Jallo to Jowol Sahre, ekn. Kerooje Tunguru welni bawɗi. Tunguru-nunguru welni bawɗi. Jiñtaali mbelni sabareeji. Celeŋ welni dooli. Celeŋ weleŋ welni dooli. Gubul welni layru. Gubul-gubul welni layru. Mballee ngel welni jawli. Hoore am welni kalaace. So cumu sumii janngo haa dooƴooje ndooƴii, mo alaa jaane jaanndotaako, mo alaa seele seelotaako. Yo a taw aɗa jogii seele, seele buulo, dagaro, dargo laaci. Giɗo Alla, giɗo Annabiijo Alla, mo fusi ɓohre, wottini goonooje. Giɗo Alla mo ñammini mi nduulaandi jeeri, suma toni, feerna ɓernde. Ndiiɗoo njimri kadi woodiino naalankooɓe nantunooɓe inɗe mumen ko wayi no Keekuta Jaawara, ena jeyaa to wiyetee Njofaan Jookee, e nder diiwaan Boosoya. Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2016/01/26/%e2%80%88conngi-e-kerooje/
Doktoor walla Professeur Umaar Bah ko Dabbenaajo. Dabbe woni ko e diiwaan Baraknaa e jiimde Maayo Senegaal. E nder diiwanuuji Fuuta hanki, ngo askitintoo ko e diiwaan Yirlaaɓe bannge Muritani. Ngo takkii ko e wuro subalɓe wiyeteengo Mbaañ Cile e leydi Hammadi. Ngoon heedti ngo ko bannge funnaange ko ena fota wonde 500m. Seerndi gure ɗee ɗiɗi ko caanngol Mbaañ e pale ena mbiyee Ndañtaandi.Yumma makko dawi ko Jaaba e nder diiwaan Hebbiyaaɓe, wiyetee ko Ama Maadiiyu. O wiyi Doktoor UmaarBah ko Abdul. Ko ɗum jeyi sabaabu Umaar Bahena noddiree kadi Abdul Ama. Ooɗoo Ama Maadiiyu, jibinɗo Umaar Bah, to bannge silsil, yalti ko e biyeteeɗo Tafsiiru Ɓoggel. Wonande yahruɓe taariik, ko nii yahri: Hammaat Sammba e Aamadu Sammba njiidi yumma e baaba. Ko Aamadu Sammba wiyetee Tafsiiru Ɓoggel. O keddii e ko wolde Jiinge maa mbiyen wolde waɗnoonde Fori, kanko e Suleymaani Raasin Baal e hitaande 1775. Hammaat Sammba jibini Labuuda Hammaat – Atumaani Labuuda – Maalik Atumaani – Aysata Maalik lollirɗo Aysata Alfaa – Ama Aysata lollirɗo Ama Maadiiyu – Doktoor Umaar bah. Baaba makko, haa hannde, kanko Doktoor Umaar Bah, wiyetee ko Maamuudu Saada. Oon wiyi mo ko Juulɗo. Ko ɗum waɗi kadi, haa hannde, caggal innde Abdul Ama ndee, omo wiyee Juulɗo Maamuudu Saada. Maamuudu Saada ko ɓiyi Saada – Demmba – Juulɗo – Hammaat – Buubu – Atumaani Umaar Bah. Ko ooɗoo Umaar Bah, baban Atumaani Umaar woni mo Professeur Umaar Bah innitiraa . Haa hannde, ooɗoo Umaar Bah mawɗo ne yalti ko e Arɗo Sammba Bukaar ɓurɗo anndireede Arɗo Cammbulel. Ko ɓe fulɓe Paawelnaaɓe. Paawel kadi ko haayre. Nde woni ko hakkunde Neere e Ballaaga e wuro Jookee Sammba e mbeelu kaaƴe , e wiyde mawɗo men Sal Aamadu Muttaar Bayaa , ena jeyaa Haymedaat. Ooɗoo Sal Aamadu Muttaar Bayaa Ko baaɗi mum (baaɗum)Doktoor Umaar Bah. Ceerno Maamuudu Saada jeyaa ko e Jaanankooɓe. Ciftinen wonde e nder wuro Dabbe, ngoni ɗoon ko Dabbenaaɓe e Jaanankooɓe. Ceerno Maamuudu Saada jeyaa ko e hinnde Jaanankooɓe Dabbe walla Cilambol. Ko o ñaawoowo o wonnoo e nder Salnde Tebegut. Doktoor Umaar Bah jibinaa ko e hitaande 1914, puɗfuɗi wolde adunayankeere adannde. O jibinaa ko e nder wuro Jaaba, laamorgo diiwaan Hebbiyaaɓe. Kono e kaayitaaji makko, waɗa heen, o jibinaa ko e hitaande 1917 e nder wuro Mbaañ. Professeur nehii ko e nder wuro Jaaba. Ko ɗoon kadi o naati jaŋde alŋuraana. O janngii kadi alŋuraana e wuro Siwol e nder falnde Aañameeji Boosoya. O janngii kadi e Maatam, to diiwaan Ngenaar. Caggal ɗum, baaba makko arani mo, faytiri mo Salnde Tebegut, naatni mo e duɗal farayse e hitaande 1926. O woni e Salnde Tebegut ko duuɓi ɗiɗi doŋ. E hitaande 1928, o ɓenninaa wuro Podoor. O janngi ɗoon kadi duuɓi tati, tawi haa hannde, ko kanko wonata gadano e kala kawgel ɓe mbaɗnoo. E hitaande 1931, ɓe mbaɗi kawgel ngam fayde to Duɗal Ɓiɓɓe Laamɓe  (Ecole des Fils de Chefs). Ngaal duɗal wonnoo ko to wuro Ndar. Ɓe ngoni ɗoon kadi duuɓi tati, ɓe mbaɗi kadi kawgel goɗngel e hitaande 1934 ngam ɓennude e duɗal goɗngal ɓurngal ngaal toowde. Alla hoddiraani o waɗa ngeel kawgel sabu woon tonngi. Caggal nde o dañaani waɗde kawgel ngel o yiɗnoo waɗde ngel, o waɗtoyi kawgel goɗngel paytungel e karallaagal ndema, e hitaande nde wootere. Alla walli mo, o ari go’aɓo e wonan de denndaangal waɗnooɓe kawgel ngel e nder Senegaal no diidorinoo. Nii woni, o faynaa Luga. Leelaani, sabu moƴƴugol makko hakkille e baawgol makko ɗemngal farayse, kabaaru makko yanoyi e kumaandaŋ Luga. Oon sahaa, woni ɗoon ko kumaandaŋ tuubaak, biyeteeɗo Merkajee. Merkajee ɗaɓɓiri mo janngingol, o jaɓi, waɗi ɓataake, o ƴettaa jannginoowo. Professeur adii jannginde ko e nder wuro Ndar e duɗal ngal ɓe mbiyata Duɗal Diwaal  (Ecole Duɓal). Oon sahaa, o ƴettiraa ko jannginoowo lesleso  (moniteur). E hitande 1935 fayde hitaande 1936, o jannginii e wuro wiyeteengo Kupentum. Ko kanko ardinoo ngaal duɗal. O jannginii kadi e wuro wiyeteengo Tammbaa Soose, sara Tammbaa Kunndaa. O jannginii e nder diiwaan Kaasamaasa e wuro wiyeteengo Jululu. E oon sahaa, tawi o wontii jannginoowo timmuɗo caggal nde o heɓi ” berwe miniteer ” e hitaande 1936 fayde e hitaande 1937. Ko e diiwaan Kaasamaasa, o waɗi kawgel ngam wontude golloowo e “posto”. To bannge posto, o golliima e ɗeeɗoo gure: Sigaasoor, kawlak e Kommbol. Ko e Kommbol, Umaar Bah anndiri e Mammadu Jah, gardinooɗo leydi Senegaal. Oon ne ko jannginoowo wonnoo e oon sahaa. – E hitaande 1938, o nanngi wirdu e juuɗe Alhajji Saydu Nuuru Taal. – E hitaande 1938 ndee, haa hannde, e lewru jolal (noɓembre), o woppi kadi golle posto, o arti e janngingol. – E hitaande 1939, o nawaa duɗal Fedeerba to Ndakaaru. – E hitaande 1941, o toɗɗaa hoyreejo duɗal Wookaama (directeur d’école de Okame). – E hitaande 1943, ñalnde 13 lewru colte  (février), o ari e Nuwaasot, laamorgo dowla Ndenndaandi Lislaamiyankeeri Muritani. Oon sahaa ko tuddunde konunkooɓe tan wonnoo ɗoo (campement militaire). Ko mawɗo men Umaar Bah woni siwil gollotooɗo, gadiiɗo e wuro Nuwaaasot. Teskoɗen banndiraaɓe no moƴƴi ko ñalnde 13 lewru colte, o naatnoo e Nuwaasot kono kadi ko ñalnde 13 lewru colte, o wirnaa e Nuwaasot. – E hitaande 1945, o artiraa Ɓoggee to kumaandaŋ biyeteeɗo Laburus (Labrousse). Tuggude e hitaande 1951 haa e hitaande 1953, ko o nantinoowo  (interprete) o wonnoo ɗo Ɓoggee ɗoo. – E hitaande 1954, o nawaa Neema, toppitaade geɗe paytuɗe e ngalu. O wonii e ngooɗoo wuro potde lebbi nay, tuggude lewru siilo haa e lewru seeɗto. Caggal ɗuum, o arti e wuro Ayyun El Atruus, o waɗi ɗoon lewru wooturu, o nawaa kadi Rooso. O woni toon haa e hitaande 1955, o fayti Senegaal. – E hitaande 1955, o waɗaa binndoowo njuɓɓudi laamu kuuɓtidinngu (Rédacteur d’administration générale). – E hitaande 1956, o yahi Lome, laamorgo dowla Togo, o naati e duɗal jaaɓi-haaɗtirde gonngal ɗoon ngal. Ko ɗoon o dañi seedantaagal ko fayti e gannde renndiyankooje walla haa ɓura laaɓde mbiyen: un diplôme de sciences sociales E hitaande 1960 fayde e hitaande 1961, o naati duɗal jaŋde toownde wonande Afrik e Malgaas (Afrique et Malgache), ngal ɓe mbiyata C. H.E.A.M, ɗum woni : Centre de hautes études africaines et malgaches. Ko ɗoon o heɓi berwe jaŋde toownde ko fayti e njuɓɓudi laamu. – Tuggude e hitaande 1961 haa e hitaande 1962, ko o directeur de la Fonction Publiŋue. -Tuggude e hitaande 1962 haa e hitaande 1963, ko kanko woni jonaaɗo jooɗaniiɗo Muritani to Unesco (délégué mauritanien auprès de l’Unesco). -Tuggude e hitaande 1963 fayde e hitaande 1965, ko diisnondirɗo ambassadeur Muritani to dowla Farayse. Caggal ɗum, o arti kadi e leydi Muritani. Ndeen o artii e nder leydi hee, o ardinaa rajo Muritani. Kono o heɓaani siynude ɗeen golle. -Tuggude e hitaande 1965 fayde e hitaande 1967, ko kanko woni jiiloowo catal Muritani to IFAN e nder wuro Ndar. – Tuggude e hitaande 1967 fayde e hitaande 1975, ko o biɗtoowo e nder duɗal IFAN ngal. Ko e ngalɗoo daawal, o hebli deftere makko joofnirde jaŋde toownde maa mbiyen sa thèse de doctorat d’état to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Sorbon. O gasni golle deftere ndee ko e hitaande 1972. – E nder hitaande ndee wootere, caggal nde o arti e nder leydi Muritani, o waɗaa diisnondirɗo karallo  (conseiller techniŋue) to Duɗal Muritani ngal wiɗto gannde, ngal ɓe mbiyata IMRS, walla haa ɓura laaɓde mbiyen Institut Mauritanien de Recherches Scientifiŋues. O golliima e ngalɗoo duɗal haa e hitaande 1980. – Tuggude e hitaande 1980 haa ñalnde alkamisa 12 lewru colte  (féɓrier) hitaande 1998, o gollotonoo ko e Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije Muritani (Institut des Langues Nationales en Mauritanie). Ko o diisnondirɗo Umaar Mammadu Kan lollirɗo Sileymaani Kan, jiilatnooɗo duɗal ngal. Defte Binndaaɗe Docteur walla Professeur Umaar Bah ko biɗtoowo, binndoowo dowrowo. O winndii defte keewɗe, paayodinɗe tawi kadi ko ganndaaɗe e nder jookli winndere hee. – E hitaande 1940 fayde e hitaande 1941, o firii deftere ŋuraana teddunde ndee e Pulaar e farayse. – E hitaande 1966, o wallifiima ɗeeɗoo defte ganndaaɗe: Mbele ɗemngal Farayse ena foti heddaade ? (Faut-il garder la langue française ?) Toɓɓe e dow potal e nder leydi Haal-pulaar-en.  (Notes sur la démocratie en pays Toucouleur) Laamɗo am labaaɗo  (seef de kantoŋ am cuɓaaɗo)  (Mon meilleur chef de canton) – E hitaande 1975, o winndii: * kelmeendi ganndal leydi e Pulaar  (Terminologie géographiŋue du Pulaar) – E hitaande 1977, o winndii : Ɗemngal Farayse caggal jeytaare  (La langue française après la décolonisation) Fuuta Tooro e kawtal koɗkiiji  (Fuuta-Tooro au carrefour des ciɓilisations) – E hitaande 1978, o winndii: Jimɗi dowriyankooji  (Odes saheliennes) Hurum, mbaawka e sariya e nder Afrik  (Sacralite, pouɓoir et droit en Afriŋue) – E hitaande 1981, o winndii: Inɗe nokku Senegammbi  (Topoñmes Sénégambiens) Ŋuraara e Pulaar  (Coran en Peul) Konnguɗi beltinooji ɓernde e nofru  (Paroles plaisantes au coeur et à l’oreille) Ɗumɗoo banndiraaɓe ko huunde e defte ɗe mawɗo men Doktoor Umaar Bah wallifii kono o haaɗaani ɗoon. O firii defte keewɗe binndanooɗe e ɗemngal Pulaar, o waɗti ɗe e ɗemngal farayse. Ena e ɗeen, « Faandu Almuudo » e « Jaalel e ngay » Winndunoo ɗeeɗoo defte ɗiɗi  (faandu Almuudo e Jaalel e ngay)ko hoyreejo duɗal ɗemɗe ngenndiije, hono Ceerno Sileymaani Kan. Professeur Umaar Bah ena wonnoo e deftere nde o gasnaani winndude: Juulɗo- Abdul Ama, holi aan? Ndeeɗoo deftere faytunoo mo e nguurndam makko. iUmaar Bah ko gorko keewnooɗo coftal, mawnunooɗo fiɓnde. En keɓii e hunuko Umaar BahTokosel lollirɗo Umaar Mboyna, wonde o jooɗiima fotde duuɓi 30, o ƴettaani fooftere. Kala nde o alaa e nder gollordu, o woni ko laana-ndiwoowa, omo ɗaɓɓitoyaa ganndal walla omo nootitoyoo e pinal. Ko ɗum waɗi en wiyde: ko o nayeejo maayɗo e jallungol cagataagal. iProfesseur ko gorko jiɗɗo ganndal, gannduɗo nafoore ganndal, gooŋɗinɗo konngol biyngol: ganndal woni ko hakkunde mbootu e kasanka. En njiyii e ɓooyaani koo, e duuɓi battindiiɗi e nguurndam makko ɗii, o yahii haa Arabii Sawdiit (Arabie Saoudite) ngam janngoyde ɗemngal arab. O rewi haa o heɓi agrégat makko. Ɗo o ruttii e joomiiko ɗoo kadi, o wonnoo ko e heblude maîtrise makko e ɗemngal engele. iGanndal Docteur Umaar Bah ɓuri huutoreede ko caggal leydi. Ɗum nawii mo to Dowlaaji Dentuɗi Amerik, hakkunde hitaande 1981 fayde hitaande 1983. O jannginii e duɗal Genɗ-ɓille to diiwaan Floride. O yahii kadi haa to leydi Japon, omo janngina, omo waɗa jeewte e nder duɗe toowɗe leydi ndii. – E hitaande 1982, o waɗaa tergal académie d’Outre-mer  (membre de l’Académie d’Outre-mer). – E hitaande 1994, o yeenaa dabbungol, seedantaagal kaaɗtudi teddungal  (Ordre de la légion d’honneur). – E darorɗe hitaande 1997, o waɗaama kadi tergal akkademi Itali d’Elverbano  (membre de l’académie italienne d’Elverbano). Gaagaa ɗum, Professeur Umaar Bah ena jotondiraa jotondire paayodinɗe, gila e annduɓe mawɓe haa e laamɓe seedtiniiɓe, tawi kadi pille maantiniiɗe ena ndewndi hakkunde maɓɓe, ko wayi no  Aamadu Hampaate Bah e Lewopol Sedaar Senngoor e Ahmed Seeku Tuure Banndiraaɓe, kala ko haalaa e professeur Umaar Bah, maa wood ko heddaa sabu mbiyen o wonaa caanngel, o wonaa maayel. Docteur ko geec mawɗo, geec pinal e ganndal. Haalooɓe Pulaar mbiyi: Guurɗo mo tinaaka, so maayii woyetaake. Ko yetti guurɗo koo, ko ɗuum woyata kadi maayɗo, ko ɗuum kadi haa hannde yeewnata ɗanniiɗo. Yettata guurɗo ko gollal mum, woyata maayɗo ko gollal mum, yeewnata ɗanniiɗo ko gollal mum. Jibiriiru Kan mo Lugge Saybooɓe, gural Abuu Aamadu Joop, diiri Yurmeende Bah, ena wiya: Ko golle moƴƴe ngoni ndimaagu. Binngu moƴƴaagu ko cuɗaari. Neɗɗo ena rimɗa tawa suɗaaki. Neɗɗo ena suɗoo kadi tawa rimɗaani. Rimɗude kadi suɗoo e nder heen, weeɓaani. Enen ne, eɗen mbaawi wiyde, e ko aldaa e ƴeŋƴaare, wonde Professeur Umaar Bah ko dimo cuɗiiɗo. O wuuranii Leñol kaaɗdi nguurndam. O ɗaldii kadi Leñol ngalu ngu huuɓataa haa bada. Yo Alla yoɓ mo darnde makko. Umaar Bah Laaɓii aduna ko mehre Ngel mo yeddi, ndaara jehre. Nawnoonde baban winndere Ruttanii ɓurɗo winndere Artirii hannde jinndere. Aduna woyi woondu, saɗtini Haa gonɗi mbaami, mbattini Sabu mawɗo meeɗen yahii Mawɗo men Umaar Bah yahii. Faawru Pinal, maayo Ganndal Salndu wuurndu, jaalal mawngal Gooŋɗinnooɗo ndimaagu ko e gollal Haa maayde joli, rootaaki donngal. Umaar tottaama timmi, bonnaani Bahyel rokkiri leñol, heddaani. Biɗtuɗo, winndi, ɗali nafoore Laatiima ɓuuɓki, neenki ɓesoore. Ko golle moƴƴe ngoni ndimaagu Cuɗata kadi ɓinngu moƴƴaagu Neɗɗo ena rimɗa tawa suɗaaki Neɗɗo ena suɗoo tawa rimɗaani Aan seydi Bah, ko a dimo cuɗiiɗo ! Yo Geno yoɓ haa timma darnde maa Waɗa aljannaaji, fooftorde maa Gelongal Fuuta lollirɗo  Njaay saydu Aamadu
https://pulaar.org/2010/04/06/nguurndam-dr-umaar-bah/
«  Ɗemngal e ñiiƴe, ko hoɗdiiɓe ɓe ceerataa e sippirde, kono alaa heen fof jahoowo woppa keddiiɗo, so wonaa tawa jeyɗo ɗe oo iw e sago mum  ». Eɗen keewi nande ngol konngol e kala sahaa nde njiy-ɗen walla nan-ɗen hoɗdiiɓe mbaɗdii walla luurodirii. Sikke alaa, ko ɗemngal e ñiiƴe tan inɗe mumen ɓuri naneede, nde tawnoo ko ko yiyotoo, memotoo. Kono ene woodi terɗe ɗiɗi gonɗe kadi e aadee ɗe meeɗaani seerde e sippirde. Nde tawnoo tergal heen fof won ko teeɗantoo tawa ngala jaɓaani. Kono tan yiyortaako gite, memortaako junngo. Ko ɗeen terɗe ɗiɗi ngoni Ɓernde e Hakkille. Ɓernde yiɗat, teeɗanoo, hay sinno moƴƴaani e joom mum. Hakkille saloo sabu mum miijaade caɗeele baawɗe jibineede heen . Ene gasa tawa ko ɗum addi konngol «  keɗoro ɗee kam hakkillaaji, woto keɗoro ɗee kam ɓerɗe » . Nde tawnoo, eɗen nganndi, kala kaalɗo e dow yiɗɓe mum, jeddoowo alaa, hay sinno ko fenaande. Nde tawnoo heɗiiɓe ɓee njiyata ko kanko kaalɗo oo wonaa ko o haali koo. Ko noon ne kadi, kaalɗo e dow añɓe mum, alaa jaɓoowo, hay sinno o haali koko nafata ɓe. Sabu ɓe keɗaaki haala kaa, ɓe njiyata ko kanko kaalɗo oo. Ene gasa, tawa ko ɗum waɗi haa ceerno Boy yimi e jimɗi mum ɗi nanir-ɗen ceerno Ñokkaan, ɗo o wiyata « woto mantu giɗo maa e dow añɓe mum, kono kadi woto yennu gaño maa e dow yiɗɓe mum ». S aabii ɗum ko bannge heen fof a heɗortaake hakkillaaji, keɗorte ɗaa ko ɓerɗe. No heɗoraade ɓernde wayi bonde fof noon, ellee ko haaldude ɓernde kadi ɓuri bonde. Mi haalaani golloraade ɓernde. Ko ɗum waɗi, neɗɗo haala huunde, ruttoo nimsa ko haalirnoo ɗum. Walla golla, wiyta « sinno mi annduno ko nii wayata, mi miijotanooka ɗum nii saka mboɗo waɗa » . Ko ɗum waɗi haaliyanke oo wiyde « ardinde miijo hade baɗal bonaani » . Ne tawnoo kaaldoowo ɓernde, ko seyɗaane heewi ɗoftude ɗum. Seyɗaneeji noon, annduɓe heewɓe mbiyi « nana e men coomodii, enen aadee en ». Ko ɗum waɗi, hay so a anniyi waɗde tan, woodi ɓe kollit ɗaa, curataa saka kajoo, keewi ko wuttude ma haa ƴuufaa, pellitaa waɗde walla haalde, sabu sikkude maa ɗum jibinane manoore mawnde. Sabu ɗo nguttete ɗaa ɗoo, woodat wiyɓe ko a jaambaaro, woɗɓe mbiy maa cuusɗo caasɗo, waɗa kadi ɓeyduɓe e yettoode maa helmere «  seydi  ». Woɗɓe kadi ɗakka e maa ko heewi ɗakkeede e kala jiɗɗo haala mum haalee. Ɗuum woni helmere « ngenndiyanke » . Haawnii, haaɓnii heen noon, ko so joom mum dañii heen caɗeele tan wontii gooto. Alaa mo ene fewja ko yaltini mo e caɗeele ɗee, saka noon daroo heen. Wuttatnooɓe ɓee fof keewi tan ko wallitoraade bojji, kaamtaali e caɓɓitaali. Gooto heen fof tan waya no muccuɗo jaɓɓe ene yartii follere nde waɗaaka suukara. Ko wonaa ɗum koo, enen fof eɗen nganndi, e sahaa hare, haa teeŋti e hare waɗnde nanngondiral, ko ɓurɗo heewde fitina oo heewi folleede. Waɗi noon ko o alaa e sago makko. O nattii diisnaade hakkille makko. Ko ɓernde makko tan hankadi yamirta terɗe makko ko poti gollaade. Waɗde ene heewi o foolee, sabu hay hare ne, ene hatojini e peeje. Sahaaji nii, so haala kaa yettiima ɗo foti ñaaweede, omo heewi kadi rokkeede fenaande. Tawde noon mbiy-ɗen ko «  kaalden goonga  », ngartat-mi tan ko e konngol Pulaar biyngol « cukuñaagu yumma, ko ɓiɓɓe yumma tan mbaawi ɗum haaldude nde wonta jam » . So en kaaldii goonga kay, leñol men ngol ene heewi gollortooɓe ɓerɗe. Ko ɗum waɗi, hay sinno neɗɗo oo ene goonga ne, goonga oo heewi ko yoolaade. Waɗde ene moƴƴi, kala nde njuul-ɗen, nduwo-ɗen « yoo Alla rokku en hakkillaaji poolooji ɓerɗe. Kala ko ɓerɗe men njiɗi, hakkillaaji ɗii ngombiloo, ƴaroo, ceɗa, ceɗtoo, ko adii nde terɗe ene ngolloo » . Malal Sammba Gise
https://pulaar.org/2022/07/01/kaalden-goonga-%c9%97emngal-e-nii%c6%b4e-ko-ho%c9%97dii%c9%93e-%c9%93e-ceerataa-e-sippirde/
Caggal ko ina tolnoo e lebbi ɗiɗi jaj-jajtingol, luulndo e waalaare laamu pellitii haŋkadi fuɗɗaade kaaldigal ngal ɓe nanondirnoo ko ina ɓura jooni hitaande. Ina jeyanoo e ko saabinoo ngol liiltugol, luulndo salanoode yo hooreejo leydi ndii toɗɗo gardiiɗo lannda UPR nde ɗowata ngaal kaaldigal, sabu, e miijo maggu « so wonaani hooreejo leydi ndii, yo  won neɗɗo jaambuur walla gooto e jagge laamu mo toɗɗii », etee tawi luulndo ngoo fuɗɗiima haaɓde liiltugol kaaldigal ngal, haa jeertini laamu nguu wonde so tawii ɓe pellitaani ɗum « kañum ne maa ƴeewto mbele dawrugol mum kaaldigal ina jojji haa hannde ».    Hello 2 Caggal ko ina tolnoo e lebbi ɗiɗi jaj-jajtingol, luulndo e waalaare laamu pellitii haŋkadi fuɗɗaade kaaldigal ngal ɓe nanondirnoo ko ina ɓura jooni hitaande. Ina jeyanoo e ko saabinoo ngol liiltugol, luulndo salanoode yo hooreejo leydi ndii toɗɗo gardiiɗo lannda UPR nde ɗowata ngaal kaaldigal, sabu, e miijo maggu « so wonaani hooreejo leydi ndii, yo  won neɗɗo jaambuur walla gooto e jagge laamu mo toɗɗii », etee tawi luulndo ngoo fuɗɗiima haaɓde liiltugol kaaldigal ngal, haa jeertini laamu nguu wonde so tawii ɓe pellitaani ɗum « kañum ne maa ƴeewto mbele dawrugol mum kaaldigal ina jojji haa hannde ». Ɗum fof e wayde noon, en ustataa caɗeele ɗe luulndo ngoo hawrunoo e nder mum sabu caggal nde ɓe nanondirnoo e ɗerewol perewowol laawol ɗo kaaldigal ngal tuugotoo, ɓe cifinooma fotɓe e maɓɓe tawtoreede (lanndaaji laawɗinaaɗi, jeytoranooɓe e kawgel hooreleydiyaagal 2019, Sammba Caam hay (so tawii lannda mum FPC heptinaaka tawo) ina jooɗtoraa ina daranii miijo fuɗɗungo ƴeesaade e nder dawrugol leydi ndii ngo fotaani yeebeede. Kono neeɓaani woodi fuɗɗiiɓe sortaade e ɗuum : Biraam Dah hollirii fotaani fotndeede e heddiiɓe ɓee (ɗaɓɓi ko e nder jonnde hee foti ko dañde yimɓe nayo sabu wooteeji ɓennuɗi ɗii kollirii ko so Ghaswaani ɓennii tan ko kañum rewi heen), Mesawuud kañum ne holliri ko maa yiyondira tawo e Ghaswani nde nootoo e kaaldigal hee, hay so tawii noon e fuɗɗoode, o siifondiriino e luulndo ngoo ɗerewol perngol laawol kaaldigal ngal. E oo sahaa kam eɗen njaakorii ko logginoo loggitiima : hooreejo leydi toɗɗiima gardotooɗo goomu njuɓɓinoowu kaaldigal ngal, hono Yahya wul Ahmed Waghef, (cortiiɗo e luulndo gila Ghaswani ari e laamu) mo won heen cifortoo ko « wojere » kono luulndo nattii haŋkadi jogaade woytoraandu, Biraama fusiima sabu luulndo jaɓanaanimo koo ɗaɓɓi koo (ɓe nanngaani ɗemɗe mum en ɓee nii mbiyi « so o yiɗii yo o tawtoy sehil makko keso mo o faggitii oo », Mes-uud e nannalla battindiiɗo, arii tawtude « banndiraaɓe mum ». So goonga haaletee, ŋatiwere kaaldigal juutii, muusii, ñaagi-ɗen Alla tan ko nde ɗum jibinanta ɓesngu Moritani ko wuuri tawa ina nafta ɗum. Maamuudu Haaruuna Joop Tiitooɗe kaaldigal ngal Sisil demokarasii Beeli inan njowi e ngalɗoo kaaldigal, so tawii ko nanndiraa koo maa siine, ɗum firti ko maa moritani yaaɓan jamaanu kesu ɗo yimɓe kala paami haŋkati fijo ngo ari ko e juutde e tee   ko laamuuji ɗii tan caabii ɗum, so tawii laamɗo jooni oo rewaani e rewande eɗen njooɗtorii maa wood ko ɓosi e leydi ndi ko ina ɓamta ɗum.
https://pulaar.org/2022/05/17/kaaldigal-diisnondiral-mbar-loggitiima/
Hono no o heewnoo waɗde hitaande kala, hooreejo leydi ndii, Muhammed Abdel Asiis, waɗii yeewtere mawnde, yaltinaande e tele e rajo, ngam mawninde ñalnde fiilanoo hooreejo leydi, so 6 ut 2009. Eɗen ciftina tan o heɓtunoo laamu kadi ko ñalnde 6 ut 2008. E nder ndeen yeewtere, o heɓii hollitde ko o gollii gila ndeen, jaaynooɓe kadi njettinii mo naamne mum en, o jaabtii ɗe, woodi kadi rokkaaɓe konngol kaali miijooji mum en. Hono no o heewnoo waɗde hitaande kala, hooreejo leydi ndii, Muhammed Abdel Asiis, waɗii yeewtere mawnde, yaltinaande e tele e rajo, ngam mawninde ñalnde fiilanoo hooreejo leydi, so 6 ut 2009. Eɗen ciftina tan o heɓtunoo laamu kadi ko ñalnde 6 ut 2008. E nder ndeen yeewtere, o heɓii hollitde ko o gollii gila ndeen, jaaynooɓe kadi njettinii mo naamne mum en, o jaabtii ɗe, woodi kadi rokkaaɓe konngol kaali miijooji mum en. Ngalɗoo pottital noon hebli ɗum tigi rigi ko parti laamu nguu, hono UPR. Ko ɗum tagi, denndaangal jagge laamu nguu (hilifaaɓe, Hoolaaɓe kuuɓe, ardiiɓe …), walla denndaangal yiɗɓe mawɗo oo seedoo «  ngarii  », alaa heen luutaaɗo kewu oo. Ko ɗum nii tagi, so a ƴeewii yimɓe tawtoraaɓe ɓee ina njooɗii, cikkataa ko Nuwaasoot ngon-ɗaa, a waawaa goongɗinde ko Attaar hooreejo leydi ndii suɓii haaldoyde e yimɓe leydi ndii. Kadi, hay gooto anndaa so tawii ko yeewtere jaaynde, walla so mitiŋ walla so tawii ko dental foɓɓungo… Mi anndaa so on njeeɓii ɗum e tele Muritani, kono hiirde ndee fuɗɗorii ko jiiɓru mawndu. Persidaa men, garɗo « haaldude e ɓesngu », addori ko ordinateer. O woni e yiilde doombel ngel, limooje ina pilta, nate ina njirloo. Ko ɓuri raɓɓiɗde koo, o wiyi « njoɗɗini-mi ɗoo, ko woote ɗe ngalaa guli. 70% walla ko ɓuri ɗuum e nder tuugnorgal am siynaama, e wiyde juɓɓule adunankooje. Jamminooje faggudu men fof ina ɗelka : yo won ƴellitaare faggudu men, yo won kaalis men, yo won PIB » . « Eɗen moofti 52 miliyaar, en ngalaa ñamaande ». « 107 miliyaar njaltinaama ngam haɓde e baasal. Nanondiral awo mbaɗdu-ɗen e Orop ngal maa jibinan en 113 miliyoŋ oroo. » E wiyde hooreejo leydi ndii, « leydi ndii ɓeydiima heewde kuuraa : Nuwaasoot, joginoo ko 25 megaawat, hannde ina yenñtina 76 megaawat ; Nuwaadibu joginoo ko megaawatuuji 10, hannde ina jogii heen 32. » E wiyde makko « ɓeydagol coodguuli ngol ko huunde huuɓtodinnde winndere ndee » ; « bonni jaŋde leydi ndii ko waasde ɗum yahdude e soklaaji men to bannge golle… Jaŋde faggudu e sariya (fannuuji coñce) alaa nafoore. » Ɗum huunde e lonngere adannde ndee. Lonngere ɗiɗmere ndee joopii ko pooɗee nduuree hakkunde makko e luulndo politik ngoo.  O wiyi : « Ko feere wootere woodi ngam yettaade laamu, ko woote tan ». « Muritani ko leydi demokaraasi ; ko demokaraasi keɓru-mi laamu ; Hay gooto mi rokkataa jappeere am ndee ; winndude e ɓale walla e leppi alaa mo ittata e laamu ; wullooɓe yo mi woppu laamu ɓee kala, ko kam en ngondunoo e laamu liɓaangu e 2005 nguu ; so woote njuɓɓinaama, hay fus ɓe keɓataa. » O wiyi « hay gooto fiyaaka ɗoo, hay gooto leptaaka ɗoo, yimɓe ina mbellitaa waɗde ko mbelaa, ko luulndo ngoo haalata koo woodaani… ». Lonngere tataɓere ndee, ko haala Mali e bonanndeeji baɗnooɗi e leydi ndii kam e njiyaagu e hefeere libinaajo biyeteeɗo Senuusi. Abdel Asiis wiyi : « ko kewi Mali koo, ko huunde sooynanoonde, sibu Mali alaano konu. Caɗeele Muritani wondi ɗee tan njonii ɗum, ndi waawaa toppitaade caɗeele woɗɓe. Ñawndugol caɗeele Mali ina ɗaɓɓi dowla tiiɗɗo, mo Malinaaɓe kala keɓtini. Kala feere Afrik ƴetti ngam wallitde Mali heɓtude 65% ɗi waasi e leydi mum ɗii, maa Muritani jeye heen ». O wiyi kadi « bonanndeeji baɗnooɗi e leydi ndii kala cafraama rewrude e njuulu Kayhayɗi e ndaamordi ndokkaandi e dokkugol golle. Hafeere foksineeruuji diiwanooɗi ɗii noon, woni ko e ƴeeweede ». Wonande njiyaagu, o wiyi « ko ɗum huunde haɗaande, kono ko batte mum tan keddii, ɗeen ngoni baasal e majjere ». « Senusi noon ina jogodii e ñaawoore luural ; so ñaawoore seertii e makko, ma o tottite ɓe o foti tottiteede ɓee ». Ñalnde altine 6 tan, jokkorde luulndo (COD), kam e ko ɓuri heewde e jaayɗe kollitii ko waɗaa Attaar koo, “wayi ko no fijo nii”. Won wiyɓe ina jaaki ɗum en mbele Abdel Asiis haaldatnoo ko e ɓesngu (woni ko ɓuri heewde e yimɓe ɓee) walla tawii o haaldatnoo ko e juɓɓule adunakooje e yimɓe ɓe njeyaaka e leydi ndii. Waɗi ɓe wiyde noon, ko nguun ɓesngu faamataa limooje ɗe o rokki ɗee, gila e ɓeto kuuraa ngo o haali ngoo, haa e kaalis mo o wiyi oo, sibu, e oon sahaa gooto, coodguuli ko ko ɓeydotoo ñalnde kala, tee kuuraa e Nuwaasoot ko ko fuɗɗitii kuppiraaji mum. Ɓe mbiyi so tawii ko e ɓesngu o haaldatnoo, o fotnoo haalde ko haala maaro e nebam e nguurndam jawdi ekn… E yeewtere jokkorde luulndo ngoo yuɓɓinnoo ngoo ne, Ahmed wul Siidi Baaba wiyi «  alaa ko Asiis wondi so wonaa yawaade ɓesngu Muritani, tee limooje ɗe o rokki ɗee fof ko fenaande, sibu ɓesngu nguu wuuri hannde ko e caɗeele mawɗe. To bannge bonnugol jawdi ne, Muritani hiisetee ko e leyɗe ɓurɗe heewde njeenaari ». Muhammed wul Mawluud , hooreejo UFP hollitii wonde « wiyde ina yedda ko woodi, ko wuuraa, hay huunde firtaani. Ñanngeede Asiis e haala mum kaa boom ina ngoongɗini wonde caɗeele e iiñcuru politik mawndu ina woodi e leydi hee. Ina wayi no kadi, yooro hikka ngoo, wirtii laamu nguu, sibu alaa fof ko ngu waɗi ko maantini ngam wallitde yimɓe ɓee e jom en jawdi ɓee no kisniri e no ndanndiri jawɗeele mum en. Yanti heen, jeyeede ɓe e addanɓe Maali caɗeele, ina foti haɗde en ɗoyngol hannde ». O wiyi kadi « so Abdel Asiis wiyii ina fawta ñawndugol caɗeele ɗee fof e juɓɓingol woote, ɗuum ko huunde faayniinde, sibu hay gooto hoolaaki mo to oon bannge » . Wul Bederdiin kam ne holliti ko kewu Attaar wonaa jokkondiral e ɓesngu, ko jokkondiral Asiis e yimɓe mum, sibu luulndo ngoo e jaayɗe ɗee noddaaka heen. O wiyi noon, so Abel Asiis wiyii wonde “tabitinii tuugnorgal mum hakke 70%, hoto yimɓe njeddu ɗum, sibu wonnoo tuugnorgal makko tan ko faggaade jawdi kanko tan gooto, rewrude e porlugol ngaluuji leydi ndii. Ɗum ɗoon noon, o tabitinii ɗuum tigi ». So o wiyii kadi wonde ɓeydagol coodguuli ko huunde huftodinnde, ina wayi no ko o jejjitɗo, walla jejjikiniiɗo ɗuum ina jeyanoo e hujjaaji ɗi ɓe ndallinirnoo pollugol laamu Sidioca. Wiyde mo noon « laamu heɓrotoo tan ko woote » ma a taw ko “raɓɓiɗde miijo, sibu o heɓri laamu ko jamfa (kuudetaa) wonaa woote ». So « wellitaare kadi ko ina woodi e leydi hee » , gollotooɓe (ubriyeeji Aksuus e Nuwaadibu e Tasiast ekn kam e TPMN e IRA e COD nganndaa. “Kaa haala boom ina soofi e hunuko makko, sibu maayde Lamin Manngaan ko heccere tawo ». E wiyde Fedde TPMN , « Lamin Manngaan waraama laawol goɗngol » sibu haala Abdel Asiis kaa alaa ko firti so wonaa « Lamin Manngaan dañi ko ko haandi » , ko ɗum tagi ko jooni ɓe paamii « hol ko haɗi harkoyeeɓe ɓee faweede kuugal  ». E wiyde fedde ndee, haala makko kaa « wonaa haala kellifaaɗo, haa teeŋti noon e mawɗo leydi », sibu ka wayi ko no « wellitde doole kisal leydi ndii waɗde ko mbelaa e ɓiɗɓe leydi ndii, haa teeŋti noon kadi so tawii ko ɓe ɓaleeɓe ». Ko noon kadi COREMI , fedde renndinnde baayeeji e soofaaji loranooɗi e rewɓe hesniiɓe seppiri ñalnde 14 ut 2012 ngam hollitde mette e haala Abdel Asiis ɗo wiyata « hafeere bonanndeeji ñawndaama e tuugaade e peeje COVIRE sakkitnoo » . E wiyde Mammadu EL Huseyn Kan, hooreejo COVIRE keso oo, hafeere bonanndeeji « waawaa sellude tawi goonga anndaaka, ɗo nuunɗal waɗaaka, ɗo ñaawoore laaɓtunde waɗaaka » . Fedde nde ɗaɓɓii nde seneraal « Jah Aadama woɗɗintee oo doosiyee » , nde « sariya yaafuya 1993 mumtatee, leeptooɓe ñaawee ». Ko e ngoon yeeso kadi Fedde IRA yuɓɓini diiño damal kalifu ñaawoore ngam hollitde ko hooreejo leydi oo haali koo, so wiyde wonde njiyaagu ko huunde nde « won ɓeen kuutortoo ngam woodde to bannge politik » walla « E Muritani, woni jiyaaɗo tan ko jiɗɗo ɗum wonde ». E wiyde IRAA « takkude heedanooɓe jiyaaɓe huutoraade ɗum en, ina hollita wonde Abdel Asiis ko cemmbinoowo njiyaagu daɓɓiɗɗo miijo » . Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2012/09/23/attaar-pottital-e-%c9%93esngu/
Kala ko wiyaa lekki walla leggal, ina fuɗi, waɗi cate e baramlefi, na woodi ko nafata. Denndaangal tagooje ina njogii sirluuji e leɗɗe ɗe huutortoo. So tawii ko to meeɗen, aynaaɓe, fitiramgolleeɓe, (sañooɓe, waylooɓe, subalɓe, sakkeeɓe) moni heen kala ina jogii ko ina huutoroo e leɗɗe, tawa ko kañum tan waawi ɗum waɗde. Ɗuum noon, ko gila e safaara, ñaamde, feewnude kaɓirɗe, reentoraade, mooftal e ko heewi ko heewi ko wayi noon. Paamen tan, lekki fof e nder gannde ɓaleeje, na jogii innde mum nde yettortee, daaɗe mum, ñaagorɗe mum. Kala jiɗɗo huutoraade ki, no ki yettortee, daaɗe jahdooje heen, sadakeeji makki, ñaagorɗe makki. Leɗɗe gonɗe e jeeri Eeri, enndu-ñiima, baddi, bamammbe, bani, bantiŋŋeewi, barkeewi, boɓori, bukki, bujaŋŋeewi, ɓagi, ɓokki, ɓulɓi, ɓuski, cammbayel-gorel, caŋi, capatoowi-Annabiijo, caski, ceekoowi, ceŋceŋi, ciidi (jibinta ko gila fooɓre), coccorgel- Annabiijo, danto-kulaawi, dar-ɓokki, dinndeewi, duballeewi, duɓɓi, ɗooki (ngori e ndewi), gelooki, gertel-gaynaako, gijile, giyel-gooti, guddi, guumi (ɓalewi e ndanewi), jaaɓi, jalammbaani, jooyi, juurki, kahi, keeki, kelenay, kekki, lawñannde, linngeewi (na waɗee laaɗe), meeñelle, murtooki, nammaadi, nebbe-daay, pattuki, poronndoowi, selewlewo, talli, tamaroowi, warindoowi, yegem, yitere-ngaari. Leɗɗe gonɗe e waalo Alluki, baali-boru, baalñaamaaje, baddi, bakanculi, boodeewi, burli (na safra ñawu ngootu ina wiyee takamoyo), caaɓasaaɓi, caski, cinngooli, ciluki, dibiribi, diiŋaali, duballewi, duɓɓi, duuki (ina waɗee laaɗe) ; duunuɓɓi, gawdi (so mawnii no waɗee laaɗe), gellooki, gelleewi, giyel-gooti, gogorlaawi, jaaɓi (baalwaale), jaaɓi-ɓalewi / jaaɓe-fowru, jalammbaani, jaljalki, jammi, kahi, keeleeli, kelli, kewi, kooli, liiliwi, nammaadi, nayki, nelɓi, nete, pattuki, talli, tiinde-ngaari, yiwi . Alluki (ko laana nafata, sabu gollirtee ko maaɓe laana. Alluki haa wooroo na waɗee laana, kono noon heewaani); baddi ; bamammbe (ɗuum gollirtee ko to bannge pempe  : doolinnge, wannde, cambal, pempal doggol, gubbol) ; bani (ko laana wonata). Ceɓe bani uɓɓee jeynge haa wonta ndoondi, fullee e gaañannde) ; bantiŋŋeewi (fooɓre bantiŋŋeewi waɗatee ko laana) ; ɓulɓi (na waɗa ɗacce ; ɗacce ɗee na ñaamee, eɗe mbaɗtee gom, wuppiree comci) ; caski (na waɗee kadi wowru) ; duuki (fooɓre ndee waɗetee ko laana, na waɗee kadi wowru) ; ganki (laana wonata) ; gawdi (fooɓre ndee na wona laana. Laana gawdi so yooliima yiytetaake, sabu ɗuum, leggal ngal ina teddi, jooɗowtoo ko e ɓakke) ; gellooki  : ngulumaawi (daɗɗirte feere) ; jaaɓi (beremrefi ɗii ndaɗɗirte feere) ; jalammbaani ; jooyi (waɗetee ko laana. Kono laana kaa ɓooyataa nde wonnoo leggal ngal ina yaafi) ; juurki ; kahi (ko laana wonata) ; keeki ; keeleeli (waɗetee ko lempe saakitaaji) ; kooli (looci ɗii ko denngere feewnirtee, kam e kofe jawki. Kooli na waɗee coorgal, kam e awƴal, leɗɗe duuyri, looci mbakal) ; nammaari (daɗɗirte feere). Leɗɗe peewtuɗe e ndammiri kam e jawdi mawndi Baalñamaawi, bani-ndanewi, caŋi, duuki, ndafeeje, gellooki, jummbusi-juli, keeleeli, maaroowi, moonirki, palal-palal jeeri, pelel-fowru, peletoroowi , yitere-ngaari. Ɗee leɗɗe limtaaɗe, ko ɓuri heen heewde tawetee ko e ɓunndu. So wonaa heen, ɗe maantoode woni jeese mum en. Enndu-ñiiwa / daroo-ɓokki / diiŋaali / gorgolaawi. Ɗaɗi ɗeeɗoo leɗɗe ndaɗɗete, ɗum ñolnee balɗe jeegom ; ñawɗo yara heen gooɓe tati ; ndiyam ɗam defiree o ñaama. Ko heddii koo o moomoo. Iɗi cafra reedu muusanndu, ñaw-danawel, kame ɓuuɓri. Baali-boru so ñolnaama, waɗdetee ko e bula, na safra fiire puccu , walla mbabba. Baalñaamaawi golle mum noddi ko na’i. Haako koo woocete, unee, waɗee e ndiyam, moomiraa na’i maa, mbele iɗi njibina ñalbi. So ɗuum waɗaama, ndeen hitaande ngaari jibintaake. Leggal ngal ina uurdee na’i, sabu fiingo mum waktu demminaare. So ɗuum waɗaama, alaa e sago na’i ɗii piya. Ɗaɗi ɗii, so tawii neɗɗo faayii e na’i mum ko ko ndabraa, omo waawi addude ɗaɗi, yo ɗi timmu ɗaɗi joy, ngaska asee hakkunde mbaalndi, e nder coɓɓuli mbaalndi, he soɓɓundu heen fof ngaska asee ɗoon ; ngaska heen fof waɗee ɗaɗol, ɗum ubbee. Joyaɓool ngool ubbee hakkunde hudum ñalbi ɗii. Kiiɗoo lekki na huutoree to bannge yimɓe. Leggal ngaal na waɗee coccorgal. So tawii neɗɗo na ɗannoo, omo waawi helde coccorgal baalñaamaawi, o fotnda ngal e feɗeendu hukkundeewu junngo makko ; o wuufa ngal haa o faandoo wuro ngo o yahata ngoo. So o sooyniima sakkeeji wuro ngoo, o weddoo coccorgal ngaal caggal makko. Kataa heewaani heɓde joomum. Ɗaɗi ɗii ina nafa e bannge galle. Cenɗe ɗee nay, funnaange, hiirnaange, saahal (rewo) e ɓaleere (worgo), ɗaɗi ngubbee e majji. Joyaɓal ngool waɗee hakkunde kaatane. Ɗuum ko mbele galle oo na ɓaya. Haako koo na nafa to bannge daraja. Ko unete, ko liggortee ko ɓayre yimɓe woni debbo, gorko, walla dañal. Baddi. Ɗaccere baddi ina uree so tawii neɗɗo no wondi e henndu. Leggal ngaal na waɗee mbalka, jawdi yara heen ; na waɗee hirke puccu, ɓirfugal, lalorgal, jaɓɓorgal, tutuleeje (calɗi), koffe jawli. Bani-ɓalewi . Wonduɓe e ɓuuɓri ndefante gosi ɗum waɗdee heen, ɓe ñaama. Ceɓe ɗee ndefete haa ɗe tuuta, walla ɗe coofnee haa soofa, ɓe njara. Ɗaɗi ɗii na cafra reedu ko ndu woni fof ; eɗi cafra kaliyaa (gonduɗo e ɓuuɓri tawa omo soofa ƴiiƴam). Bani-ndanewi noddii nay. Ñawndortee ko haa nayi keewa. Conndi ndii waɗee e saaño, nayi muuɗa, walla e mbalka mbaɗaaka ndiyam, nayi ɗii njara. Barkeewi. Cañnje mum nafoore ndee yaltata ko e jibinirgol jawdi. Beremrefol ngol feewti ko e faddunde nayi. So tawii ko barkeewi tokoosi, ɗuum ina itta ŋaaŋo goro. Kala duudaaɗo goro, so ƴakkii leggal ngal, duudo mum naatat, walla ustoo. Lekki kii na bonna ñawndogal kala ko faati e Quraana. So lohol, so talkuru, so liggama e barkeewi, nafoore mum yahii, sabu ɗum aayiima. Ɗaɗi, sahaa ndunngu, jeeɗiɗi ngittee. Ɗaɗol heen fof ubbee e bannge e ngesa  : funnaange, hiirnaange, saahal e ɓaleeri. Joyoɓol ngool waɗee hakkunde ngesa. Jeeɗiiɓol ngol so tawii ngesa yaltaama, ngol ubbee ɗoon. Jeeɗiiɓol ngool, so wuro sooynaama, ngol ubbee ɗoon. Ɗuum ɗo feewti ko e moƴƴere ndema. Boɓori na jibina ɓiɓɓe, ɗe mbayi, ko no paali nii. Ɗum gollortee, ko haa nay keewa. Ko nagge ñaamata nafa ɗum ko  : gajaba, gijile, giiriñal, e ŋaaraari. Sifaaji leɗɗe ɗe kaalete yeeso ɗoo, e nokku mum. Boodeewi. Fooɓre ndee na wana mbalka. Ceɓe ɗe cat ɗee ɓuri ɗaccere moddude. So mbalca fettii waɗii gewol, ko ceɓe cate boodeewi ɗakkirtee. Boodeewi ko baajol mehol. So baaji ɗii ɓolaama, ɗi tappaama haa ɗi ɗiggii, ina wona jappeere mbabba. Boyli walla bujaŋŋeewi. Ɓiɓɓi ɓee mbiyetee ko boyle so tawii eɗe keewi, woylere so tawii ko gootel. Baaji ɗii kunndirte. Ɓakañi. Ɗaɗol ngool unee ; so wontii conndi, so reedu neɗɗo muusii, ittee waɗee e kosam kaaɗɗam, o yarnee. Ɓakañe / ɗooki / gijile / kahi / Keeki. Ñaawoore mum to bannge reedu muusanndu ko gootum. Ɗeeɗoo leɗɗe na maantoraa e nder safaara reedu muusanndu, ɓuuɓri e kaliya. Mammadu Deem Maanditorde annde e pine pulfule hirnaange Afrik
https://pulaar.org/2015/08/02/nafoore-le%c9%97%c9%97e-men/
Koolol winnderewol sooninkooɓe, hono FISO, udditii e wuro Nuwaasoot ñalnde alkamiisa 20 feebariyee 2014. Ngol uddii talaata 25/02/2014. Ngol yuɓɓinaa hikka ko e gardagol Fedde Muritaninaare ɓamtaare ɗemngal e pinal sooninkooɓe hono ko anndiraa AMPLCS, wondude e ballal laamu Muritani e “Île de Paris” (Diiwaan wuro Pari) rewrude e Meeri teerunke Nuwaasoot (CUN Koolol winnderewol sooninkooɓe, hono FISO, udditii e wuro Nuwaasoot ñalnde alkamiisa 20 feebariyee 2014. Ngol uddii talaata 25/02/2014. Ngol yuɓɓinaa hikka ko e gardagol Fedde Muritaninaare ɓamtaare ɗemngal e pinal sooninkooɓe hono ko anndiraa AMPLCS, wondude e ballal laamu Muritani e “Île de Paris” (Diiwaan wuro Pari) rewrude e Meeri teerunke Nuwaasoot (CUN Kooli ɗiɗi gadani ɗii njuɓɓinanoo ko to Kayes, to Mali. Sooninkooɓe ummoriiɓe e jookli winndere ndee kala nootiima e ngolɗoo koolol tataɓol : Farayse, Amerik, Anngolaa, Mali, Senegaal Gammbi ekn… E wiyde gardiiɗo AMPLCS hono Seek Siidiyya Tañnjaa, ina jeyaa e paandaale koolol ngol « jokkondirde sooninkooɓe ɗanniiɓe, ɓe ballal mum en e ɓamtaare nokkuuji mum en seedtini, e heddiiɓe e leyɗe iwdi maɓɓe hee ». Koolol ngol kadi ko ngam « wuurtinde laamaandi ngadanndi Afrik, so laamu Ganaa ngam wallitde ngootaagu Muritani ». Biyeteeɗo Aali Sumaare, mo nganndu-ɗaa ko piilaaɗo Diiwaan Pari, gollodiiɗo FISO 2014, yettii heen kaaɗdi njettoor Ahmed wul Hamsa oon gardinooɗo Meeri teerunke Nuwaasoot, jeyɗo sabaabu ngolɗoo gollondiral hakkunde Meeri Pari e Meeri Teerunke Nuwaasoot. O wiyi « miɗo faarnii laabi ɗiɗi e gargol am ɗooyene : sabu wonde piilaaɗo Diiwaan Pari ɗo sooninkooɓe heewɓe nguuri e wonde mi miin e hoore am sooninke ». Usmaan Jagana, mo AMPLCS hono fedde fuɗɗunde miijo FISO ndee, hollitii maa ngolɗoo koolol tataɓol anndin leƴƴi Muritani keddiiɗi ɗii, ɗemngal e pinal sooninkooɓe. « ɗuum ɗoon ko huunde mawnde wonande leydi Muritani leƴƴileƴƴinndi, ko fartaŋŋe tiiɗtingol ngootaagu mum ». Kanko Usmaan Jagana o ɓeydii heen « maa FISO sar ɗemngal e pinal sooninkooɓe e winndere ndee. Laamu Muritani ina poti wallitde jettagol ndeen faandaare, sibu, gaa gaa pijirlooji ɗii, e nder ɗeeɗoo balɗe nay maa jeewte mawɗe njuɓɓine, gollorɗi keewɗi mbaɗee ». Ina anniyaa hay sosngo Duɗal ganndal (Akkaademi) ɗemngal Sooninke. Ƴoogdi : Kaliilu Jagana
https://pulaar.org/2014/03/22/koolol-winnderewol-sooninkoo%c9%93e/
Subaka law, tawi yimɓe ndariima e powle maayo, ina cooynoo banndiraaɓe mum en ootoo bannge, worgo maayo, ummoriiɓe Njum. Ɗoon ko tillisaaji poŋtaa, ɗo yimɓe mbaawi ɗuhaade, kono ɗoon e ɗoon tawi ɗi keewii. Hankadi, laaɗe ndenndinaama ina padi, sibu Ɓoggee alaa baak no Rooso nii. Otooji kadi nana padi. Taccugol maɓɓe waɗaani caɗeele. Ɓe njoofii kamɓe kala e jam e cellal. Weltaare nde ina mawni sanne, hay gooto suuɗaani ɗum. Ina jeyaa e arɓe ɗoon jaɓɓaade, mooliiɓe artunooɓe gila e hitaande 1995. Yeru, Aamadu Soh, ganndiraaɗo Demmba Gay. O hollitii ɗoon wonde kamɓe alaa ko ɓe njiyi tawo ; aɓe njaakorii tan maa laamu ngu maa toppito min. O haalani ɗum ko jaagorgal geɗe nderndere, hono Sakariyaa Yaal, garnooɗo jaɓɓaade mooliiɓe ɓe. Oon ne, e diskuur waɗi ɗoon, huniima maa hafeere maɓɓe kamɓe ne ƴeewte, so Alla jaɓii. Ooɗoo beetawe to Ɓoggee, ko weltaare mawnde, ko njurum, ko bojji …. welemma. E nder ndeeɗoo iiñcere, won heen ndokkii ɗoon darɗe ɗiɗi ngam yettude Alla toowɗo o sabu mum haajde ngal gartaangal. Udditi bismaali ɗi ko meer Ɓoggee, hono Aadama Muusaa Bah, e ngolɗoo konngol : « banndiraaɓe artuɓe, mi salminii on, mi bismiima on e nder ngenndi men kam e nder wuro men Ɓoggee » ; konngol poɓɓanangol sanne. « Banndiraaɓe, hay gooto majjaani caɗeele nguurno-ɗon ɗe, e nder ɗii duuɓi 20 daayo ». Muusaa Faal, gardiiɗo ANAIR (nokku toppitiiɗo gartirgol e naattingol artuɓe ɓe e nguurndam leydi ndi) hollitii ɗoon, wonde gartugol ngol firtaani tan naattude leydi ndi, « kono e ngol ɗaɓɓi golle mbele aɓe mbaawaa ɓamtude ɗo nguurndam moƴƴam, e nder ndimaagu ». E nder heen o hollitii wonde nokku mo o ardinaa o, fellitii, wonande ndeeɗoo rogere adannde artunde Barakna, rokkude galle kala ballal tolningal e 700 000 mbuuɗu. O holliti kadi wonde tuugnorgal maɓɓe golle waɗi ko daawe tati : ko ardii fof ko « jaɓɓagol e ballal keñorangal, tabitiroowal ciynugol eɓɓaaɗe nafoore huftodinnde wonande denndaangal artooɓe walla artunooɓe e kitaale 96-97 e 98 kam e musaffiriin en riiwanooɓe to Senegaal» E ngoon yeeso, ɓeto maa waɗe e ballondiral e Iniwersitee Arisona (Ariɗona). E ooɗoo sahaa nii, eɓe na ngollodoo e maɓɓe e nokkuuji joopaaɗi ngam jaɓɓaade mooliiɓe ɓe. Ngoon ɓeto maa hollite laamu ngu so gasii, mbele ina laawɗina ɗum, caggal nde gollodiiɓe to bannge karallaagal e ngalu njuurnitii ɗum. So ngalɗoo daawal ɓennii, huccantee ko daawal eɓɓaaɗe “naattingol duumingol e nder nggurndam renndo ngo nde fayndaare mum woni waɗde feere mbele aɓe nguurda e tawaaɓe e nokkuuji ɗi e nder beldal e paamondiral”. Ɗee geɗe kala maa mballitoy tiiɗtinde kattanɗe nguura e diwtude caɗeele nguura e njeña ndema e nder leydi ndi. Daawal cakkitiingal tuugnorgal ANAIR toɗɗii ko artuɓe, tawi wonaa e ngalɗoo nanondiral hakkunde laamu Muritani, HCR e laamu Senegaal. E Ooɗoo sahaa, artuɓe ɓee fof ko 900. Wonande barakna, rogere woɗnde maa ar ñalnde 25, woɗnde ñalnde 27 mars 2008. Ko e les naange saasnge, Sakariyaa Yaal, kalifu geɗe nderndere waɗi diskuur mum puɗɗoriiɗo « Bismilla, Bismilla, Bismilla, … ina wayi no en uddii ngooɗoo hello, en mbaɗii daawal feewde e mahtagol ngootaagu ngenndi ndi ». Ina tawaa jaɓɓungal ngal, jooɗaniiɓe (ammbaasadeeruuji) Espaañ, Dental Amerik, Almaañ, Fedde Ngenndiije Dentuɗe. Ɓeeɗoo artuɓe fof noon ko Boyngel Cilenaaɓe (saraaji Ɓoggee), ɗo HCR foŋtani ɓe 85 tilliisa. Bongel Cile noon, so a arii ɗoon hannde, a miijotaako wonde meeɗiino hoɗeede, sibu, e hitaande 1989, nokku o muumta haa takki. Ƴoogirde : Le Rénovateur Quotidien
https://pulaar.org/2008/03/26/gartugol-moolii%c9%93e-to-%c9%93oggee/
Ny alnde 6 ut 2008, yimɓe piniri fiddeende sabu nande e jaaynirɗe ko wayrunoo naneede so «Kominikee n°1» kolliroowo wonde kuulal ngal Hooreejo leydi ƴettunoo ngam ittude e golle mum en hilifaaɓe konu ceŋde nay ɗee fof, sabu makko tuumde ɓe ko kamɓe  caabi iinyturu politik wonndu e leydi he, ummoriindu to won e dipiteeji jeyaaɗi e parti Adil dadnooɓe mo nde o dikkanii lefol laamu. Hol noon ko saabii nduun iinyturu ? Hol ko addani senerooji ɗi follude laamu ngu aduna fof seedtanii jibinaa ko e laaɓal woote, ko laamu ngu ɓesngu suɓanii hoore mum ? Hol kappanɗe Muritani fawaade e waylo politik gonaaɗo o ? Hol darnde fotnde dareede ngam danndude Muritani ? Ciftoren ɗo seeɗa So en nduttiima seeɗa e taariik mo woɗɗaani, eɗen nganndi gila hitaande 1978 laamu siwil en natti e leydi he sabu koninkooɓe fellitde follude laamu Muktaar wul Daddaa sabu mum en luulndanoode wolde Saharaa ɗeɓnoonde boomde leydi ndi e waasde heen jeytaare mum. Tuggi oon nyalawma feewde jooni ko «tedda paɗe» en tan laamotoo ndii leydi, woorti daawal marsa 2007 feewde ut 2008, hay ɗum ko caggal nde wooteeji laaɓtuɗi mbaɗaa, Siidi wul Seek nawi raay laami. Kono en paamii, e ngal daawal ɓe ndeesti tan, kono ko   e doŋal tan ɓe moggininoo, eɓe panndii no ɓe ngunndorii. Kono kadi eɗen nganndi laamuu «tedda pade» en kala ɓuri heen sanndolinde ko ngarnoongu e 1984 e gardagol Maawiya wul Siidi Hamel Taayaa, teskinirngu lenyam-lenyaagu feewde e ɓaleeɓe, jaɓɓugol jojjanɗi aadee, warkoyaagu, ɓiɗtugol jaayɗeele e porlugol jawdi laamu e kala welma-dagoo mo cibooji makko ndokkanoo yo mbaɗ e leydi he. Kono kadi nguun laamu teskoraa ko mukunyaa e nder woote, sabu nde Maawiyaa waɗda woote fof, ko kanyum tan hawata, etee ruttoo hanndoo. E hitaande 2005, won goomu militeer en lollirɓe « Goomu Militeer en daraniiɓe Nuunɗal e Demokarasii » (CMJD) gunndii Maawiya, tawi ina woni e ɗanngal to leydi Arabi sawudit, folli laamu mum, ardini Eli wul Muhammed Faal. Ko adii ɗuum seeɗa, ko ina tolnoo e hitaande, nyande 8 suwee 2003, won militeer goɗɗo naatnoo e lamba he, hono Wul HANANNA, mo hay gooto anndaa ɗo suppitorii ina yooɓi saaruuji mum, riiwi Maawiya e mbaldi mum, fiddini ɓesngu Nuwaasoot ko ina tolno e balɗe ɗiɗi, kono kadi waɗi maayɓe mum, fotde yimɓe sappo fawɓe. Gila oon nyalawma noon, ko aamnotonooka anndaa ina waawi gasde, ko hulɓininoo fuuyi. Holi ɗuum ? Ko follude laamu Maawiya. Ɗum addani CMJD sonyde ko goomu Hananna jabbunoo e teskaade noon wonde yoga e hoohooɓe oon goomu ko yaadiiɓe laamu Maawiya sabu ko hakkunde kalfinanooɗo ndeenka makko, desndaaɗo kisal Dowla, kam e mawɓe ceŋde konuuji e tuumaaɓe e warkoyeeji jolnooɗi e nder larme e hitaande 1991. Haa hannde ne kay, ko ɓeen polli laamu Siidi Wul Seek Abdalaahi, njibinaangu e woote laaɓtuɗo e marsa 2007. Ko jeyi sabaabu iinyturu politik hannde ndu ? Ko adii fof, ko salaade militeer en woɗɗitaade fiyakuuji politik sabu, eɗen nganndi, e nder Doosɗe leydi ndi, kala dadiiɗo ina harmani ɗum waɗde politik, foti wonde darnde maɓɓe tan ko reende kisal leydi e hormaade e danndude juɓɓule Dowla. Ko goonga ɓe loŋtanii en ƴiyal gendongal e goddol hono Maawiya, kono oto won kay eɓe mbaɗta ɓoggi e daaɗe men. Gila e daawal « transition » ɓe kuninooma wonde maa ɓe tottit siwil en laamu, tawa ko rewrude e wooteeji laaɓtudi e mudda lebbi 18, etee ɓe njeytortaake e wooteeji he, ɓe ngonata ko jaambureeɓe. Hay so tawii ina teskaa wooteeji baɗnoodi ɗi laaɓtii (njenytudi majji waylaaka) ittaani, gila e fuɗɗoode, kamɓe militeer en ɓe, ɓe njeebaaki weeyo politik ngo, sabu ɓe ngadii fof ko dunyde won e hoohooɓe parti PRDS yo puso e oon parti, ngona jaambureeɓe (enndepanndaaji) mbele ina ndikkanoo wonde dipiteeji, ɓe cidi ɓe haa yoga e maɓɓe ngoni dipiteeji. Nde woote Gardagol leydi faandii, ɓe luurdi hakkunde maɓɓe sabu won e maɓɓe ndekete ina meerotonoo wonde kanndidaaji, heddiiɓe ɓe njabaani, mbiyi kanyum en ko yo ɓe kuurnu konngol maɓɓe, wonde addaani ɓe laamaade. Heddii kadi eɓe ƴeewa holi mo ɓe poti dadde haa laamo. Ɓe luurdi ɗoon kadi. Ɗo rewanoo fof, keewal e maɓɓe nanondiri e Siidi wul Seek Abdallaahi (miijo maɓɓe ko oon ɓuri «weeɓde hofde ») kono kadi yimɓe fof ina ceedtanii oon nuunɗal e peewal. Tesko-ɗen noon ko waalaare nde Abdul Asiis heednoo nde wonani yoo ɓe mballu Siidi (ndeke kaŋko ne won ko oo meerotonoo). Ɓe njamiri dipiteeji enndepanndaaji kala yo ngootan Siidi, kono ina waawi wiyeede addani Siidi foolde ko ballal ngal o hebi ummoraade e parti Mesauud (APP) e wootannooɓe kanndidaa Seyni wul Seydaan e tuur ɗimmo. Ko ɗum waɗi, nde Siidi jooɗii e jappeere nde tabitini kala ko huninoo, so waɗde Mesauud hooreejo Asammbele, halfini Guwarnama oo Seyne wul Seydaan, ruttii to bannge politik woni e siynude ko huninoo : gartirgol taccinaaɓe, battugol macungaagu no bonannde warhoore e eɓɓude peeje no falorii caɗeele peewtuɗe e nguura (PSI) ekn…. Kono law, dipiteeji ballunooɗi Siidi ɓi puɗɗi urɓude tawi ko e kirjingol les hoohooɓe militeer en ɓe, sabu e fuɗɗoode, ɓe puɗɗorii ko kampaany yo gardiiɗo Ministuruuji, hono Seyne wul Seydaan yo liɓe sabu «politik makko jiilgol laamu gallii». Ɓe ndewi Siidi haa itti oon. Guwarnama keso waɗaa e gardagol Yahyaa wul Muhammed el Waghef. Oon guwarnama   noon ko e mbaadi kesiri : mawɗo leydi ndi, sabu yiɗde mum tiiɗtinde ngootaagu leydi ndi, e yiɗde ɗum naftoraade peeje e miijooji partiiji kala, sabu mum teskaade caɗeele dookɗe leydi ndi to bannge nguura, jaŋde, puɗɗagol ownugol (ko lolliri terorisma) e leydi he ekn…, felliti naatnude hay luulndinooɓe ɗum e laamu, e dow tuugnorgal politik laaɓtungal, nanondirangal. Nde wonde noon dipiteeji ɓallunooɗi mo ɗi ko nehneeɓe Wul Taayaa, ngoowi tan ko laŋkude e welliteede e porlugol jawɗeele laamu e suɗtude bonanndeeji mum en ɓennuɗi, mbiyi woy saa yoo ɓeeɗoo ɓe mballaano Siidi e saanga woote ina naatnee e guwarnama. Kono ngam wemjinde ɓesngu ɓe kuutorii ko wiyde wonde waɗaaɓe e laamu ngu ko watulaaɓe Maawiya ngonnoo, ko maandeeji bonannde jawdi laamu (Rumuus el Ɓesad en). Ndaw ko haawni noon, sabu ɓeen wiyooɓe noon, ko hakkunde tuumaaɓe warkoyaagu, yoolɓe sosiyeteeji laamu, yuɓɓintunooɓe nguykaali e nder wooteeji ekn… Ko laaɓti koo tan, ko ɓe ooyooɓe etee ɓe njiɗi ko yo Siidi tottitɓe kala postooji neenɗuɗi e nder laamu he, jokka e laamoraade no ɓe ngowruno e saanga nde Maawiya laamii nde, etee ko fayti e won ɗeen toɓɓe yeru : artirde taccinaaɓe, sunnaade warkoyaagu mbaɗnoongu e duuɓi ɓennuɗi ɗi e kaɓtagol macungaagu ko yo won haala tan, kono hol to siyne. Militeeruuji ɗii ne, yiɗde mum en, ko yo Siidi heddoo e ndigal mum en, hol to o waa ko wonaa ko ɓe njamiri ɗum walla ko o diisnii ɓe : ɗum firti ko hay ko mbaawka ka Doosgal leydi rokki ɗum, fotaani huutoraade ɗum so wonaa tawa eɓe mbelaa. Ɗum noon ko Siidi yo o won laamɗo «sokkini » tawa alaa e ittu alaa e waɗtu, ko «heɓi dawna» tan. Siidi noon, ko ko haalpulaar en mbiyata koo tan «maayo so heewi deeƴat », sabu deeƴre makko, nehdi makko, moƴƴere makko, yaŋkinaare makko, ittaani wonde mo neɗɗo joom fiɓnde, jiilotooɗo e kala sahaa maslahaa, teeyɗo, teyliiɗo kono ko gannduɗo to fayi, so dawii hol to joftoyta. Ko oon jikku addani mo waɗde feere fof mbele amo maslondira e dipiteeji ɗi e militeeruuji ɗi, ɓe nganndu-ɗaa o yahii haa o takkani ɗum en galoŋaaji seneraaluuji, tawi won fotnooɓe adaade ɗum en heɓde ɗiin galoŋaaji. Ɗum fof ko ndaartude maslaha haa danya ligganaade Moritani ko nafata. Ɗum fof haɗaani tuddunde dipiteeji parti makko o e senerooji waɗde moojobere mum en mbele ina telɓina politik mo o ummani o. Ko caggal faamde mo wonde ndee tuddunde won ko soomi goɗɗum ko wonaa tan wonde «ministeruuji baɗaaɗi ɗi moƴƴaani». Ma a taw jooni nii ɓe pooaanii ko haɗde mo laamaade sabu «so ɗaɗi ngonti buruuti joom mum sellataa», o felliti huutoraade mbaawka ka Doosgal leydi ndi rokki mo, so toɗɗaade kala mo o hoolii e postooji toowɗi e nder laamu, o lomtinii senerooji ɗi, mbiyen o dunyi ɓe yo ɓe timmin ko woni anniya maɓɓe ko, so waɗde «kuudetaa», ko harminaa hannde e nder yonta demokarasi. Ngonka leydi ndi hannde . Caggal ko laamu ngu follaa nyande 6 ut 2008, leydi ndi ummiima e ngonka demokarasi, ruttiima e laamu ndool-ndoolaagu e ɓittere yimɓe e tiɗɗugol wellitaare aadee. Eɗen teskii gila ut 2005, e saanga nde laamu Maawiya follaa, wellitaare mawnde danyaama e leydi he : ko adii fof ko diisnondiral compangal hakkunde laamiiɓe e laamaaɓe, wellitaare jaaynde e fannuuji kala, woni jaaynde heeriinde nde, woni jaaynde laamu (eɗen ceedtii jeewte rajo mbayliima kanyum e telewisiyon wonaa ko welata laamiiɓe tan haaletee sabu hay lulndiiɓe laamu ndokkaama konngol). Ko ngol laawol gadanol yimɓe fof (nder leydi e caggal leydi kala) ceedtii wonde wooteeji baɗnoodi ɗii fof ndewii laawol, laaɓtii. Hannde o, Rajo e telewisiyon ngonti ko oolel Goomu militeer en, folluɓe laamu ngu e jaaynde yimɓe alanaa en laatiiɓe awluɓe e naafigeeji leydi : haalooɓe ko iwaani e ɓerɗe mum en, seedtotooɓe ko woodaani, tunngooɓe bonannde leydi e caru ɓesngu. Ko ɓeen tan kadi njogii hakke haalde e jaaynirɗe leydi ndi, kala mo wondaani e jamfa baɗɗo o, alaa hakke haalde walla hollitde mettere mum. Ellee maa mbiyaa ko en ruttiiɓe a laamu Taayaa. Ko ɗum addani en wiyde «Yahnoonde artii». Demokaraasii companooɗo tuggi 2005, mo nganndu-ɗaa aduna fof ina yeeɓratnoo ɗum Muritani wontii «koyɗol muumo» etee, aduna oo fof taƴii aaccere. Ko ndeen mettere addani pelle keewɗe adunayankooje (Dental Afiriik, Dental Orop, Fedde Dowlaaji Dentudi-ONU , Banke Monnjaal ekn..) , leyɗeele Orop e Amerik, yoga e dowlaaji Afrik, kanyum en fof mbiyi loppet ngondaani e ko waɗi Muritani ko, etee maa taƴondir e leydi ndi nannga kaake mum en, e balle mum en, haa nde tippudi demokaraasi ngoodnoondi ndi arta e leydi he e gardagol Siidi Mohammed Wul Seek Abdallaahi, kebrunooɗo lefol ngol laaɓal e juuɗe ɓesngu Moritani. Dowlaaji goɗɗi ɗii kollitii wonde ko waɗi e Muritani ko, ko jolo ƴeenngo, seppooji faajiraagal, jarfaali ɗaminiiɓe e watulaaɓe, ayyibaaji feewde e laamu Siidi, ɗum fof alaa ko nafata, ɓe mbiyi tan ko yo o rutte ɗo ummanoo ɗo, so wonaa ɗum aduna fof nefa goomu militeer en teetɓe laamu ngu. Eɗen paami tan ko Goomu militeer en dallinta wonde ko ɗum addani ɗum follude laamu ngu (wonde caɗeele ina keewi e leydi he teeŋti e nguura, wonde terorisma naati leydi ndi etee ko kamɓe tan mbaawi falaade ɗum, wonde bonannde jawdi heewii e laamu Siidi, taccinaaɓe artiranooɓe nguuri ko e caɗeele ekn…). Ɗee caɗeele kay ma a taw ko kuuftidinɗe sabu ina seedtaa wonde ɗum jotondiri ko ɓeydagol coodgu petrol e winndere he e coodguuli nguuraaji. Ɗoo kay laamu Siidi foti ko manteede sabu law ɓe compi ko lolliri PSI (Programme spécial d’interɓention), hono eɓɓaande heeriinde ngam faabuya ɓesngu : gaweeje keewɗe ngaddaama e leydi he, caraa e paabi, miliyonaaji limtilimtinɗi kaalisaaji caraaɗi e leydi he ngam yo ɓesnguuli compir bitikaaji, compa eɓɓaaɗe ballooje ɓe liɓde coodguuli e newnude nguurndam maɓɓe, waɗde 2008 hitaande ndema ngam riiwde heege ɗo e duuɓi payɗi ekn.. Terorism kay so feenyii e leydi ko ko wiyetee « gacce wiinnde ko tawaaɗo heen », so tawii on takanaama galonaaji senerooji, on ngardinaama ceŋde ɓurɗe himmude e konu, on ngardinaama kisal leydi (sûreté nationale) etee ko onon tottaa kala ko ɓuri himmude e njogitaaje leydi, on ngoppii haa leydi yanaama, ma a taw kay so won mo ɗum jali ko onon ngoni hoore. Onon kay ɓuri ɓadaade on ko huutoraade kaɓirɗe ɗe ndesnda-ɗon ngam reende kisal leydi njamforo-ɗon ɗum gardiiɗo Dowla. Mbiy-ɗon wonde taccinaaɓe ngartii e leydi mum en, kono «alaa ko wayli en ngonka maɓɓe ka ɓe nguurnoo Senegaal ». Hol ko taccinooɓe nii, hol taccinnooɗo ɓe ? Wonaa Siidi dey. Oon kay danyi ko wune wonde artirii ɓe, etee ina jogii anniya moƴƴo e fiɓnde tiiɗnde rokkitde ɓe hakkeeji maɓɓe, sabu fedde ANAIR ko seedanfaagal laaɓtungal. O diwii ɗoon ne kay sabu o wiyi haala warngooji ko ko foti haaleede : ko ronkaa naneede haa e nyalawma hannde o e kunude goomu militeer en waɗɓe kuudetaa ɓe. Porlugol jawdi laamu noon ko teska heen ko, salinoo ɗum seeɗa ko laamu Muttaar wul Daddaa, kono gila militeer en ƴetti laamu e hitaande 1978 feewde jooni (sabu gila ndeen ko kamɓe tan laamotoo, woorti lebbi sappoy joy ɗi Siidi laami ɗi) Muritani wayi ko no ngesa monnginba, njanaaba diwooji nii, ko forlaa e jawdi laamu so heɓtanooma maa mah wuro tolniingo e Wasinton, tawa ko e kaŋŋe mbuure mahraa. Tenngiti ɗum dow fof ko jamaanu laamu Maawiya, sabu e oon sahaa, so tawii a wonaa luulndiiɗo laamu, a jaɓii yantude e kelle PRDS, kala ko wel maa ina dagii e leydi he, sabu e oon sahaa ko gardiiɗo leydi e hoore mum dunyata cibooji mum e nguyka. Sabu so foksineeruuji, ɓurɓe heen toowde ko njogii e njoɓdi heewaani yettaade teemedere ujunere mbiyaama «kootee cuuɗi mon, mahee toon galleeji jooɗɗi », njuɓɓinee ɓesnguuli mon yo njantu e PRDS so oɗon njiɗi danyde huunde e laamu he, ma a taw kam haala joofii. Ko e ɗiin duuɓi woni ɗo njahataa e nder ladde moraande, walla e gurel «cuuɗi tati e takkere rawaandu» kawraa e galle pattamlamo ina mahaa heen, jarɗo miliyonaaji limtilimtinɗi, tawa ko bamɗi keewi jofde heen. Joom ɗiin galleeji e ɗeen jawɗeele noon, saɓooɓe hannde e sara goomu militeer en, woni wiyooɓe «laamu Siidi ko bonnuɓe jawdi». Ndaw ko haawni. Hay so tawii nii ko ɓe kaali ko ko goonga, ma a taw kam bonannde lebbi sappo e joy fonndetaake e duuɓi noogaas e nay, hay so tawii ko ɗoon tan tuggu-ɗen. So tawii ko goonga, ɗum ko kewlol haalpulaar keewi haalde ngol «haala janɗo e saret». Kappanɗe Muritani e darnde fotnde dareede ngam danndude ɗum. Moritani hannde arii haa e laabi celi, hol heen ngol o suɓtotoo ? Mbele ko ruttaade e ngonka ngadiika ut 2005, walla ko yahrude yeeso tiiɗtina laawol loowangol ngol, woni demokaraasi o, moƴƴitina ko boni heen ŋari ko. Yonta hannde o ko yonta demokarasi sabu leƴƴi ɗii fof ko ɗum ɗaɓɓi, ko ɗum woni muuyaaɗe mum en, sabu winndere ndee fof hawri ko ɗum woni feere laamorgol moƴƴol, ko ɗum ne kadi woni ƴellitaare leƴƴi e fannuuji kala, gila e faggudu haa e renndo. Ko ndeen feere ne kay ɓesngu Muritani suɓtii e saanga nde waɗi wooteeji mum e hitaande 2007, rokki Siidi Wul Seek Abdallahi hoolaare yo ɗow ɗum ɗo e duuɓi joy. Firtirde ɗum doole ko waasde hormaade ɓesngu Muritani, ko jamfaade lenyol. Ko ɗum waɗi laawol juumtanngol Muritani ko ruttaade e tippudi demokaraasi ngoodnoondi ndi, ɗum ɗoon foti wonde ko e kaaldigal jaajngal hakkunde denndaangal gollotooɓe politik, hakkunde senngo waɗɓe kuudetaa ɓe e wallidiiɓe mum en, e saliiɓe kuudetaa o, peeje fof njiylee mbele maslahaa ina danyee, tawa ko tuugiiɗo e hisnude ɓure puɗɗanooɗe danyeede e demokarasi gila 2007. Ina foti jeyeede e nyenytudi ngaal kaaldigal, harminde e ko fayi arde huutoraade ndoolndoolaagu to bannge politik ngam waawnude yimɓe miijo mum. Ko ɗum waɗi militeer en yo naattu e nder tuddule mum en (wonaa ko hersini), ɓoora juuɗe mum en e kala ko feewti e politik, walla e maɓɓe jiɗɗo waɗde politik kala yo ɓooroo comci militeer en, ara, jola e lammba politik. Gollal ngal kooninkooɓe kalfinaa e doosgal laamu ko gollal dimal, sabu ko reende kisal leydi, hisnude dowla e juɓɓule demokarasi. So ɓe kuuɓnii ngaal gollal ina yona. Ɓe ndeenoo lollirde « konu kudetaaji » So goonga, ooɗoo kuudetaa ari ko ɗo haanaani etee o lommbii en e laana ka anndaa ɗo happi, soko eɗen njogii njoorto moƴƴo wonde denndaangal ngenndiyankooɓe leydi ko aldaa e paltoor, haa yettii noon saabiiɓe kuudetaa ɓe, maa ndarto keɓɓitoo leydi ko yaaccii, ndeftina ɗum e laawol poccingol. Gelaajo
https://pulaar.org/2008/09/12/yahnoonde-artii/
Ko e hitaande 1977, fedde Ngenndiiji Ndentuɗi toɗɗii ñalawma 8 marsa yo won « ñalngu winndereewu hakkeeji rewɓe » . Jibini nguuɗoo ñalngu noon ko kareeli tiiɗɗi ɗi rewɓe kaɓaa e nder leyɗeele hoyre-jawdiyankeeje Orop e Amerik e teeminannde noogaasiire ndee ngam ɗaɓɓude yo ɓe moƴƴinane sifaa no ɓe gollortoo nih, kadi ɓe ndokkee hakke wootde. Ko e nder batu rewɓe « ndenndiin winnderiiwo  » (Internationale socialiste) njooɗinoongu to Kopenhag, leydi Danmark e hitaande 1910, debbo harbiyanke almaañnaajo ina wiyee Kalaraa Setkin ñaagii yo rewɓe toɗɗane ñalngu e nder hitaande, wona maanditaare kareeli rewɓe ngam yiylaade hakkeeji mum en. E nguun batu, ko ina wona 100 debbo nelaaɗo, ummiiɓe e 17 leydi ndentii ɗoon. E nder hitaande reftunde heen, seppooji rewɓe moolanaaɗi moolee mbaɗii e yoga leyɗeele, ko wayi no Almaañ, Siwis, Danmark, Dowlaaji Dentuɗi Amerik ekn. E hitaande 1912, ñalawma oo mawniinaa to Farayse, Holanda e Riisii. Eɗen teskoo e oon tuuma, luure ina mawni e ɗeen leyɗeele, leñamaagu ina doolni, ko ɗum addi hare adunaare adannde (première guerre mondiale 1914-1918). Hare ndee jibinii boneeji haa keewi, heege sarii, maayɓe keewi, rewɓe mbaɗti e hare mum en wulaango yo hare ndee dartoo, ɓe mbiyi yo ɓe ngummin hare feewde e hare ndee (guerre contre la guerre), yo worɓe yahɓe haɓoyeede ɓee ngartu, yo cogguuli nguura uste ekn, ekn. Ko e oon tuuma kadi filñitere rewolisyoŋ Riisii (1917) waɗi tawi rewɓe ina njogii heen darnde maantinde, ñalawma 8 marsa sompaa toon « ñalngu rewɓe ». Ndeke noon 8 marsa ko ñalawma hare wonande rewɓe ngam yooltude hujjaaji mum en, wonaa juulde, wonaa pijirlooji, alaa, ko ñalawma mo rewɓe ɗo ngoni kala, poti betde ɗo njahrata e hare mum en e teskaade ngoƴaaji yonta oo. Ko ɗum waɗi fedde Ngenndiiji Dentuɗi, hitaande kala ina rokka ñalngu ngu tiitoonde, yeru e hitaande hikka ndee, hono 2018, tiitoonde ndee ko « sahaa oo yontii : rewɓe hirjinooɓe e nder nokkuuji dowri kam e nokkuuji teeru yo mbaylu nguurndam rewɓe » . Ɓe mberlii e internet Hashtags = jooni eɗen ngolloo =. Ɗum firti ko caggal nde konngol wellitaa, yonti ko golle. Ko nih woni, to Espaañ, ko ɓuri miliyoŋaaji joy rewɓe mbaɗi geroo (hono o geroo meeɗaa yiyeede toon) ngam ɗaɓɓude potal kam e riiwtude nuskeende rewɓe e nder nokkuuji gollorɗi, e nder heen, rewɓe ɓee mbaawii feeñninde ko njiɗnoo feeñninde koo, so anndinde, so rewɓe ndartinii golle tan, aduna oo fof dartoto, sabu oon ñalnde, tereeji e meterooji keewɗi njirlaaki, ko jiydaa e nokkuuji golle keewɗi dartiiɗi. Kono ina wayino ellee, e nder aduna hee kala, ngoƴa dowrowa hikka ko fitinaaji ndool-ndolaagu kuccitinaaɗi e rewɓe. Yo won Enndo, yo won Turkiya , yo won Farayse, daande ko wootere : “yo ɗi bonandeeji pawiiɗi e ndool-ndolaagu feewde e rewɓe yo ndarto”. Leydi men Moritani kañum ne ko ɗuum tigi woni ngoƴa dowrowo, sabu e ɗee kitaale, alaa ko ɓuri bonandeeji feewde e rewɓe heewde, yo won e gure mawɗe ɗee walla e laddeeji ɗii. Hannde, beeli jiknaaɓe rewɓe fof ko ko owi, nde ɓiye debbo wirnii kite maa fof, cikkataa ko musiiba hebtoto ɗum. Pelle toppitiiɗe hakkeji aadee, haa teeŋti e rewɓe, ngullitiima haa tampii. Ñalnde fof ko cukalel dewel yanaama too, walla waraama, rewɓe mawɓe ndaɗaani, entaaɓe ndaɗaani, hay tigguuji ndaɗaani. Ɗumɗoo fof kadi tawa jiydaa e piggal ɓalndu, walla ƴattooje e biyaate muusɗe ɗe rewɓe mbiyatee ñalnde kala e nder galleeji walla e nder birooji. Waɗooɓe ɗiin bonandeeji ko wuurdaaɓe : ko koɗdiiɗo, ma jeeyeewo bitik, ko desɗo yumma mum cukalel ngel ma ceer-seero neɗɗo, ma jannginoowo ekkol, hay jannginooɓe Ɓuraana. Etee, ɗeeɗoo geɗe bonɗe ɗe rewɓe mbaɗetee ko yaɓɓude hakkeji rewɓe, ndimaagu mum en, neɗɗaagal mum en, hurum mum en mo Allah waɗani ɗum en. Bonandeeji ɗii kadi keewii, ɓurtii. E hitaaande 2017 hee tan, warngooji rewɓe tati maantinɗi mbaɗii e Nuwaasoot : heen gooto, ko ceer-seero mum tawi ɗum e mbedda, yahi haa diwti ɗum, waɗi oto mum « ariyeere » yaɓɓi e dow mum, yahri yeeso kadi nikñi ɗum e yeeso ɓiɗɗo mo ɓe ndañdunoo. Goɗɗo oo kadi, ko ceer-seero mum (alkaati= polis) wiyi omo yaha koyngal bonngal, tawi mo omo wondi e musiɗɗo makko debbo, felliri mo « pistole » mum. Battindiiɗo oo, jom galle mum wiyi ko o addii gorko goɗɗo e mbalndi mum, hirsi mo haa laɓi memi leydi. Bonandeeji mbaɗateeɗi ɗii kadi haala mum heewi ko tiɗɗeede sabu gacce ɗee nduttintee ko e debbo oo e galle mum en, baɗɗo bone oo yaha e haaju mum. Hay e nder jeewte nanataa ñalnde kala ko sukaaɓe rewɓe cuuraaki, ko kamɓe pooɗata worɓe ɓee, ko nih ɓe mbayi, ko nih ɓe mbayti. Bonande ooɗoo dallintaa bonande oyatoo ! Hay so en kiisiima won rewɓe waɗooɓe ko boni, ɗum rokkataa worɓe ɓee waɗde ɓe bonandeeji baɗata ɓe ɗii. Yiylanaade waɗooɓe ɗiiɗoo bonandeeji ko ina pota hujjikinoraade ɗeeɗoo golle kaantare ko wallitde ɓe e waɗde ko boni e bonnude renndo fof. So haala kaa woodi yettaade ñaawirɗi, ñaawooɓe mbiyata ko suka debbo oo ina welaa, mbatta ɗum « Zinaa » , walla mbiya alaa sariya ɗo tuugnii ngam sokde worɓe ɓee. Gila rawane pelle rewɓe ndariima haa eɓɓaande sariya ko fayti e ɗuum ƴettaa to bannge gofornama, neldaa parlemaa. Suudu Senaa e oon tuuma jaɓi eɓɓaande ndee, Asaambelee salii ɓenninde ɗum e hujjikinaade wonde eɗum luulndii diine Lislam. Etee, so ƴeewaama, rewɓe eɓɓuɓe ɗum ɓee kollitii ɗum hoohooɓe diine, gofornama kadi ina jogii jaagorgal kalfinaangal geɗe diine, senaa ina waɗi annduɓe diine, ɓeen fof njiyaani, ko Assembelee tan yiyi ɗum. Ɗum noon ko renndo ngoo haani daraade haa ɗum natta, kono rewɓe ɓee poti ɓurde sirŋinaade heen, sabu hannde, e nder leyɗeele juulɓe e ɓe ngonaa fof, oo musiiba ko ko yettodii ɗum en. Ɗum noon, wulaaango men ko yo sariya kisnoowo rewɓe e bonandeeji tuugniiɗi e ndool-ndolaagu yo ƴette, etee tabitinee tabitino tiiɗngo. Mbiyen enen « Jooni eɗen ngolloo » . KMJ
https://pulaar.org/2018/06/13/8-marsa-hikka-2018-nalngu-winndereewu-hakkeeji-rew%c9%93e/
Faatu Jom helɓinii jannguɓe tuubakooɓe kam e dawruɗi Dental Orop paatuɗi e tumarankooɓe. Ɗum waɗnoo ko e yeewtere tele France 2 yuɓɓinoo, wiyeteende  « Ce soir ou jamais »  bismiimo heen. Tiitoonde yeewtere ndee wonnoo ko :  «Caggal musiiba Lampedusa, eɗen mbaawi jaɓɓaade baasal winndere ndee kala ».  Faatu Jom nde ƴetti konngol, alaa ko heddani leyɗe Orop, ɗe o wiyi ko leyɗe naafikeeje, ɗe paalaaka musibbaaji keɓotooɗi ɓeen dogooɓe leyɗe mum en ina ngara yiylaade golle e leyɗe hirnaange. Faatu Jom helɓinii jannguɓe tuubakooɓe kam e dawruɗi Dental Orop paatuɗi e tumarankooɓe. Ɗum waɗnoo ko e yeewtere tele France 2 yuɓɓinoo, wiyeteende  « Ce soir ou jamais »  bismiimo heen. Tiitoonde yeewtere ndee wonnoo ko :  «Caggal musiiba Lampedusa, eɗen mbaawi jaɓɓaade baasal winndere ndee kala ».  Faatu Jom nde ƴetti konngol, alaa ko heddani leyɗe Orop, ɗe o wiyi ko leyɗe naafikeeje, ɗe paalaaka musibbaaji keɓotooɗi ɓeen dogooɓe leyɗe mum en ina ngara yiylaade golle e leyɗe hirnaange. E ndeen yeewtere, o wiyi ɓe :  « Maa en ngalɗidii enen fof, maa en njoolodiima enen fof, sibu hannde winndere ndee ko wuro wooto…  » . O wiyi kadi :  « yimɓe maayooɓe e tufɗe hannde ɓee, mi ɓurtinaani ko njiɗ-mi wiyde koo, sinno ko raneeɓe ngonnoo, tawatnoo ko winndere ndee fof ina yerɓa. Kono ko ɓe ɓaleeɓe e aarabeeɓe, ɓeen noon, so ina maaya, ɗum alaa hiisa (…). Sinno Orop yiɗiino daɗndude ujunnaaje ujunnaaje ɓaleeɓe  maayooɓe ñalnde kala e nder geec Atalantik ɓee, omo waawi, sibu Orop ina jogii ɗeen kattanɗe, sibu kadi kaɓirɗe baɗaaɗe e FRONTEX ɗee ina mbaawnoo huutoreede ngam daɗndude aadee en ». Faatu Jom  noon ko debbo mo tulataa, ƴeŋƴotaako, ko binndoowo ŋanaa, ganndaaɗo hannde e winndere ndee. Faatu ko debbo tampunooɗo e cukaagu mum, mo nganndu-ɗaa ko cippirɗo e aduna haa heɓi ko heɓi hannde koo. Ina jeyaa e ɗeen caɗeele, waasde mo haa hannde anndidde jinnaaɓe makko, teddeendi ndi o roondii gila omo woni cukalel, ciftinoori mo ƴeewki mbonki ki yimɓe wuro makko ƴeewratnoo mo to wuro ɗo o jibinaa ɗoo e hitaande 1968, so Ñojor, to yupporde Saalum to leydi Senegaal. Nehi mo ko taaniiko debbo. Nde o felliti naatde ekkol ndee, ma o suuɗoo sibu taaniiko jaɓaano, haa nde jannginoowo ekkol oo jaɓni taaniiko oo woppude mo janngude. Omo yahra e duuɓi 13, o fayi gure goɗɗe jokkoyde jaŋde, kono ko maa o liggoo nde o daña ko o wuurdi, haa nde o naatoyi liisee Mbuur. E ngaal daawal o wonii mbinndaan to Gammbi hade makko jokkoyde jaŋde rowrowre to Ndakaaru. Omo yahra e duuɓi 22, o yahdi e jom galle makko, ɓe payi Farayse. Kono o ronki nanondirde e esiiko en, o diwɗi. Ɗoon kadi o naati caɗeele teeŋtuɗe, so wonde tumaraŋke e leydi Farayse. O waɗti yahde omo golloo e galleeji ngam dañde ko o wuurdi e ko o yoɓri jaŋde makko. Duuɓi jeegom ko noon o woori, haa nde o jaɓanaa waɗtude jannginde e tuma nde o naatani heblude seedantaagal jaŋde luggiɗinaande (DEA e Farayse). Caggal nde joofni jaŋde makko, o jannginii to duɗal jaaɓihaaɗtirde Strasbourg e to Duɗal toowngal karallaagal jaŋde to Karlsruhe to Almaañ. Ko o binndoowo kadi. Ina jeyaa e defte ɗe o winndi, deftere ina wiyee  “Le Ventre de l’Atlantique”  e hitaande 2003, ɗo o woyanta sukaaɓe Afrik boomotooɓe e Geec Atlantik sabu yiɗde yahde Orop. Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2015/06/16/faatu-jom-%e2%80%88maa-en-ngal%c9%97idii-enen-fof-maa-en-njoolodiima-enen-fof/
En kaaliino yeewtere ɗiɗmere nde tele Muritani yuɓɓini e Farayse, fooɗtunde hakkillaaji men. Yeewtere tataɓere ndee, sakkitiinde yuɓɓineede ndee, bismaa heen ko Ibraahiima Muttaar Saar , hooreejo AJD/MR. Ko ñalnde 12 mee wonnoo. Ngolɗoo laawol noon, wonaa yeewtere kuccondiral seertuɓe lanndaaji, kono ko jaaynooɓe tato kuufnoo jeewtoowo oo. Ibraahiima waɗii daartol darnde mum politik, kam e darnde AJD/MR . Ina jeyaa e miijooji teeŋtuɗi ɗi o haali ñalnde heen, ko wiyde “Muritani, gila sosaa, ko dowla paltoor e njiyaagu”. O naamndii hol fof no ngootaagu waawirta aaɓnaade, no koɗdigal moƴƴal aaɓnortoo, ɗoon ɗo laamuuji ceerndooji ngardii Muritani ? Ɗum noon, e wiyde makko “ ngam daɗndude Muritani e kasaara, alaa e sago geɗe caabiiɗe caɗeele ɗee, hono ngootaagu ngenndi, gagga ɗemɗe ngenndiije, njiyaagu e doosɗe leydi ñawndee” . O dalliniri ɗum “mbayliigaaji tippudi nehdi e jaŋde e joñgol ɓaleeɓe kam e kuftodingol bonanndeeji jawdi koninkooɓe ngoni e mum ndee”. O wiyi “persidaaji meeɗnooɗi ardaade leydi ndii kala, ko Haydalla ɓuri moƴƴude laamu. Ko e laamu makko ɗemɗe ngenndiije keɓtinaa, yimɓe leydi ngoni e findineede, hay so tawii won ɗo o juumi seeɗa, o fuɗɗinooma ñootde hakkunde ɓiɗɓe leydi ndii… Ko noon kadi, ko Maawiyya wul Siidi Ahmed Taaya fof ɓuri bonde laamu, sibu e duuɓi noogaas ɗi o ardii leydi ndii, ko e jayngol e lewlewndu yimɓe ngonnoo. Maawiyya sokii, warii ɓe mbiyaani mbaɗaani, riiwii ujunnaaje ujunnaaje muritaninaaɓe ko aldaa e hujaa gooto, o ɓoori foksineeruuji e koninkooɓe e dow fenaande ɓaleere kurum”. BAB
https://pulaar.org/2013/07/15/ibraahiima-muttaar-saar-hooreejo-ajdmr-to-tvm/
Addannoo mawɓe men Afriknaaɓe yuɓɓinde ko ngam newnude nguurdiigu hakkunde yimɓe, ñiiɓnude korsa, tabitinde banndiraagal e njurum, e nder wuurduɓe e yonta gooto. Nde tawnoo neɗɗo wuurii ko e dunndu ngooɗelaaji fiiltiindu ɗum, tuugaade e ɗuum, e hollude kadi neɗɗo fotaani fawde nguurndam mum fof e dañal, sabu dañal jawdi, ndariindi walla leliindi, wonaa ndiin tan, neɗɗo faggotoo heɓda jam. Jam e dañal pawii ko e jinsondiral geɗe. Potondiral mumen. Raddude jawdi, walla no wuurdi, ngoo senngo, neɗɗo e kullel fof, walla mbiyen tan kala tagoore poti heen haaju. Nde tawnoo kala ko sooraa fittaandu waɗi teewu e ƴiiƴam ina hatojini e ñaamde e yarde. Dañal ngal ko ko lelnanaa sarɗiiji, wonaa o hajotini e ko goɗɗo jogii tan o waɗtii e jeyi makko. O dillintu sabaabu pawiiɗo e sarɗiyeeji laawɗinaaɗi ɗi renndo walla diine walla laamu dotti. Kulle ladde noon, ɗiin sarɗiyeeji tawaani ɗumen. So keyɗii tan, ndaddoytu njiiloyoo ko ñaami. Mbaree heen, Mbara heen. Ɗaɓɓude no wuurde ina waɗɗii en, Kono noon, Alla dottaani ɗoon nguurndam neɗɗo tan. Sabu so ɗam haaɗii ɗoon, ɗam tekmat, ɗam welataa. Jawdi tan ɓoldi waawaa tammbaade jam Aduna oo. Ko ɗuum waɗi, Alla yamiri en yo en njokku enɗam,  yo en mballondir, yo en korsondir, njurmondir, njokkondir enɗam. Yo en ndeen enɗameeje men. Ndee ɗoo yamiroore  alliyankoore, ko nde waɗɗiinde reende e ɗoftaade. Mawɓe men mawnini nde haa njaggiri nde no wooturu e jookli Lislaam. Alaa ko ɓuri jaggude ɗam, ngam hollude no ɗam foti mawnude e maɓɓe, e yiɗde wuurnude ɗam. Ko ɗuum waɗi denɗiraagal lelnaa e  mbaydiiji keewɗi, ceertuɗi sifaaji, ɗum laatii ngalu renndoyankeewu ngu hay gooto waawaa hiisodaade ɓure mum e nafooje mum. Annduɓe heewɓe ina kawri e wiyde so diiwaan Sene-gammbi oo deeƴii, deeƴni ɗum ko njuɓɓudi denɗiraagal taweteendi e banngeeji renndo fof. Ina jeyaa e majji : – denɗiraagal jettooɗe, – denɗiraagal leƴƴi, – denɗiraagal fedde dow e les – denɗiraagal fedde rewre e fedde worde, – denɗiraagal ɓiy-debbo (kosam) e ɓiy-gorko (duhol). Sifaaji denɗiraagal ɗii, kañnji fof e seertude, gooto heen fof, gootal heen fof won ko gollata e renndo ko jiidaa e ko goɗɗo oo waɗata koo. Kono kadi, kañnje fof faandaare majje ko welnude nguurdiigu hakkunde rennduɓe yonta walla sooruɓe ndenɗiraagu walla jiiduɓe enɗam. Sifaaji denɗiraagal fof e seertude, ina jeyaa heen ñifde fitina, kono kadi ko moƴƴude nguurndam ɓuri, faddaade caɗeele, newnude jokkondiral ɓuri tabitde heen. Fulɓe, alla e mumen teddinde denɗiraagal, tuugaade e wiɗtooji Professeur Saydu KAN, (yo Alla yurmo ɗum, haarna ɗum Aljanna), o wiyi Fulɓe ina njogii 36 leñol ngol ndenɗondiri e nder Reedu Afrik. Ko  ɗuum waɗi, ɓe ɓooyi hoɗdude koɗdigal moƴƴal hakkunde maɓɓe e leƴƴi keewɗi e Afrik. Ndiiɗoo njuɓɓudi nguurndam noon, wonaa njiggaandi, ko mawɓe men cosani ɗum koye mumen, sabu eɓe paamnoo no feewi “Aduna wonaa laalo, kono ko maa laalndee ”. Haa jooni, so leyɗeele Afrik bannge hirnaange ndeeƴii, deeƴni ɗumen ko denɗiraagal. Fitina hakkunde leƴƴi nanaaka tawo e majje. Laamuuji ɗii fof e waasde daranaade potal. Sabu ɗi potndaani ɓesngu majji. Ɗuum noon, wonaa wallitde ñiiɓal jam. Kono leƴƴi ɗii ina nooynii, paalkisii ɗuum. Ɗi njaggi ko ko renndini ɗi koo, ɓuri mawnude e heedi-heeda mo laamuuji ɗii mbaɗata oo. Kono jom hakkillaaji en fof, ina paami ñiiɓal jam leyɗeele hirnaange Afrik, hakkunde leƴƴi, wonaa laamuuji ɗii ngaawi ɗum. Ɗuum ko maamiraaɓe walla kelti-nofel en, goɗɗo alaa. Ndeen noon, en keɓii ndonu mawngu e maamiraaɓe men, ngu en ngalanaa jawdi, e coodgol mum, sinno soodeteno. Kono soodetaake. Alla e denɗiraagal leƳƳi mawnude e renndo, ina foti hesɗitineede  sahaa e sahaa fof. Hono no denɗiraagal ɓiy-debbo e ɓiy- gorko hesɗitinirtee e juulɗeeli nii. Tawde en kaalii, denɗiraagal kosam e duhol, ndeen noon… Aamadu Tijjaani KAN, doosɗiyanke, wiɗtiyanke, kebloowo heblooɓe .
https://pulaar.org/2020/09/13/den%c9%97iraagal/
Jaaynde Al-Akhbar ine saakti e ko sakkitii koo kabaaru kulɓiniiɗo so wiyde wonde mawɗo hilifaaɓe, hono Yahyaa wul Hademiin wiyii: « ina gasa tawa dowla Muritani ko ko welaa yeebaade daande maayo Senegaal ndee » , ko ko welaa waasde toppitaade ƴellitde ɗum to bannge faggudu, kañum fof e heewde nafoore to oon bannge. Ɗumɗoo ko haala kulɓiniika, sibu so ine woodi, ka hollititta ko laamu nguu hiisaaki wonde hoɗɓe toon ɓee ine njogii hakke e ngalu leydi ndii. Hoto keppee, jaaynde ndee jokki wiyi, o fawtii heen kanko mawɗo jaagorɗe oo, kanko Yahyaa wul Hademiin (sibu ko kanko wiyaa haalii ɗuum) : « minen mbelaa waasde foŋtude debakadeer Njaago kam e gaawol Lemseydi, kañum en fof e heewde nafoore to bannge faggudu ». Sabaabu kaa haala e wiyde jaaynde Al-Akhbar haa hannde, ine feeñi e haala mawɗo jaagorɗe ɗo wiyata « Jiyle dowla oo ina laaɓti to oon bannge. Ko waasde ƴellitde nokkuuji daande maayo Senegaal. Sibu ine gasa e ko fayi arde, ɓaleeɓe Muritani ina mbaawi heeroraade oo bannge e Muritani walla teettude ɗum. Hafeere ɓaleeɓe ɓuri fof wonde ngoƴa mo dowla Muritani huccitani » . Won e yimɓe mbiyi, so o haalii ɗum, o sifii tan ko huunde woodnde, sibu, e wiyde maɓɓe, dowla oo ko ko salii huutoraade ngaluuji gonɗi daande maayo ngoo, tee ñalnde kala paltoor mum e ɓaleeɓe ine ɓeydoo fuŋŋinaade. Woɗɓe mbiyi njaɓaani, sibu ponndaani mo e kaa haalaa coofka, njaaska. Ko waawi heen wonde fof, eɗen nganndi e lewru mee 2016, nulaaɗo Fedde ngenndiije biyeteeɗo Filip Alstom wiyiino e ciimtol waɗnoo caggal nde yillii Muritani, wonde : « Baasal noon wonaa tan waasde jogaade dañirgal. E ngal toɗɗii geɗe keewɗe, gila e ŋakkeende nguura haa e keɓal ndiyam e senaare, e nehdi e jaŋde e safaara e soklaaji tokoosi goɗɗi. E ngal joopii kadi joñeede e renndo, tee e ngal jotondiri no feewi e paltoor. Ɗooftagol jojjanɗe Aadee ko senngo teeŋtungo e nder hare basal.” Muritani ko leydi ngalɗundi no feewi e banngeeji keewɗi. E ndi alɗi oogirɗe e liɗɗi e ndariindi e leydi ndema moƴƴiri daande maayo Senegaal. Ko ndi leydi ndi sariya mum natti jaɓde njiyaagu, ndeeƴndi, keɓndi balle ƴellitaare keewɗe ummoriiɗe e winndere ndee » kono « ko ɓuri yimɓe heewde e gorgolnaaɓe, tararsanaaɓe e baraknanaaɓe ɓe njokkondir-mi ɓee, nguuri ko baasal ɓalewal kurum, alaa ko teskii e nguun ngalu so wonaa ɓorƴitgol leyɗe mum en. Muritani ina waawi nattudedeeƴde sabu mum wonde e diiwaan mo deeƴaani, so wonaa noon njeñtudi ƴellitaare leydi ndii waɗtu fecciteede e potal. Laamu Muritani ina foti ɓeydaade huuɓnude ko huninoo ko fayti e kaɓgol e batte njiyaagu, waasa yiyrude golle ɗee no sadak nii, annda muritaninaajo kala ina jogii hakke gorworo heɓde ndiyam e safreede e janngineede e heɓde nguura. Hardaneeɓe e ɓaleeɓe alaa fof ɗo njiyetee e denndaangal tolnooji laamu tamngu hattan, tee ko ɗawaaɓe e ceŋɗe faggudu e renndo keewɗe. Ɗii goomuuji ɗiɗi ɓurii tataɓe ɗiɗi yimɓe leydi ndii, kono faandaare politikaaji deweteeɗi ɗii ko majjinde soklaaji maɓɓe e hakkeeji maɓɓe.» E miijo makko « TADAMOUN fotnoo ko mahde janngirɗe goɗɗe kam e taarorɗe, wallita gollotooɓe e ekkolaaji ngonɗi e sawndooji ɗii, hatojinɓe heen no feewi, kono wonaa ƴettude 84 miliyoŋ ugiyya fof waɗa ɗum e mahngo ekkol bayɗo no Taj Mahal to Dar el Barka. … Ko idii fof hardaneeɓe e ɓaleeɓe ina pamɗi e nokkuuji pewjooji. Caggal ɗum, e nder diiwanuuji rewo ɗi njillii-mi ɗii, caɗeele jaŋde ina toon sibu tataɓal sukaaɓe ɓee jahataa ekkol. Yanti heen jaŋde ndee moƴƴaani. Ko ɗuum tagi ko 10% (sappoɓal) fat ɓennata faade kolees, tee ko ɓuri heen heewde ngoppat gila keɓaani hay seedantaagal gootal.” Hooreejo jaagorɗe oo wonaa ɗum tan yooɓtoraa e dumunna jawtuɗo oo, sibu, etuugnaade e no jaaynde Le Calame wiyri, o wiyii kanko e hooreejo UPR hono wul Maham wonde “tippudi politik hannde ndii ummotaako e laamu e hitaande 2019”, so en mumaani kaa haala ine waawi firtude wonde “Abdel Asiis ummotaako e laamu e ndeen hitaande 2019, ko birgoowo manndaa tataɓo”. Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2017/08/13/hooreejo-jaagor%c9%97e-fawaama-haala-mbonka/
Ko ardii fof, ngesa maaro wayi kono yontaaji ɗiɗi : Laamu yamirii yoo golle puɗɗo ñande 15/06/2013, jooɗtiima haa ñande 16 ut, masiŋaaji ngaddaama ndemii gese ɗee fof, kala mawɗo sekteer hokkaama kaalis ngam remde  parselaaji remooɓe. Gooto fof saakii maaro fuɗii, hannde ina yahra e lewru e balɗe 15. Jooni noon, yontii waɗeede enngere, komitee wiyi ngesa (parsel) fof  heɓata ko   saak e feccere. Sakkitiiɓe yoɓde ɓee keɓataa, tawde yimɓe ɓee   ndemanaama, ɓuri moƴƴude ko gooto fof heɓa enngere mum mbele golle ina mbaasa leeltude. Garɗo ina jogii kaalis ina sooda, ko sokli fof ɓe ndokka ɗum, ɗum firti ko remooɓe ɓee kaɗaa. Jooni e min ngoytanoo, so tawii ko kamɓe mbaɗi ndee feere walla alaa, remooɓe ɓee ina tampi, maaro moƴƴere mum ko enngere law. Ko ɗum addanta remooɓe ñamaale, parsel waasa moƴƴude, joom mum ronka yoɓde. Deftere janngirtee ko banndum, ɗoo e Rinnjaw ko diiwaan gooto, Musafamumen fof, hay darariin en ndokkaama geɗe ŋakkiraaka, mi  wonaa leñamleñamo, kono mbiɗo waawi wiyde to ko safalɓe ɗoo ko haalpulaar en. Mi salminii janngooɓe jaaynde Fooyre Ɓamtaare. Yoo wuur dental. Aamadu Lih, Catal Kayhayɗi Nod:46 95 67 71
https://pulaar.org/2013/12/31/ngonka-remoo%c9%93e-maaro-kayhay%c9%97i/
Caggal nde depitee Faraysenaajo oo takki wul Abdel Asiis ko takki ɗum koo, Mustafaa Limaam Shaafi fawtiino heen wonde “ko wiyaa e Asiis koo ina woodi, sibu kanko e hoore makko o tiniino wonde Abdel Asiis ina moddi e hafeere waɗnoonde to Ganaa, e yonta mo Eli ardinoo Muritani oo ».  Ndeen hafeere waɗnoonde Ganaa noon, ina gasa tawa woni ko e laaɓande yimɓe, sibu, ñalnde 27 marse 2013, malinaajo biyeteeɗo Hamed Umar won ko haali e yeewtere waɗdunoo e jaaynde lechallenger.com (yah ɗoo ), ko abbitii e ko Limaam Shaafi eyɓinnoo koo. O wiyi « Asiis naatnii kam e geɗe ɗe ndewaani laawol ». Nde o naamnaa hol ko o miijii e ko Noël Mamère haali koo, o jaabii « mi waawaa wiyde hono noon…, kono, mi anndii mo (Asiis) nde o woni deenoowo Maawiya ndee, tee o naatnii kam e geɗe ɗe ndewaani laawol ». O wiyi waɗdunoo ɓe ko gooto e yimɓe sarwiis sunnotooɓe leydi ndii ine wiyee Siidi wul Ahiba, gonnooɗo oon sahaa to ammbasaad Muritani to Bamako. Oon sahaa, wonoo faandaare maɓɓe ko sunnaade geɗe wiyeteeɓe « cavaliers du changement. » O wiyi, Asiis heɓiino wiyde mo, nde ɓe puɗɗii haaldude e telefoŋ « A jaaraama Hamed Umar. Miɗo teeŋtinan maa Siidi ko neɗɗo amen, aɗa waawi hoolaade mo, mballondiraa e makko » . Caggal ɗuum, e no o haaldi, jokkondiral makko e Siidi yahii haa nde Asiis rokki mo tonngoode mum telefoŋ ndeeɗoo  : 002226004747, ɓe mbaɗti jokkondirde tawi alaa ɓiliiɗo hakkunde maɓɓe. A ɓe keewnoo haaldude e telefoŋ, aɓe kumtondira haajuuji. Yeru, Asiis meeɗii ɗaɓɓirde mo lelli e ndiwri ngam nehde ɗum en… Ko arata koo, ko konnguɗi Hamed Umar  : « Mi waɗanii mo ɗuum, rewrude e ammbasadeer Muritani to Bamako. O ɗaɓɓiriino mi kadi yo mi yiylono mo ceerno, mi jokkondira mo e Seek Muniir Haydara, njokkondir-mi ɓe, ɓe kaaldi Arab e telefoŋ. Caggal ɗuum o wiyi yo mi ƴeewan mo bileejo, mbaɗdu-moo-mi e bileejo ŋanaa ina wiyee Muttaar Ginndoo, ɓe njiyndiri e settaambar 2005 to Muritani… ». “Kikiiɗe15 desaambar 2006, hedde waktu 7ɓo-8ɓo, Asiis noddiri mi toongoode mum dow ndee, e tonngoode am ndeeɗoo ‘0022235390309’ (nde njogii-mi haa hannde boom). Jiɗɗo kala, ina waawi hoolkisaade ɗum to sosiyateeji telefoŋ ɗii. O wiyi yo mi yahan mo ko yaaccii to Ganaa.” Hol ko wonnoo faandaare nduun yahdu ? Hamed Umar wiyi  : « potnoo-mi fottude toon ko e iraknaajo gooto ina wiyee Usmaan Alawi, mo o waɗdatnoo kafeeje. So mi yahii, ha mi yettiima toon, mi fada e yamiroore makko. Kamɓe ɗiɗo ɓee, ko ɓe jokkondirnooɓe gila Maawiyaa ina laamii. E oon sahaa, won ko ɓe ɗaɓɓittunoo, ko ɓe keɓaani, mi anndaa ko haɗi ɗum. Jooni noon, tawde ɓe keɓtii laamu, colonel Asiis ɓamti jokkondiral ngal, mbele aɓe mbaawa ruttanaade ko ɓe ndonkunoo koo. Miin, kalfinanoo-mi ko yiytude oon neɗɗo to Akraa, kono hay dara mi anndanaano mo, so wonaa tonngoode makko telefoŋ “(0023349115055) nde Asiis totti mi. Ñalnde 16 desaambar , ƴettu-mi oto am, Toyotaa Prado VX, njettii-mi Akraa janngo mum hedde w18ɓo. Njippii-mi Quass Hotel, gonɗo e laawol Takoradi, ɗo potnoo-mi tawde mo njiylotonoo-mi oo. Oon jamma gooto njiytu-mi Usmaan Alawi, njokkondir-mi ɗum e Asiis, ɓe kaaldi e telefoŋ. Ɓe kaaldi ko e Arab. Mi anndaa ko ɓe kaaldi sibu mi nanataa Arab. Caggal ɗuum, oon yeewtidi e ammbasadeer Muritani to Jordaani, joginooɗo ndeeɗoo tonngoode 00962777981112. (…). Ko ɗo Akraa ɗoo puɗɗii-mi faamde wonde kolonel Asiis naatni-mi ko e geese nde ndewaani laawol, coofɗe e neɗɗo tolniiɗo ɗo o tolnii ɗoo. Ko ɗoon paam-mi Usmaan Alawi ina gollodoo e biyeteeɗo Victor, darjuɗo no feewi e nder Ganaa, sibu ko mawɗo kolob fuku bal… (…) Oon Viktoor nanngaama e cili keewɗi, tee ko biyaaɗo hoto naattu leydi Togo. Omo anndiraa wonde tarafikaa bonɗo… E ndeeɗoo hafeere o innitorii ko Robert ; aɓe noddira mo kadi « The King ». Ndeen mi yettinii nelal am, Asiis wiyi yo mi hoot Bamako, o fodani mi geɗe keewɗe. (…) Kono, no colonel Asiis wiyri yo mi hoot Bamako nii, haawi mi. Pellit-mi heddaade ɗoon ha mi laaɓee ko ndee hafeere woni.” Hamed Amar rokkii pille keewɗe. Ko ɓuri heen maantinde tan o wiyi ko ndeen o anndi wonde wonnoo ɗoon ko “coodgu kaalis ñemmbaaɗo, so biyeeji dolaar ñemmbaaɗi… Ko biyeeji 100 dolaar, ɗi ɓe mbiyatnoo ‘’super dolaar’’. Ko wonnoo ɗoon koo, ina hebbina bakane nay, tati potɗe e wootere ɓurnde famɗude seeɗa. Ko ɗuum colonel Asiis fotnoo wostoraade kaalis moƴƴo to banke santaraal Muritani.” Nde Hamed Umar naamndaa mbele ina joganii ko haalata koo seede, o jaabii “ɗuum jaraa haala. … kameraaji deenooji nokku ɗo kaalis oo tottaa ɗoo, ƴettii fof. Miɗo jogii yeewtere hakkunde makko e Alawi. Tee jeewte telefoŋ ɗee kala ina mbaawi hoolkiseede to sosiyateeji telefoŋ ɗo Akraa ɗoo.” O rokki tonngoode telefoŋ nulanooɗo toon oo, o wiyi “miɗo anndi waktu oon yettii otel oo, e tonngoode oto dipolomaasi gaddunooɗo ɗum oo … Ɗum noon, mi fepindaaki ko kaal-mi koo.” (…) Ndeen nulaaɗo oo hoolksiima kaalis oo ina woodi tigi-rigi, o noddi patroŋ makko, ngam humpitde ɗum e haalande ɗum sarɗiiji gaddugol kaalis oo haa Nuwaasoot… “Caggal batu maɓɓe to Tema, janngo mum, nulaaɗo oo ruttii Nuwaasoot, rewrude Abijaa. Yontere fawii heen, o arti omo addori 427 000 dolaar Amerik (tesko  : ɗii ko dolaruuji moƴƴi), potɗi soodireede dolaruuji ñemmbaaɗi ɗii. Ñalnde o foti arde ndee, Asiis noddi Alawi ngam habrude ɗum garaangal makko. Miɗo jogii ndeen yeewtere telefoŋ e jeewte goɗɗe…” “Ñalnde o tottata 427 000 ɗii, kameraaji deenooji baɗaaɗi e biro Victor ganndiraaɗo Robert ɗii pilmii mo. Tesko-ɗon tan, e oon sahaa, Asiis ina nanndunoo e keñoriiɗo no feewi heɓde kaalis oo, sibu tawi kampaañ woote paandiima. Miɗo humpitii ɓe keɓii dolaruuji ñemmbaaɗi ɗii, kono mi anndaa no foti. Kono ɗumɗoo fof addantaa kam wiyde wonde Asiis ina moddi e pelle tarafik dorog. Kono tan, Alawi wiyii kam wonde (nulaaɗo oo) naamndiima biyeteeɗo Victor oo, mbele alaa ɗo tini hee boli jeeyirɗi dorog, sibu mawɗo mum, hono Asiis, ina heɓii e rokkude ɓe kanndaa, ɗo ɓe mbaawata yebbitde geɗe maɓɓe tawa ina kisa.” Hamed Umar wiyi waɗi ɗum haaltude geɗe ɗee, ko sabu Asiis jamfiima ɗum, waɗaani ko fodannoo ɗum. O wiyi o yahii haa o ƴetti awokaa, oon winndii Asiis ñalnde 25 sulyee 2007, ngam yiɗde jokkondirde e mum e ƴeewde so tawii maslahaa ina waawi dañeede. Caggal ɗuum, o wiyi Asiis noddii mo, kono yeetere maɓɓe juutaani, sibu o ñaaɗirii ɗum e telefoŋ. O wiyi kadi caggal ɗuum, nulaaɗo oo noddii mo ngam ɗaɓɓude maslahaa. Ko caggal ɗuum biyeteeɗo Sidamine wul Ahmed gonnooɗo ammbasadeer Muritani to Bamako noddii mo, wiyi mo yo o ar to jiiloowo kaalis ammbasaad oo. Hamed Umar wiyi “Ina woodi, oon kontaabal tottii kam ko yerondiri e 3 000 dolaar Amerik, e kaalis Ceefaa. Kono mi jaɓaani ƴettude, …. O wiyi kam ko awaas tan woni ɗoon. Caggal nde pad-mi haa tampu-mi ko heddii koo, mi winndii colonel Asiis ɓataake ñalnde 21 ut 2008, yo yoɓ am, neldu-mi heen tumbitere to Persidaas e to kalifu konu, to kalifu Muritani geɗe caggal leydi. Mi winnditii mo kadi ñalnde 25 oktoobar 2008, kono o jaabtaaki. (…) Caggal ɗuum nulaaɗo oo noddii kam, wiyi mi wonde ko mbaɗat-mi koo wayi ko no santaas nii, tee miɗo waawi noddireede ɗuum laawol. O hulɓiniri mi yettinde haala kaa persidaa Aamadu Tumaani Tuure. Ciftin-moo-mi noon ko ɓe ɗaɓɓirnoo Victor ganndiraaɗo Robert, ko faati e tarafik dorog » . (…) Gila ndeen noon, laamɗo leydi oo, hay dara haalaani, goongɗinaani, fennaani. Jooni noon, caggal nde kaa haala yalti, yimɓe fof mbayi ko no mugaaɓe nii. Ko maa yontere caggal ɗuum, nde yimɓe puɗɗii haalde ko faati e ɗuum. UFP e COD njaltini bayyinaaɗe ñalnde 9 abriil. Senngo wonnduɓe e laamu nguu, keewaani heen haala. Ɗiɗo fuɗɗinooɓe haalde heen, haala mum en ina luutondiri. Sibu, e wiyde Kaliil wul Teyyib (haala makko e tele Al Arabia) , ko COD weeynata ina wiya mawɗo leydi ndii haalii koo, woodaani. O jokki, geɗel gootel ngel o tini, ko « waaji gooto, iraknaajo, biyeteeɗo ko jula, ɗaɓɓiriino laamu Muritani gollaade e nder leydi hee. Kono, nde Kummba Bah yahi to leydi Afrik ngootiri ngam hoolkisaade ko oon haali koo, o tawi oon jeyaa ko e saaysayeeɓe ». Haala luulndo ngoo, ina tonngoroo nii « Ina ɓeydoo laaɓtude ñalnde kala, ajaaɗe Abdel Asiis e laamu mum ngalaa ko kaaɗi. Ɗeen ajaaɗe bonnuɗe faayiida juɓɓule dowla oo. Ajaaɗe ɗee ko deggondirɗe, taƴondiraani, ajaande arnde fof ɓuri woɗnde ndee bonɗe e hersinaande. Heen ajaande kala ina hollita nuskeende goomu teettungu ngardiingu leydi ndii ñalnde 6 ut 2008. Sinno tan ɗum bonnatnoo tan ko faayiida laamu nguu, so ngu heddoraa ɗum boom, maa wood ɗo haaɗi ; kono ɗum itti ko neɗɗaagu leydi ndii. Wonande winndere ndee kala, laamu Muritani ko ko moddi e geɗe ɗe ndewaani laawol, ngu darjiri hannde ko bonnugol ngaluuji leydi ndii e jokkondiral e resooji mafiyaa e warkoyeeji. Ƴeewaa noon, ko ɓooyaani koo tan, Muritani limtetenoo ko e yeruuji demokaraasi e nder diiwaan hee, hannde Muritani ko weendu ajaaɗe e boneeji deggondirɗi. » « E nder lewru wooturu, ko suurtaa e geɗe bonɗe laamu nguu waɗata ina hulɓinii  : gila e bonannde jawdi, haa e heedi-heeda, haa e pijirgol jawdi konu, haa e warhoore engereeji ndema, haa njangu laaɗe diwooje konu… Ɗumɗoo fof tawti hafeere Noel Mamère/Asiis, kam e jeewte bayyinaaɗe ɗe Asiis wiyaa waɗdii e goomuuji banndiiji e wileeɓe kam e ñemmbugol kaalisaaji ». « ko sakkitii koo, tee jogoraani haaɗde ɗoon, ko cuurtugol ajaande ɗo persidaa wul Abdel Asiis heɓti leyɗeele keewɗe e nder laamorgo hee, ko jiidaa e teettugol bolokaaji, e « ceinture verte» e boowal laaɗe diwooje. Ɗum ko gaa gaa jaltingol Muritani e kala ko noddi laaɓal e golle oogirɗe (ITIE). » « laamu nguu seertii e kala jikkuuji renndo moƴƴi  : ɓiy mawɗo leydi fellii neɗɗo, nana yaha e haaju mum ; tawi oon ina woofɗi ina jooɗtii e doole mum; mawɗo leydi oo e hoore mum fellaama, hay gooto anndaa haa hannde oo bone ko woni, sibu laamu jaɓaani laɓɓinde ɗum… Yanti heen, warngo Pennda Sog e woɗɓe ina poti jeertinde yimɓe fof e musiiba ketɗo leydi ndii ». Bayyinaango UFP ko nii joofiri  : “wutteeji laamu nguu ɓorninoo ɗii kala nana ñoortoroo gooto. Alaa ko ngu joganii ɓesngu nguu, so wonaa watergeytuuji (Water Gates) goɗɗi, ko nanndi e hafeere 13 oktoobar 2012.” Kono, alaa ɗo tin-ɗen jaabawol laamu nguu ɗee geɗe ɗe yooɓtoraa. Heewɓe ina mbiya wonde politik Abdel Asiis ko noflaade kala ko o sikki haɗataa mo laamaade, walla haɗataa mo waɗde ko o « woni e mum koo » . Woɗɓe njokki heen « yimɓe ina ngulla gaa, kanko omo toppitii rusde jawdi leydi » ! Yeru, jaaynde Biladi winndii « jeewte ɗe neɗɗo malinaajo ñukkintooɗo saakti ɗee, jowitiiɗe e tawteregol persidaa Asiis e golle niɓɓe laɓɓingol kaalis dolaar ñemmbaaɗo, ina jokki e haaleede no feewi. Kono, laamu nguu hay dara haalaani heen. Hay dara ngu haalaani e ‘’pepindagol’’ luulndo ngoo. Hay so tawii noon hakkillaaji fof ko heen ngoni. E nder batu hilifaaɓe njawtungu nguu nii, … ko hilifaaɓe nayo ngari faccirande jaayɗe ɗee, eɓɓaaɗe ‘’moolanaaɗe’’ laamu nguu ummanii, ‘’jogorɗe waylude nguurndam ɓiɓɓe leydi ndii banngeeji kala’’. E ngoon yeeso ngu saaktii eɓɓaande ƴettugol ndiyam maayo Senegaal nawa ɗum haa gure rewo Muritani… Kono ko ɓuri himmande ngu koo, wonaa siynude ɗeen eɓɓaaɗe, kono ko faatinde hakkillaaji yimɓe bannge goɗɗo… Kono ɗuum haɗaani luulndo ngoo jokkude golle mum e sosde goomu wiɗto e nder mum, ngam sunnaade geɗe caaktaaɗe e hooreejo leydi ndii kam e gollodiiɓe mum… » Muttaar
https://pulaar.org/2013/05/18/ganagate-ina-wona-walla-ko-haala-tan/
Ñalnde alkamiisa 23 suwee 2011, ɓesngu Senegaal hollitii ko kam tami fiyaaku mum. Waɗi ɗum ko Wad haaɗnii lamɗam. Ñalnde fof kesum, ñalnde fof feere, maa wood nde joofi. Hankadi eɗen mbaawi wiyde joofii, joofanii Wad. E seppooji baɗɗi ɗii, yiyaama heen « Wad dégage ! » . Ñalnde alkamiisa 23 suwee 2011, ɓesngu Senegaal hollitii ko kam tami fiyaaku mum. Waɗi ɗum ko Wad haaɗnii lamɗam. Ñalnde fof kesum, ñalnde fof feere, maa wood nde joofi. Hankadi eɗen mbaawi wiyde joofii, joofanii Wad. E seppooji baɗɗi ɗii, yiyaama heen « Wad dégage ! » . Ɗum noon, so Senegaalnaaɓe muñanii mo haa woote, hay dara o jogoraani sooynaade. Wad wiyatnoo ko ina ɓura aduna fof ƴoƴde, o fuuntii hoore makko. Hecci hanki tan, omo wiya Kaddaafi « so yaawnii ma woppii laamu ɓuri moƴƴude » ! Hannde eɗen mbaawi wiyde « So Wad woppii laamu hannde, ɓuri e makko ! » Hol ko addunoo bone ? Ko Abdullaay Wad addunoo kesa kadi. Abdullaay Wad addii duko heso e Senegaal. Ko woni ɗuum ? Woni ɗuum, ko batu hilifaaɓe leydi ndii jaɓii eɓɓaande sariya laawɗinoore, hono no waɗetee e leydi Amerik nii, toɗɗogol hooreejo leydi e cukko hooreejo leydi. Ɗuum woodaano e Senegaal. Ko miijo Laay yuumtungo ngoo, jibini ɗuum ! Ɗum so waɗii, firtata ko Hooreejo leydi oo kam e cukko mum poti dagagol, sibu ko ɓesngu toɗɗii mo, wonaa hooreejo leydi. E nder ɗuum, so tawii Hooreejo oo nattii waawde, walla alaa ɗoon, ko cukko oo lomtotoo ɗum. Yimɓe ɓee noon, haa arti e waɗooɓe politik ɓee kam e pelle renndo, njiyri ɗum ko no yiɗde haa hannde ronnude ɓiyiiko laamu. Tawi noon, kanko e hoore makko, e wiyde won heen haa hannde, o alaa hakke boom hay wonde kanndidaa e woote garooje ɗee, saka noon omo wiya omo wammba ɓiyiiko, ngam taccinde ɗum dunndu. Ndunndu Senegaal, saliindu Kariimu haa ɗoon waawi haaɗde. Finnde mum ko fiyeede ɗum baral e woote gardagol meeri Ndakaaru, ñalnde 22 maaris 2009. Eɗen ciftora kadi caggal ɗuum, Wad nomiino Kariimu kalifu « keewɗo mbaawkaaji », sibu o renndini ko golle kilifaaɓe heewɓe : mahaandi, gollondiral e leyɗe goɗɗe, peewnugol leydi e jolngo weeyo, o totti Kariimu kam tan gooto, yo waɗ heen ko welaa. Ɓurii duuɓi ɗiɗi jooni, ko Abdullaay Wad haljini Senegaalnaaɓe, haa arti noon e luulndo mum. Ko o haljiniri ɓe, o haɗti ɓe ŋoŋɗi saka ɗoyli ? O haljiniri ɓe, ko wiyde mo, gila settaambar 2009, ko o gonoowo kanndidaa e woote gardagol leydi e hitaande 2012, ɗum ko caggal nde o etii ɓeydude manndaa makko e hitaande 2008 ! O haalnoo ɗum ko tawi omo yahi Dental Amerik  ngam siifde ballal kaalis ummoraade e Millenium Challenge Corporation. O wiyiino ndeen : «ko mi kanndidaa e woote 2012 so Alla jaɓii. So Alla rokkii kam balɗe juutɗe, woppidii kam e hakkille am e cellal am, ko mi gonoowo kanndidaa » . Hade ɗuum, lanndaaji politik Senegaal ina njooɓtortonoo mo yiɗde wammbude ɓiyiiko mbele ina lomtoo mo. Ɓe jooɓtorii ma mo, heedando oon, sibu makko halfinde ɗum eɓɓaaɗe mawɗe, keewɗe jawdi, ko wayi no juɓɓingol mooɓondiral Lislaam to Ndakaaru, ina waɗa heen ko welaa, haa takkaa porlugol ngalu Njuɓɓudi kalfinanoondi yuɓɓinde Mooɓondiral Lislaam to Senegaal (hono ko anndiraa Agence nationale pour l’Organisation de la conférence islamique). Jaayndiyanke biyeteeɗo Abdu Latiif winndiino heen deftere no woorunoo, tiitoriinde  « Tinndi e Hiisaaji Ñawɗi ANOCI » . Abdullaay Wad wiyi wonde ɗuum ko kañum tan meeretenoo sibu  « So ɓe njiɗii heɓde mi, ɓe tooñata ko Kariim ». Ko waawnoo heen wonde fof, kala ko ari e Wad, kanko addi e hoore makko. Alaa, alaa, Wad meeɗaa heɗaade hay gooto, waɗata tan ko ko welaa, ina saña, ina firta, woppaani hay wondiiɓe mum. Jooni, Senegaalnaaɓe mbiyi jondikinaaki e ko o haaytini hollitde eɓɓaande makko mbayliigu ndee, to suudu sarɗi, woni ko o woppi miijo wiyde omo laawɗina toɗɗegol cukko hooreejo. Jooni ɓe ɗaɓɓi ko yo Abdullaay Wad YAH, yo o dégage. Ɓe cosii ñalnde aljumaa 24/06/2011 dillere wiyeteende « dillere 23 suwee », nde alaa ko woni faandaare mum, so wonaa yo Laay YAH ! Ko ɓuri yaaccade yo o huno yeeso yimɓe fof, wonde o wonataa kanndidaa e woote garooje ɗee, yo o ittu kalifu makko ñaawoore, yo o uddit jeewtidgal ngenndiwal ko fayti e woote nanondiraaɗe. Wad wiyanooma tan, « maleede ɓuri ƴoƴde ! ». Bookara A Bah
https://pulaar.org/2011/06/24/fijirde-maw%c9%97o-refata-heen-ko/
E nder nduu lewru Saawiyee 2009, ñalɗi 6 e 7, Fedde « Action Delta Sevaré » yuɓɓinii ñalɗi Jolol Burgu to wuro Konsa, leydi Uuruɓe-Duuɗe. Yahani toon Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani ko musiɗɓe Abdullaay Sal, e Alhajji Ifira Boli, e Aamadu Malal Gey. Ngol ciimtol maa hollit no golle ɗe njahri, gila e ngonka Uurɓe-Duuɗe e firo « Jolol Burgu » haa heɓi yuɓɓo dillere nder e ñamiri keɓaandi heen. Ngonka Uuruɓe-Duuɗe Uuruɓe Burgu Maasina peƴtii ko e peƴte joy mawɗe : Uurɓe-Duuɗe, Uuruɓe-Cikam, Uuruɓe-Inaani, Uuruɓe-Mbeñca, Uuruɓe-Junngo (wiyateeɓe kadi Uuruɓe-Suudiiɓe). Jammoore (yettoode) maɓɓe lollunde ko « Bah ». Kono hannde o, ina e maɓɓe yetteteeɓe Dikko (iwdi Bariŋkooɓe) e Siisee (wontuɓe seernaaɓe- Moodiiɓe). Uuruɓe-Duuɗe ko leñol Fulɓe yetteteeɓe Jallo e Bari e Bah. Uuruɓe ko hinnde wootere, kamɓe ɓuri heewde e kinɗe keddiiɗe ɗee fof nder Kofol Maayo Niiseer. E yonta ɓennuɗo, kareeli ina keewnoo hakkunde jom jawɗeele en, yonta mo-waawi-fiya, teetta jawdi (kamɓe mbiyata  “daabaaji” ), nawa, fandina. Huunde e Fulɓe Uuruurɓe eggi naati nder duuɗe Kofol Maayo Niijeer, koɗi heen. Ɗum addani ɓe innireede «Uuruɓe-Duuɗe». Leydi Uurɓe-Duuɗe tuggi bannge worgo ko wuro Taakutalla (sera Konna) haa wuro Guraw (sera powle weendu Debo). Ɓe ngadinoo hooɗde ko Ñimitonngo (sera Mooɓti), addani oon nokku teskeede «laamorgo pulaagu», ɗo fulfulde ɓuri sellude. Oon yonta woni mo ɓe mbiyata Yonata Arɓe ( «arɓe» ko keewal «arɗo» ). Enen fof eɗen Arɗo Buubu Galo, Ham Boɗeejo Hammadi Paate Yella, Nguuroori Galo Haawa, ekn… Arɓe ɓe njettetenoo ko Bari hade mum en wontude Dikko. Uuruɓe-Duuɗe ina njogii konngol cifotoongol no ɓe njiyrunoo aduna maɓɓe, ɓe mbiya « fiya hoɗa, fiya sinnda, fiya dooñoo » . Ngol konngol tinndinii no ɓe koɗirnoo, ko waawi-fiya, waawi hoɗa, waawaa yaha yiyloo bannge goɗɗo. Firo Jolol Burgu Konsa Konsa ko wuro ɓooyngo. Ngo woni ko rewo Konna, ko ina tolnoo e 65 km ummoraade Sewaare (Mooɓti). Konsanaaɓe mbiyata ngo ko « Konsa Hammadun Yaayaa Siise ». Ngo woni nder Kofol Maayo Niijeer, ngo darii e seeno ngo huufi waalo (burgu). Konsa «wuro fuuyɓe yarooɓe Fuungo» meeɗii laataade laamorgo Duuɗe, gila seraaji Cikam (hedde Konna) haa Senndege (wuro Buubu Muusaa). Konsanaaɓe mbiyata wuro mum en ko «Konsa regirde burgu, ŋabbirde haayre». Ina jeyaa e ko seedtini e wuro Konsa, wonde ɗum wuro ɓooyngo. Seeku Aamadu mahii ɗoon jumaa e hitaande 1818, haa jooni oon jumaa ina darii. Ndeke « burgu » ko leydi waalo, ɗo ndema e durngo seedtini. Leydi iloori diƴƴe ummortaaɗe caaɗli ɗi Maayo Joliba yarnata. Wertallo burgu Kofol Maayo Niijeer ina tolnoo e 105 000 ha, gila Maasina haa Jaafaraaɓe/Jalluɓe. Nde diine Lislaam naati ɓe, jaŋnguɓe heen haa ngoni seernaaɓe, mbaɗti yetteede « Siisee» walla « Tuure ». Ko ndeen Seeku Aamadu mo Maasina lelni doosɗe jowitiiɗe e peƴtugol durirɗe, jolnirɗe, remru, nder diiwaan o, gila Mooɓti haa weendu Debo. Seeku Aamadu feƴti lesɗe burgu e duuɗe hakkunde galleeji (suudu-baaba) mbele jom daabaaji (jawɗeele) ina tuugnoo e laabi laaɓtuɗi. Doosɗe Ƴeeŋol, jolata ko yonta ceeɗu, ko nde jawdi ƴeeŋtata feewde seeno haa Liɓtaako e Gurma fayi lesɗe Kano nder Niijeriya. E ngal daawal ƴeeŋol, jiylagol jawdi alaa haɗde. Ngal waɗata ko sahaa dabbunde. Doosɗe Degal njolata ko yonta coñal gese, maayirɗe dabbunde. Ko ndeen jawdi tellotoo (degal = tellagol) feewde waalo (burgu = waalo). Jawdi ñaantindoo gese, taƴta maaje e caaɗli faya nder duuɗe. Lesdi fof, duunde (duude) fof ina njogii joom mum, ɗum woni leydi “suudu-baaba”. Wuro fof tottaa ñalngu tellotoo, nde degal mum e jolol mum e lumbbal mum e ƴaaral mum e ƴeeŋol mum, nde waɗata. Wuro fof kadi feƴtitoo e cuuɗi-baaba, ndeggondira, mo woni heen kala ina anndi ɗo tellortoo, ɗo taƴtirta, ɗo duunde mum woni. So duunde laggii, mo woni fof kadi ina anndi nde ƴeeŋtata. Doosɗe jolol ngol ina teskii kadi lesɗe demeteeɗe, mbele jawdi ina ɗe waasa bonnude. Ko ɗum jeyi dennɗiraagal e ballondiral gonngal hakkunde Fulɓe durnooɓe e leñƴi wuraŋkooji, ko wayi no Dogoŋ’en, Boso’en, Bamanan’en, Soninkooɓe, Rimayɓe, ekn.). Ko e teeminannde XIVɓiire, Seeku Aamadu lelni ɗee doosɗe. Ɗe njokki haa e teeminannde XIXɓiire. Tuubakiri (tubal) ari woppiri noon ko yonta Diina lelnunoo ko. Dowla Mali ne ari woppiri noon. Haa e oo yonta hannde ko ɗiin laabi ndewaa. Doosɗe Jolol Burgu ɗe Aamadu Seeku lelnunoo, pawii ko e jaltugol ndiyam Burgu. E nder Maasina e Kemaasina, ina woodi heen taƴtirɗe (juude = juuwde). E nder tunndu Mooɓti, woni heen ko “juude” 9 to Jalluɓe e to Uuruɓe-Duuɗe. Yuɓɓo dillere nde Jolol Konsa 2009 waɗi ko ñalnde 06 Saawiyee 2009. Ardii golle ɗe Buubakar Siisee e tawtoragol ɓee-ɗoo hoohooɓe : ▪Demmba Samuka : cukko « meer » wuro Konna ▪Seriba Kulibali : “Préfet” tunndu Mooɓti ▪Muusaa Jallo : cukko “préfet” tunndu Konna ▪Aali Kampo : Ɗoowoowo cagataagu e ñeeñal e pinal diiwaan Mooɓti ▪Kolonel Ñaare : gardiiɗo kisal diiwaan Mooɓti ▪Aamadu Buubu Moodi Siise : amiiru Konsa e mudda. Ñalnde jeegom nde, yimɓe ngadii renndude ko galle Ceerno Hammadun Siise (mawni mum Buubakar Siise). Seernaaɓe nduwii, mbismii nootiiɓe noddaango maɓɓe, njamiri yo “Jolol Burgu 2009 uddit”. Yimɓe fof tiindii burgu Konsa, njiimi e mayo Fuungo (caaɗngol ummingol maayo Niijeer mawngo). Caali darnaa hunndaa. Hoohooɓe jaŋtaaɓe ɓe njokkondiraa, mo woni kala ƴefti konngol caggal nde Buubakar Siisee sifii jolol hikka ngol. O siftini kadi ko ngol firtani durnooɓe, ñamiri faggudu ndariindi, e pinal e renndo coomiindi heen. O yaltini doosɗe jolol ngol, no cuuɗi-baaba ndeggondirta e no njoldata nder maayel Fuuyngo feewde nder duuɗe. Jaareeɓe e riimayɓe njogii konngol ngam hirjinde. Ɓeen ngoni Ibirahimma Sare, Aamadu Moodibo, Muhammadu Jiga, Bara Uule. Hoohooɓe e bismaaɓe kam en ne ƴefti konngi, kaali ko addi ɗum en yiɗde tawtoreede Jolol Burgu Konsa. Abdullaay Sal haali e innde Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani. O holliti jokkondiral potngal woodde hakkunde Fulɓe kala ɗo ɓe mbaawi wonde. Pinal Fulɓe ngal hirnaange, ngal fuɗnaange e ngal hakkundeewal, fof ko gootal. O sifii e ndaɓɓa golle FƁPM daranii ko ina tolnoo hikka e duuɓi capanɗe nay. O wasiyii nde Fulɓe noddetee e ko wayi nii, mbele mo woni fof ina adda pinal mum yantina e ngal tawi ngal. O wasiyii kadi nde ɗemngal wootiɗintee, mbele eɗen njogoo pulfulal mbinndiin, ngal mo woni e men kala janngata, winnda, haala. Caggal konnguɗi hoohooɓe e bismaaɓe, cuuɗi-baaba noddiraa gooto-gooto. Mo woni fof ardi e coggal mum, sukaaɓe rewɓe ndewa e mum ina poɓɓa kelle ina ngulla. O ardoo nayi makko o feewa mayo. Sukaaɓe rewɓe siŋkiiɓe haa njooɗi, ndewa e makko ina poɓɓa kelle ina njima jimɗi aadaŋkooji (finaa-tawaa). Ɓe peewa daŋŋeere (tufnde), nayi ɗi piyoo e ndiyam, ɗi taƴta ndi ndaroo oya bannge. Ko noon yeeraa gila hedde waktu 11ɓo subaka haa hedde waktu 16ɓo. Maabuɓe ndaroo ina ngaskina nayi e jom-nayi en, ina cifoo ina ciŋka. Won ko wonnoo e aada jolol Burgu ko natti waɗeede. Ndeen so ƴaaral ngal timmii, goomu cuɓaaɗo ina rennda, ñaawa ɓurɗo faynude nayi mum, mo nayi mum paɗɗi ŋari, ɓurɗo haarnude. O rokkee njeenaari, walla so tawii o suwaa resde, o rokkee suka debbo ɓurɗo ŋari. Kono oo aada nattii hannde waɗeede ngam hulde jibinde kareeli e dukooli hakkunde aynaaɓe. Njillu Duuɗe Konsa Suudu-baaba fof (galle fof) ina joogii ruunde (duunde) mum. Nayi ɗii fof ndentoyta ko ruunde (duunde) ina wiyee Hariima ko adii nde suudu-baaba fof feewata ruunde mum. Ko ndeen jolol ngol gasata haa nde ƴeeŋol yonti, ɗi ŋabbita feewde seeno (jeeri). Ñalnde Alarba 07 Saawiyee 2009, Jolol Burgu gasii gila keeñe (haŋki). Min ummanii yillade duuɗe Uuruɓe-Duuɗe, tawtoreede peƴtugol duuɗe hakkunde durnooɓe. Ngol peƴtugol waɗata ko duunde Hariima. Min njoli e laana ngawƴiraaka masiŋ, min taarii duunde nde haa min naati nder Maayo Niijer. Gure keewɗe Booso’en (awooɓe) ina toŋŋinii ɓe heen e laaɗe, ɓee heen e powle caaɗngol Fuuyngo haa heɓi mayo ngo tigi. Ko ndeen min mbirtii Toggere-Baragel woni (Toggere Mbaaraangu), ko ɗoon yanaande Alfaa Hamadun Yaayaa woni. Ko oo wonnoo Hooreejo konu Fulɓe Maasina ñalnde wolde Maani-Maani, ko ɗoon o saŋkii ñalnde 12 lewru Mawluud e hitaande 1863. Ko e ndee wolde ne Alfaa Umar Ceerno Baylaa hawri e lajal. Ko e ɗee duuɗe kadi duunde “Gannde Koboro” woni, wiinnde Arɗo 7ɓiijo Maasina (1485-1508). Ko kaŋko yahnoo yiyloyaade duuɗe gonɗe durnirɗe haa o yettii duunde Ngadoru.   Haa e oo yonta hannde, “Gumgol” (lappol) ummaade mayo fayi burgu Konsa ina yiytoo. Lappol amen ñalnde heen haaɗi ko duunde “Harima”. Ko ɗoon aynaaɓe e jawdi mum en kawri, ko duuɗe peƴta e gardagol Amiiru Konsa. Mo woni fof haŋkadi anndii ɗo fayata, anndii ɗo durnoyta, anndii duunde mooftanaa. Ñamiri keɓaandi Jolol Burgu Konsa 2009 jibinii geɗe keewɗe faayida : Ngol hollitii nafoore wonnde e mawninde pine men doondiiɗe laabi laaɓtuɗi. Doosɗe Jolol Burgu ina tabiti ko ina tolnoo e duuɓi teemedere e capanɗe jeenay (190), gila e hitaande 1818 nde yonta Diina mo Aamadu Seeku fuɗɗii. Mawɓe ina njoginoo tigi pinal lelnude doosɗe paabotooɗe ngonka laamaaɓe. Ndeke ko wiyatee hannde “ndenndaandi” (rippoobilik) e doosɗe demokaraasi ina ngoodnoo ko adii nde tuubakiri sikkata kam fuɗɗi ɗum. Pinal Jolol Burgu ina hollita kadi ngoƴa men moƴƴinde koɗdigal hakkunde leñƴi men : aynaaɓe durnooɓe, e remooɓe, e awooɓe, ekn… Mo woni heen fof ina jogii hakke danndude jeyi mum, haɗa goɗɗo o bonnude nguura oya. Findinde ɓesngu nokku o kam e terɗe laamu e ko yowitii e « jeytaare » nokkuuji, jogogal lesɗe durnirɗe (duuɗe 48), donaaɗi e goowaaɗi nokku o, jeyi leydi e aada « tolo », ekn. Addude ballal ngam haa jokkondiral e ɓiyngu-yumma doolna hakkunde leñƴi nokku o e rewrude e laabi e doosɗe lelnanooɗe. Hollitde laamu e wallitooɓe ɓamtaare (karallaagal e ngalu), hattan nokku o jogii gila e renndo e faggudu haa e ndema e awo e neho jawdi, rewi udditaare leydi Ururɓe-Duude waawi addude. Njettoor Eɗen njetta ɓee-ɗoo limtaaɓe, jeyaaɓe e yuɓɓinɓe Jolol Burgu 2009, toppitiiɓe hoɗɓe arɓe tawtoreede. Eneɗen njaara kaaraysiraagal maɓɓe e moƴƴere maɓɓe e heɓaare maɓɓe : Ciimtol Abdullaay Sal Alhajji Ifiraa Boli Aamadu Malal Gey
https://pulaar.org/2009/01/17/njillu-fuutankoo%c9%93e-to-duu%c9%97e-uuru%c9%93e-duu%c9%97e/
« Noddu-mi Sammba sammba wiyi mi wuywuy, nddu-mi Kummba, Kummba wiyi mi siisii. Cikku-mi tuubaako ɓuri haalpular en, ƴeew-mi tnganndu-mi ko juumre ngon-mi». Sikke alaa, ko naalankooɓe e jaayndiyankooɓe keewi wiyeede « ko kanum en njogii ɗemɗe men, enen ɓe ngalaa ɗemɗe ɓee. Woni ko kamɓe kaalata miijooji men e sahaa nde en ngalaa hattan haaalde». Waɗi noon ko jogaade ɓe fartaŋŋeeji yettinde miijooji, ɗo mo wonaani ko ɓe ngoni koo alaa kattanɗe yettaade. Maa en ngartoy heen e winndannde heeriinde, so hawrii e hoddiri Joomiraaɗo. Hannde, njeewtaten ko e loowdi ngonndi e ngol konngol, ngol miijo tafi hakkille sinki, totti ɓoggi daande njortini ɗum e ɗemngal tawa ene yahdi e gaaci. Ngam hiñde ngol konngol, mboɗo ñaagii nde kuutorto-ɗen naamne, ngeto-ɗen waɗde heen gooɓe jiile, walla nii cooru-maa-mi, coortu-maa-mi. Ɗuum woni pelɓondiral miijooji gondungal e hakkilantagal, haa miijo moƴƴo dañee. Firti ko ngol konngol ene wona goonga e fannu, kono e fannu goɗɗo, engol waawi laataade fenaande. Waɗde ngadden naamne men. Mbele ko tuubaako ɓuri haalpulaar, walla nii mbiyen tan afriknaajo ? Walla mbele ko Afriknaajo oo ɓuri ? Kala heen ko njaɓ-ɗen, alaa e sago ndokken dalillaaji laaɓtuɗi, mbele haala kaa ene waasa kadi artude ñalnde woɗnde. Heewi juumnude yimɓe noon, ko gooto fof sikkude ko hakkille mum ɓuri hakkillaaji fof, haa kala ko haali yeddotaako. Demmba Kebe, kaalatnooɗo ndeen e Rajo Senegaal, meeɗii wiyde « ko Pulaar wiyata so hakkillaaji njeeyaama lammbat koo, fawii ko e ɗo ɗi njeeyatee ɗoo ». O ɓeydi heen, « mo anndaa nafoore hakkille ene heewi wonde jonndikiniiɗo, nde tawnoo sikkata ko hakkille mum oo tan ene yona. Kono gannduɗo ko hakkille nafata, so yiyii hakkillaaji ene njeeyee tan soodat, walla nii somototo ». So en ngartii e naamne men jooni ɗee, mbiyen ene woodi kay, won ɗo ɓur-ɗen tuubakooɓe haa heewi hay sinno en keewaani ɗum teskaade, sabu tan yawaade en koye men heen sahaaji. En njuutnotaako e yeruuji, sabu eɗi keewi. Kaaɗen tan e jokkere enɗam, ballondiral e nafondiral hakkunde hoɗdiiɓe. E nder Afrik, kala nde a alaa ko ñaam-ɗaa aɗa waawi tenkoyde. So tawii ngar-ɗaa ko e ammbooɓe ne, ɗukkete gite tan ene ŋurmoo, so gacce keɓaani ma kam a ummotaako reedu heewaani. En njiyii kay, to tuubakooɓe ɗum alaa. Tenkude alaa nii saka ndañaa ɗukkeede gite. Eɗen mbaawnoo jokkude e yeruuji goɗɗi, kono ngarten tan e ɗo tuubakooɓe ɓuri en tawi kadi ɗuum ko ñawannde nde renndo men ɗali tan ene asoo, ene ñola, ene salii ñawndude. Ndeen ñawannde woni haasidaagal. Tuubaako, so tawii a ɓurii ɗum dañal walla martaba, ƴeewata ko holi no waɗata haa heɓto maa, walla nii daɗto maa. Enen noon, so bannde ɓuriima alɗude walla jogaade martaba, hakkille maa wonataa e abbaade ɗum mbele poton walla ndaɗto-ɗaa ɗum, miijoto-ɗaa ko bonnande mo mbele poton walla nii o jaastu maa. Mbele ko ɗuum foti wonde ? Waɗde ene moƴƴi njuurnito-ɗen ngonka men. Ɗo ndari-ɗen fof ko eɗen kaala dental, nafondiral, muñondiral, kaaldigal e kaaltidigal, kono sikke alaa, ene saɗi e men waawɓe tabitinde Konngol Islaa biyngol en «yiɗan bannde ko njiɗan ɗaa hoyre maa”. Ellee enen mbiyaten ko « añan bannde ko njiɗno ɗaa dañde a dañaani koo ». Malal Sammba Gise
https://pulaar.org/2018/03/15/kaalden-goonga-yi%c9%97an-bannde-ko-nji%c9%97an-%c9%97aa-hoyre-maa/
Fedde seɓɓitiiɓe huɓ-ɓereeɓe (ownooɓe) noddirtoonde “EI”, Ngenndi Islaamiyankoori,  ndeke alaa ɗo huɓɓeraagal mum yettotaako. Kaanankiri Arabi Sawudit hollitii e innde laamu mum, ko heddii heen koo, kala ko naamndii e feere hare mbele fawde junngo e golle bonɗe ɗe fedde ndee gollata, maa waɗe. Fedde seɓɓitiiɓe huɓ-ɓereeɓe (ownooɓe) noddirtoonde “EI”, Ngenndi Islaamiyankoori,  ndeke alaa ɗo huɓɓeraagal mum yettotaako. Kaanankiri Arabi Sawudit hollitii e innde laamu mum, ko heddii heen koo, kala ko naamndii e feere hare mbele fawde junngo e golle bonɗe ɗe fedde ndee gollata, maa waɗe. Kono e wiyde maɓɓe, ɓe ngardini ko wallondirde e ɓesngu leydi ndii. Nokku kalfinaaɗo kala ko yowitii e geɗe nder-nderiije bayyinii wonde teeɓtiima ko ina tolnoo e  431 tuumaaɗo noototooɗo e innde ndeen fedde huɓ-ɓereeɓe, tawo ko ɓuri heewde e maɓɓe ko jeyaaɓe tigi e leydi Arabi Sawudit ndii. Ɗuum ne kadi wonaano huunde newiinde nde tawnoo piɗtaali 37 keddiima heen : ina heen jogiima kisal ɓee, siwilaaji e seɓɓitiiɓe njeengomo mbaraama heen, kadi ko famɗi fof ko ina tolnoo e 120 neɗɗo, ngaañiima heen. Ina jeyaa e ko saɗtini pelɓondire ɗee, ko wonde ɗe baɗdaani laawol gootol, wonaa e sahaa gooto, kono e nder jonte e jonte, tawo ina heen ɗo jogiiɓe kisal njahata haa to ɓuri lobbinaade e dow wertaango leydi ndii. E yiyaande laamu nguu, faandaare maɓɓe, kamɓe seɓɓitiiɓe ɓee, ko mbele addude jiiɓru nder leydi ndii kala, haa teeŋti noon e ɓeydude fitina hakkunde ɓeen noddirteeɓe Shi’it en e Sunnit en. Ɗuum ne kadi laawol maɓɓe wonnoo ko waɗde njanguuji nder jumaaji mawɗi kam e jooɗorɗe Ngenndiije Dentuɗe Ameriik, gonɗe e nder wuro Riyaad ngoo e hoore mum. Dooro Gey- Boobo Loonde
https://pulaar.org/2015/08/27/kaanankiri-sawuud-ummaniima-fedde-ei/
Ndeke ina waɗɗii Muritaninaaɓe yeewtidde e teeyre ɗeeɗoo geɗe. Jillondiral ɓesngu Muritani haaɗaani tan e nder tirbiiji e leƴƴi, ngal diwtii ɗoon sibu ngal taccii keeri. Geɗe keewɗe daartol ina ceedtoo ɗum, ine heen dewgal hakkunde Jommbot Mbooc laamɗo Waalo e Emiir Tararsa. Paul Marty hollitii e deftere winndi, tiitoriinde “les Tribus Maures et l’Islam” (1920), wonde ma a taw hoɗi e geejegol (Semaama) hee tan ko Tukuloor en e Hardaneeɓe-Safalɓe. Ɓeen ngonaa eggiyankooɓe, hay so tawii noon aɓe koɗa e tillisaaji e saraaji seeno. O wiyi kadi, e sahaaji ɓennuɗi, leƴƴi goɗɗi koɗiino e Semaama hee : Jolfuɓe : Ina sikkaa, e yonta hakkundeejo oo, ko rewo ɗoon ɓe koɗnoo, hade fulɓe bahbahɓe e tirbiiji safalɓe duñde ɓe, ɓe telloyoo daande maayo. Seereraaɓe : ɓe ngoniino e nokku hee e won oon sahaa. Gure ɓooyɗe keewɗe inniraa ko inɗe Seereer. Seereraaɓe kadi ƴooñaa haa keedti ootoo bannge maayo. Ɗiiɗoo leƴƴi kala meeɗiino hoɗde e leydi hee tigi rigi, haa yettoyii Tagante. Ɗi njalti ndi walla ɗi costi ɗo ɗi koɗnoo ɗoo, caggal gargol fulɓe ummoriiɓe Maasina, caggal ɗum deeniyankooɓe ummoriiɓe Fuuta. E wiyde Marty, Tukuloor en njalti ko e jillondiral ɗiiɗoo leƴƴi kala (hello 292). Ko dillere Lislaam teeminannde 18ɓiire wootiɗini leñol ngol to bannge diine. Ngu ɓeydii tiiɗde kadi e kareeli baɗdetenooɗi e heediiɓe, haa arti noon e tirbiiji safalɓe ɗi meeɗaa seerde e ruggude e duppude e dahde yimɓe daande maayo ngam macciɗinde ɗum en (hello 292). Kono wonaa hare tan wonnoo hakkunde tukuloor en e tirbiiji safalɓe. Gaa gaa jillondiral leƴƴi ɗii e naatnaatondiral mum en, Lislaam njokkondirii ɗi no feewi, haa ko gootol e majji kala ina jogii seerenɓe mum ɓe tuugnii e nder leñol goɗngol ngol. Yeru mum ko Seeku Aamadu jibinaaɗo e hitaande 1867 to Segu ɗo baaba mum siiñtunoo caggal Alhajji Umar Taal, ko ɗoo fuɗɗii janngude sariya hade mum jokkoyde jaŋde ganndal Diine to Ñooro e Kolomina e timminirde nehdi mum e ganndal mum to Hariis Wul Maham mo Iddaab Lehsan en. «Ko o ganndo mawɗo ko fayti e Gannde Aarabaagal e Lislaam. Ko o ƴoƴɗo, udditiiɗo, jankiniiɗo, nawduɗo ganndal luggal sariya e aadaaji nokkuyankooji kam e aadaaji safalɓe e aadaaji fulɓe. Omo haayanaa waawde maslude hakkunde nafooje yimɓe fof. Omo jogii tiiɗndi no feewi, haa e nder safalɓe. So luural jolii hakkunde eggiyankooɓe ɓee e tukuloor en, yimɓe fof keddotoo ko e konngol o taƴi ngol (hello 293) ». « Heewii nde safalɓe Taraarsa e Barakna e Gorgol cuɓii mo yo o won ñaawoowo dowrowo. Tiiɗndi o joginoo ndii addani mo waawde faabaade Yahyaa Kan mawɗo Yirlaaɓe hebbiyaaɓe e mooɓgol sagataaɓe ». “Ahmadu Saako heɓi wirdu ko e Muhammed Faal mo Dawaali Taraarsa en, waɗaa moqaddam Seek Saaleh el Mekki, ko e 1890”. «Omo janngintunoo ko faati e Afaaya Ibnu Buuna, Risaala e Sogra e Usta e Tohfa kam e …».  Ko Seek Saad Buh naatnunoo Yahyaa Kan, mawɗo Yirlaaɓe hebbiyaaɓe, nde ɓe potti e gootal e ɗanle mum to Ndar e Qaadiriya. P. Lacroix wiyi, e udditirde deftere porfeseer Umar Bah tiitoriinde ‘Fuuta Tooro, nokku pottital pine’ wonde : «Umar Bah idii fof ko hollitde gidagol fulɓe hoɗde e ɗiin nokkuuji ɗi safalɓe ngoni hannde, idagol ngol yeddotaako. Umar Bah holliti ɗum ko e wiɗtooji mum jowitiiɗi e jettooɗe fulɓe to Tagant e Barakna, wiɗtooji bayyinaaɗi e « Notes Africaines e kitaale 1968 e 1973» (hello 6). Umar Bah wiyi heen wonde geɗe garooje ɗee ina ceedtoo wonde fulɓe koɗiino e Barakna haa e lamorgo mum Eeleega. Sara Eeleega eɗen mbaawi sooynaade (no safalɓe mbiyata huunde e nokkuuji, tawi ko inɗe nokkuuji ɗii Pulaar) : – Kedeyaat Ardoban (kaaƴon Ardoban (laamɗo pullo)) ; – Gelle Nguri woni galle ngaari e pulaar (hello 22) ; – Lekki mbabba (ɗoo alaa ko waɗtetee heen) ; – Jokke tuuba – Asha norwa (ngaska norwa) ; – Beyla maro (beeli maaro) E nder Tagant eɗen tawa heen : – Caafol kosam, – Gini (Giini : Giini wonnoo laamorgo fulɓe jaawɓe ngo safalɓe mbiyatnoo Idaaji.  Ine wiyee wonde sari ngalɗoo dental ko njanguuji konuuji Koli Tengella. Idegmolle en wonɓe e nokku hee hannde, ina keewi wiyde ina njiidi e fulɓe. – Buur (laamɗo e ɗemngal wolof) bannge hirnaange worgo Eeleega, walla hedde capanɗe tati kiloomeeteer hakkunde mum e Podoor, saraaji geejegol Semaama, hakkunde Regba e Legjet yowitinoo ko e Laamu Jolof. Ina sikkaa tan itti ndii njiimaandi jolfuɓe ko deeniyankooɓe (e gardagol Koli Tengella) (hello 23). Ina waɗi kadi nokkuuji ɗi safalɓe keerorii : Toomiyaat, Selket Wees, Elbe el Kasra, Tin yefda, Rag Tamaraat, Jiigri, Rag el Sasi, El Farlaa, El Kayr fiihi, Genitaan, Tishiit, Waadaan. So artii e nokkuuji gaadanteeji Tagant, Umar Bah wiyi :«hoɗnoo e Saahal Muritani hade mum wontude moraande e naatgol Almoraabid en ko ɓaleeɓe. Ina jangtee wonde ko soninkooɓe walla fulɓe mbari Abaabakr ben Amar, gooto e joŋŋeeɓe Maali, hakkunde Tiisiksa e Bumdeyde, nder Tagant ». (hello 26). «Eɗen teskoo wonde hemere Taagant ko safatoore bonniti ɗoon Cehe Genne (gaññeeje ɓooyɗe) … «E wiyde Siree Abbaas, ko ɗoon Laamu Jah Oogo en fuɗɗorii hade mum en tellaade faade Senegaal, ina sikkaa, hedde teem IXɓiire » (hello 26). «To bannge goɗɗo, ganndal inɗe nokkuuji, ina addana en miijaade wonde ko leƴƴi ɓaleeji, tawi ko fulɓe, koɗnoo walla kam ndewiino e Tagant e Barakna. Seede mum ko kelme ɗe alaa ko pirti e safatoore, tawi noon maanaa mum en e Pulaar ina laaɓti, yeru : – Addu kalumbam (ndiyam lawƴuɗam gawri cottaandi), – Belingaar : beeli ñaarɗi ; -El idaar : elb firata e safatore ko tulde ceenal ; Idaar ko innde laamɗo pullo meeɗooɗo wonde e nokku hee e sahaa mo anndaaka (hello 26). – Eri Yaara : ina gasa tawa ko Ari Yara bonnitaa ɗoo. Ndee innde joopii ko sewnde wonnde to Tagant, hakkunde Tiisit e Tiisiksa (hello 27). – Garawol : ko sewnde wonnde hakkunde Misriyya e Juk, laadnde hakkunde kaaƴe, juutnde haa nanndi e gaarawol. – Gneygira : E safatoore, ɗum firti ko Gangara (sarakulle e safatoore) tokooso (hello 28). Gaa gaa jeddi jowitiiɗi e idagol ngol leñol walla goɗngol leydi Muritani hoɗde e diiwanuuji leydi ndii, won goonga mo yeddotaako, oon goonga ko “ɓesngu Muritani ko njillungu, naatnaatondirngu, tee, ɗuum ina foti teskeede, tabitiniree kuule sariya leydi ndii. Ɗuum ina waawi wonirde laawɗingol denndaangal ɗemɗe men ngenndiije. Nii woni farlinee e sukaaɓe Muritaninaaɓe kala, janngude ɗemngal ngenndiwal goɗngal ngal suɓii, gaa gaa ɗemngal mum ngal muuyni. Yanti heen, Muritani ina foti heɓtude darnde mum, so jokkorgal hakkunde Afrik hirnaange e Magreb, hakkunde Haɓɓere Arab (ligue) e Dental Afrik (UA).” Eɗen cikki kadi, e nder ɗuum, so sahaa mum heedii, Muritani ina foti naattude e CEDEAO… Nuwaasoot, ñalnde 1 oktoobar 2012 Seek Mammadu Kan Ƴogaa ko e Le Rénovateur (fulo : BAB)
https://pulaar.org/2013/03/04/muritani-leydi-jillondiral/
Go’o ekkolaaji laamu wuro New York ina “njuula taaske” ! Ɗumɗoo, eɗen mbaawi wiyde kadi ko Amerik tan waawi fuɗɗude ɗum e leyɗe hirnaange. Tee haaɗaani ɗoo tan, sibu, tuggi 2016 hay juulde koorka ko ko waɗtata hurjeede toon. Juulɓe wuro ngoo ndañii hankadi no njuuldi, njuulda e sukaaɓe mum en. Go’o ekkolaaji laamu wuro New York ina “njuula taaske” ! Ɗumɗoo, eɗen mbaawi wiyde kadi ko Amerik tan waawi fuɗɗude ɗum e leyɗe hirnaange. Tee haaɗaani ɗoo tan, sibu, tuggi 2016 hay juulde koorka ko ko waɗtata hurjeede toon. Juulɓe wuro ngoo ndañii hankadi no njuuldi, njuulda e sukaaɓe mum en. Sibu ko adii ɗumɗoo, juulɓe ɓee ko aannooɓe so juulde arii : maa wonii ɓe njaggii sukaaɓe maɓɓe mbaasa yahde ekkol, ɗum noon ndaɗee jaŋde, maa wonii njaha janngoyde, mbaasa juulde. Wuro ngoo ina juulatnoo juulɗeele yahuud en e kereecee en, tee maa ngo waɗtu kadi juulde “Hitaande hesere lewru” woni juulde mawnde leydi Siin kam e yoga leyɗe Asii, tuggi 8 feebariyee 2016. E wiyde meer wuro ngoo, ɗumɗoo ko ngam “hollitde keewal eddaaji wuro ngoo”. Wonande juulɓe wuro ngoo, ko ɗum poolgu mawngu, tee maa ɗum wallit hoolaare hakkunde leƴƴi koɗduɗi e wuro ngoo, sibu gooto kala ina rokkaa geɗal mum. Sappoɓal almudɓe wuro New York ko juulɓe. Dental Dowlaaji Amerik ina waɗi fotde miliyoŋaaji sappo juulɗo. Ko goonga gure keewɗe leydi ndii ina njuulatnoo juulɗeele Lislaam, ko wayi no dowlaaji Vermont, e Massachusetts walla New Jersey. Wonande yimɓe heewɓe, ndee feere ko moƴƴere sibu maa ɗum ustu “ngañgu Lislaam”, sibu, e nder yoga e leyɗe hirnaange, Islaam ina heewi jiiɓondireede e “ownugol”. Eɗen padi haa leyɗe Orop, haa teeŋti noon e Farayse nde ñemmbata ɗee golle moƴƴe ! Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2015/11/19/new-york-ekkolaaji-laamu-kurjii-nalnde-juulde-taaske/
Maruk ruttaniima jaŋde e Farayse caggal duuɓi 30 jaŋde e ɗemngal Arab. E lewru desaambar 2015, kalifu jaŋde leydi Maruk yettiniino sattiiɓe laamɗo oo eɓɓaande ngam waɗtude jannginde fannuuji hiisiwal (matematik) e ɓalliwal (fiisik) e ganndal tago (Siyaas naturel) e ɗemngal Farayse. Maruk ruttaniima jaŋde e Farayse caggal duuɓi 30 jaŋde e ɗemngal Arab. E lewru desaambar 2015, kalifu jaŋde leydi Maruk yettiniino sattiiɓe laamɗo oo eɓɓaande ngam waɗtude jannginde fannuuji hiisiwal (matematik) e ɓalliwal (fiisik) e ganndal tago (Siyaas naturel) e ɗemngal Farayse. Kono, ko e yeeso depiteeji mawɗo hilifaaɓe leydi ndii janndili mo, wiyi ko maa ƴeewtee sibu tintinaaka. Kono, ñalnde 10 feebariyee batu hilifaaɓe jaɓii miijo ngoo, islamiyankooɓe ɓee fof e salaade ɗum. E miijo maɓɓe kamɓe islaamiyankooɓe ɓee « jaŋde arab e ñiɓagol Lislaam njahdata sibu ɗemngal ina jokkondiri e miijo ». Kono, e miijo porfesoor miijiwal (philosophie) biyeteeɗo Ahmed Asid, ɓe « potiino ruttaade ko ɓooyi e Farayse. En mbaasii duuɓi 30 sabu peejon miijanteewon. Dowla Maruk, hade mum naatnunoode jaŋde Arab, fotnoo tawo ko waylude ɗemngal Arab ngal sibu kelmeendi mum e mahngo mum meeɗaa waylaade gila Islaam araani ». Muttaar
https://pulaar.org/2016/11/06/jande-maruk-ruttiima-e-farayse/
« Defte Fiqh ina ngaanni yimɓe hannde : so a janngii ko winndaa e majje koo, itte-ɗaa e palaas maa, so a duppii ɗe, coke-ɗaa ». Ngolɗoo konngol ina tonngi caɗeele gonɗe e gagga njiyaagu e nder leydi men. Ɗum naworii hafeere hooreejo fedde IRA, hono Biraam wul Dah wul Abeydi, duppunooɗo defte laawol Maalik sabu mum yooɓtoraade ɗe dagnude njiyaagu, gonɗo hannde e kasoo ko ina wona lebbi kam e huunde e yahdiiɓe mum. Ko sakkitii koo, ko gooto e satiiɓe Kalifu Geɗe Lislaam ittaa e palaas mum sabu mum yooɓtoreede waɗde jeeyngal njiyaagu. « Defte Fiqh ina ngaanni yimɓe hannde : so a janngii ko winndaa e majje koo, itte-ɗaa e palaas maa, so a duppii ɗe, coke-ɗaa ». Ngolɗoo konngol ina tonngi caɗeele gonɗe e gagga njiyaagu e nder leydi men. Ɗum naworii hafeere hooreejo fedde IRA, hono Biraam wul Dah wul Abeydi, duppunooɗo defte laawol Maalik sabu mum yooɓtoraade ɗe dagnude njiyaagu, gonɗo hannde e kasoo ko ina wona lebbi kam e huunde e yahdiiɓe mum. Ko sakkitii koo, ko gooto e satiiɓe Kalifu Geɗe Lislaam ittaa e palaas mum sabu mum yooɓtoreede waɗde jeeyngal njiyaagu. Ko e yeewtere rajo wonnoo, o faccirtunoo ko binndanɗe fiqh jowitiiɗe e njiyaagu, ɗe jaaynoowo oo taratnoo. Ɗo ɗum joofi ? O ittaa e golle makko, jaaynoowo oo ne riiwaa. Ko wuurtunoo heen rajo Muritani ? Wuurtunoo mo heen ko yiɗde tunwinde haɓdiiɓe maɓɓe islaamiste en to bannge diine. Ɗun addani ɓe rewrude e rajo Quraana ngam jaaynude defte ñaawoore diine. Kono ɗeen defte ina njaajnii e njiyaagu ; eɗe keɓtini ngu, tee no ɗe kaaldata ngu nii, ina metti, tee ina luurondiri e doosɗe leydi ndii. Ooɗoo musiiba biyeteeɗo njiyaagu ko musiiba mawɗo e nder renndo men, keewɗo haala. Omo haɗaa, baɗɗo mo kala ina fawee kuugal, hay so ko e haala tan. Kono won heen ñiŋirta mo tan ko hoto ñiŋeede. Ndaa ooɗoo gagga ko teeŋtuɗo no feewi wonande ngootaagu leydi men. Laamu nguu, to bannge mum, alaa ko waɗata ko wonaa etaade maslude e moomde dow tan, so woodii ɗo haala majjum feeñi. So wonaa ɗuum, hol ko haɗi ngu yamirde annduɓe men fiqh, ɓe nganndu-ɗaa ina keñoo tabitinde kala ko laamu yiɗi, yo kaal ko faati e njiyaagu e nder jeewte mum en e kutbaaji mum en, e mbaadi njahdundi e laabi sariya leydi ndii e piɓle jojjanɗe aadee. Yontii nde yimɓe fof : dowla oo, gollooɓe politik ɓee, gollooɓe renndo… ndarantoo oo gagga, ndaranoo mumtude ɗum haa laaɓa, toppitoo ñawndude batte mum kala. Biladi, udditirde 669, ñalnde 26 sulyee 2012. Fulo : Bookara A Bah
https://pulaar.org/2012/08/29/njiyaagu-e-muritani-inta-aanniinde/
E nder lebbi tati, gardinooɗo taamasoor, meeɗnooɗo wonde jaagorgal konu, e kanndidaa e woote gardagol leydi, mbaraama. Neɗɗo goɗɗo, meeɗnooɗo wonde gardiiɗo jaagorɗe, ko majjuɗo, anndaaka ɗo heedi. Goɗɗo kadi ina wiyee waraama.   Gine Bisaaw naattii e nder neergre e warngooji, lebbi tati caggal warngo persidaa Nino Wieraa. Ɗum fof sabu bone laamu. Hare laamu hakkunde goomuuji PAIGC, parti gardiiɗo laamu o, e pelle leƴƴi. E ko haalaa, huunde e nanngaaɓe hannde ɓe, njooɓtoraa ko enndude kuudetaa ngam yandinde laamu e mudda ngu. Ko laaɓi heen tan, kamɓe fof ko ɓe luulndiiɓe hooreejo hilifaaɓe hannde o, hono Karlos Gomes (Carlos Gomez) kam e gardiiɗo konu ngu, hono Zamora Induta. Yimɓe ina ceedtii wonde e ɗiiɗoo lebbi ɗiɗi, luulndiiɓe ina tampinaa toon. Balɗe jawtuɗe ɗee tan, gardiiɗo parti luulndo ɓurɗo mawnude o, hono Kummaba Yala, woytiima wonde ina hulani kisal mum. Carlos Gomez, gardiiɗo hilifaaɓe o, gonɗo e ɗanngal to Lisbonne, jaɓaani haalde hay dara, tee anniyaaka hootde ko adii 12 suwee 2009. Huunde e hoohooɓe politik mbagginii dirtingol woote potɗe waɗde ñalnde 28 suwee ɗe, mbele yimɓe ɓe ina mbaawa yeewtude e caɗeele leydi ndi, mbele kala ko waawi waɗoyeede fof tawa tuugii ko ɗo selli. Kono ina anndaa saabii ɗee bone fof ko danndu woote ngu. Wonii jooni lebbi, to Gine Bisaaw, alaa kajo, alaa keytotooɗo, ko ‘welmaa mbaɗaa’ walla mbiyen ‘ko waawi wara’, wonaa hay ‘waawi fiya’. Ina hulaa hoto ɗum jibinde wolde hakkunde ɓesngu leydi ndi. Kampaañ woote ɗe ko hannde foti fuɗɗaade, tee alaa fof feere ƴettaa tawo ngam deeƴnude ngonka ka. Doosɗe woote leydi ndi noon na mbiya wonde so tawii woodii e kanndidaaji ɗi baraaɗo, woote ina poti dirtineede. Aduna o fuɗɗiima faayde. Ban Ki Moon hollii sunaare mum, Dental Orop ñiŋii ɗee golle warhoore, Portugal hollitii faayre mum mawnde, fedde daraniinde jojjanɗe aadee wiyeteende Raddho ina huli hoto leydi ndi waytude no Somaali nii, e nder leydi he, hoohooɓe renndo ngo kollitii wonde ‘nattii hoolaade laamu ngardiingu ngu’. Yo Alla danndu Gine Bisaaw e bone julankooɓe dorog !
https://pulaar.org/2009/06/06/firtaare-to-gine-bisaaw/
E wiyde jaaynde Mauriweb , won banndum hooreejo leydi oo rokkaa leydi, dokkal  panndungal e nder Tararsa. Ɓe mbiyi oon mooltii ko e sosiyatee toppitiiɗo ndema biyeteeɗo RIM Fruit Rooso. Jeyi RIM Fruits Rosso ko denɗum hooreejo leydi biyeteeɗo Seek wul Laahah. Ɗumɗoo fellitaa ko e batu hilifaaɓe ñalnde 6 feebariyee 2017. Kono ko e batu hilifaaɓe njooɗinoongu ñalnde alkamiisa 6 oktoobar 2016 oon sosiyatee tottanoo ndiin leydi e sifaa luɓal. Hakkunde batuuji ɗiɗi ɗii ko lebbi nay (4) fat ! Ɗumɗoon noon ina luutndii ko sariya yamiri koo, sibu dekere t° 2010-080 pirtuɗo, lomtii dekere t°2000-089 ƴettaaɗo ñande 17 suliye 2000 ciynoowo ordonaas t°83–127 mo ñalnde 5 suwee 1983 jowitiiɗo e juɓɓitingol jeyi leydi, wiyi, e nder kuulal mum 59 “ina waɗɗii dokkaaɗo leydi e mudda, gollaade ndi e nder mudda duuɓi joy dewondirɗi, so wonaa tawa haɗi ɗum ko ngantu teeŋtuɗo walla pooftingol leydi ngol goomu toppitiingu leydi taƴngu oon hattan teskii”. Kono kuulal 92 oon sariya kañum ne wiyi : “Luɓaaɗo leydi ina waawi rokkeede ɗum pandungal so ɗaɓɓii ɗum caggal nde teskaa o tabitinii tuugnorgal moƴƴingol leydi ndii e mudda toɗɗaaɗo e kuulal 57 dow ngal. So tawii tottirgol panndungol e mudda leydi ndii waɗiranoo ko ngam golle ndema, dokkirgol panndugal ina waawi heɓreede e sifaa keeriiɗo caggal nde tottiranooɗo e mudda oo ɗaɓɓi ɗum ko adii nde lajal ngal joofata, so tawii kay nokku oo remaama ko ina tolnoo e duuɓi tati dewondirɗi tawi goomu taƴngu oon hattan ina teskii ɗum.” Ko ɗoo kaawis oo woni : hol no duuɓi 3 ngontiri lebbi 4 ? Mauriweb wiyi “kaawis oo ina newii faamde. Jeyi sosiyatee RIM FRUIT Rosso ko Seek wul Laahaa (banndum gorko Foyl wul Laahaa) wondude e gollooɓe españoolnaaɓe. Leydi ndi o rokkaa ndii ko 70 ha. Ɓe nganniyii remde heen ko legimaaji, tee ko jeeyoyteeɗi ko ɓuri heen heewde caggal leydi (yeru Orop). Yanti heen “ko ndee lowre idotoo naftoraade golle peewnugol ngesa Begemuun (miliyaaruuji ɗiɗi ugiyya pawɗi tawi ko e bidsee laamu)”. RIM Fruit yondinaaki e ɗumɗoo tan sibu “Seneraal wul Maami gardiiɗo kuuɓtodinɗo duwaan ina waɗɗini e sosiyatee gooto holanndenaajo gonɗo to Saint Louis Senegaal jeeyoyoowo dene e ñabbe to Orop, yoɗɓe RIM Fruit 1 000 ooroo kamiyoŋ kala. Ndii njoldi totteteendi RIM Fruit alaa hay hujja dagiiɗo gooto, so wonaa tan ndi fayi ko e jeyba banndum Persidaa Rippoobilik” , e wiyde Mauriweb. Muttaar
https://pulaar.org/2017/04/06/njeenaaje-hoore-hitaande-2/
Hol no neɗɗo wayata so kural seekii ɓalndu mum? Luural alaa, hay gooto yiɗaa humpitaade ɗum. Ɗuum ina goongɗi wonande Lamin Manngaan (baraaɗo to Magaama), ina goongɗi wonande Raja mintu Weys wul Esyadi (piɗanooɗo kural), e wonande Muhammed wul Abdel Asiis. Gidiiɗo limteede oo alaa ko waawi haalande en heen, sibu o yahdii e oon sirlu nder yanaande makko. Ɗiɗo heddiiɓe ɓee, won ko mbaawi seedtaade heen. Hol no neɗɗo wayata so kural seekii ɓalndu mum? Luural alaa, hay gooto yiɗaa humpitaade ɗum. Ɗuum ina goongɗi wonande Lamin Manngaan (baraaɗo to Magaama), ina goongɗi wonande Raja mintu Weys wul Esyadi (piɗanooɗo kural), e wonande Muhammed wul Abdel Asiis. Gidiiɗo limteede oo alaa ko waawi haalande en heen, sibu o yahdii e oon sirlu nder yanaande makko. Ɗiɗo heddiiɓe ɓee, won ko mbaawi seedtaade heen. Jooni noon? Nguurndam ina waawi waytude e neɗɗo no waynoo e mum ko adii nde nanata kure ina nguuɗa sara mum, haa ɗamtindaa? Alaa ko haalaaka heen. Kono tan, ɓuri moƴƴude ko ndesnden ɗum janngo (mo en nganndanaa hay batte), maa laaɓoy. Ɗuum ɗoon noon waawaa ittude kaawisaaji ooɗoo aksidaa. Hay so tawii en teskiima koyɗi muumo ɗi kalifu kumpital janngatanii en ɗii (…) ɗuum ittataa ko kewi koo, ko yeebaare mawnde, walla nii ko ŋakkeende kellifuya hooreejo leydi, gardiiɗo leydi e sahaa jiiɓiiɗo. Sibu, ko idii fof, kanko e hoore makko o heɓri laamu ko doole, kanko ɓuri yimɓe fof anndude, so wonaano ɓurde mo heddiiɓe ɓee jogitaade, o ardotaako politik ngenndi ndii, no o ardorii ɗum gila nde laamu Maawiyya hoorameewu nguu yani ndee. Mbayliigu nguu ittanaani Muritani njiimaandi Dowla koninkeejo baɗboniijo, mooftuɗo leptooɓe e warkoyeeɓe, ɓe nganndu-ɗaa, yooɓaade ɗum en fittaandu neɗɗo, wayti ɗum en ko no hay huunde nii. Ko neemnaare sibu ɗum hollitta ko hooreejo leydi oo hoolaaki sarwisaasi kalfinaaɗi kisal mum ɗii. Ko neemnaare e waasde hellifeede sibu leydi men ina jiñii e hare ownooɓe lislaamiyeeɓe, tee hare ina dooki to Mali, ɗum noon nder suudu keediiɗo. Kono kam hay gooto ɗaanaaki, saka goongɗina haala laamu nguu. Tee, no ɗum waawnoo ardude e yahrude fof, batte oo kewu, ko bonɗe tan. Hay gooto waawaa wiyde hankadi wonde leydi ndii ina hisi, sibu hay ɓalndu hooreejo leydi hisaani e kure konu. Ko noon kadi, jaltugol mawɗo leydi ndii e tele, ina lelii, ina ronkiti, ina ɓoornii comci ɓoortorɗi, ko huunde battinoyoore batte bonɗe e jimme Muhammed wul Abdel Asiis, keewnooɗo hollitde wonde ko gorko tiiɗɗo, cuusɗo, koosɗo, coftuɗo, mo hulaani dikkondireede… Yimɓe ɓee e luulndiiɓe mo to bannge politik ɓee fof, alaa ko teskotoo hankadi so wonaa ko o neɗɗo parwuɗo. (…) Heddanii en tan ko wiyde “yo Alla rokku jam” , ko duwantonoyo-ɗen kala neɗɗo mo hono ɗumɗoo heɓtii. Eɗen nduwanoo mo jogaade peeral hakkille ngam waawde ardaade tawa omo reentoo juume e wiyde ko kam tan gooto ardotoo fof. Waɗi ɗum, ko dowla ardortaake no bitik nii, walla no jeyi keeriiɗo nii. (…) Taƴre e winndannde Abdullaay Jagana (kassataya.com) Fulo : Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2012/11/12/hol-no-ne%c9%97%c9%97o-wayata-so-kural-seekii-%c9%93alndu-mum/
Ko noon wonande Rooso e Tintaan e Sheggaar. Jooni ko ñawbuuli ndooki. E nder wuro Nuwaasoot ɗum hawri ko e niɓɓere, sibu ko ina wona jooni lewru e ko fawi, ñalnde fof ko kuppiir kuuraa : kaɓirɗe keewɗe mbonii : teleeji, firigooji … Ɗum jiydaa e rasiyoŋaaji ñolɗi mbeddaa jinnde. Hannde hay gooto mooftataa hay dara e filsideer. Heddii ko alaa ballal maantinngal ummingal e laamu yiyaa, alaa haala deeƴnoowo ɓerɗe haalaa. Ko ɗum waɗi yoga e yimɓe puɗɗiima nimsude suɓngo mum en. Haala ina weeɓi, saɗi ko golle ! Toɓooli kuftodinɗi Nuwaasoot walla Muritani keeroraaki ɗii toɓooli ɓurtuɗi. Afrik hirnaange no diidorinoo daɗaani heen. Biro Fedde Ngenndiije toppitiiɗo ko fayti e geɗe aadee, gonɗo to Ndakaaru limii 187 maayɗo e fotde 635 273 boniraaɓe. Leyɗe ɓurɗe maayreede (ina heen ɓe manaango yani) ko Siyeraa Leyon (103), Ganaa (24), Mali(20), Koddiwaar(19), Burkinaa(8), Niijeer(7), Senegaal(6), ɓeyden heen Muritani, ko famɗi fof ɗiɗo. Leyɗe ɓurɗe heewde boniraaɓe ko Senegaal(264.000), Burkinaa(150.000), Niijeer(79.129), Ganaa(55.000), Gine(27.464), Beniŋ(20.000), Mali(12.506), Gammbi(12.183), Muritani(9.000), Koddiwaar(2.000) e Siyeraa Leyoon(1.455). Gaa gaa ɗum, mahaaɗe e kaɓirɗe keewɗe mbonii, ko wayi no koɗorɗe, ndema, laabi e poŋuuji e ekkolaaji e cafrirɗe ekn. Toɓooli ina mbiyee «ɓurtii», Muritani ina yiyloo toɓnude ! Ko ñalnde talaata 22 settaambar wonnoo : laamu Muritani fuɗɗii golle peŋgol duule ngam toɓnude. Ɗumɗoo noon, hono no paamraten, hay dara jokkondiraani e toɓooli Alla addani en hikka ɗii : toɓooji nde o haaji e ɗo o welaa. Muritaninaaɓe njiɗi ko yo toɓ nokku ɗo toɗɗii e nde njiɗi nde : ɗum joopii ko nokkuuji to tule ceene keewi e nder diiwaan Nuwaasoot o, to Tararsa, to Insiiri, to Adraar e to Nuwaadibu. Fayndaare nde ko dartinde deɓgol moraande, woni waɗde feere mbele huɗo e leɗɗe ina puɗa e ɗiin nokkuuji, mbele ina ndartina deɓgol tule ceene ɗe. Gooto fof e moƴƴo mum . Moƴƴo men, moƴƴo Muritani hikka, caggal nde ɗii toɓooli mbonni ko heewi e nder Muritani, Mammadu Tañjaa, hooreejo leydi Niiseer, hokkii en 38 000 oroo (fotde 15 miliyoŋ ugiyya). Won tooñooɓe mbiyi wonde «tele Muritani jaɓaani haalde kaalis o e ugiyya, haali ɗum ko e seefaa, haa sikkee ina heewi”. Ɓe ɓeydi heen «ngalɗoo ballal ɓuri famɗude e balle Muritani meeɗi heɓde, ummoraade caggal leydi». Ɓe mbiyi  ina haani o waɗa ɗuum sibu omo jogii koyɗe ɗiɗi e Muritani : koyngal gadanal ngal, baaba makko, jibinɗo mo, ko Jowol men ɗa jeyaa ; koyngal ɗiɗmal ngal, o yaɓɓii Doosɗe leydi makko. Mammadu Tañjaa ko hooreejo Niijeer duuɓi 10 jooni. O waylii e lebbi ɓennuɗi ɗi Doosɗe leydi makko (karminnooɗe ko ɓuri manndaaji ɗiɗi), o ɓeydani hoore makko duuɓi tati e manndaa makko jooni o, tee ko o jogorɗo birgude manndaa tataɓo. Niijeer fof e wonde leydi ɗiɗmiri to bannge heewde njamndi mbiyeteendi Uranium (caggal Kanadaa), haɗaani ɗum jeyeede e leyɗe ɓurɗe waasde e winndere nde. Naftortoo hannde ndiin njamndi ko Sosiyatee Farayse biyeteeɗo Areva. BAB
https://pulaar.org/2009/08/21/ilam-nder-nuwaasoot/
Jaaynde « Le Calame » habrii wonde laamu Muritani haɗtii yimɓe taccirde maayo mawngo ɗo mbeliraa. So oɗon ciftora winndannde men yollanoonde ɗoo ñalnde 10 marse 2010, tiitoriinde « Muritani : holi nduu henndu wuttooru ? » en kaaliino wonde laamu Muritani dottii tufɗe ɗo yimɓe poti taccirde feewde Senegaal walla leyɗe goɗɗe. Kaabaaru jooni oo hollitii wonde heewɓe ceedtiima ɗum, haa arti noon to diiwaan Gorgol, saraaji Kayhayɗi, haa arti noon e Sillaa. Ɓe kollitii ɗum fuɗɗii siyneede ko ñalnde aljumaa 6/4/12, tee yamiroore ndee ummorii ko «  dow  ». E wiyde yimɓe ɓee, ko ɗum woni ko jooɗaniiɗo laamu e nokku hee wiye ɓe. Ɗumɗoo noon, wonande gure daande maayo, ko leepte mawɗe, sibu gure worgo e rewo maayo fof ko puneeje, walla mbiyen ko wuro wooto ngonnoo… Sibu, ngam taccude maayo, maa yimɓe taartoyoo heen sahaaji ko ɓuri kilooji sappo, jahol e gartol, ngam remoyde gese mum en, tolniiɗe cot gure mum en. Ngal kuulal wayi ko no dummbude gure daande maayo ɗee nii, tee maa saɗtin no feewi nguurndam yimɓe, leepta ɗum en no feewi. So ɗum tawtii caɗeele gondanooɗe, tampere hoɗɓe daande ɓeydiima no feewi. Hol ko kewi haa ngal kuulal mbayngal no kuugal ina tabitinee jooni ? Mbele ko caɗeele kewɗe to Mali ɗee walla ? Ɗuum ina waawi faamnaade to bannge fuɗnaange leydi ndii, kono faamnaaki bannge worgo. Kono kabaaru goɗɗo kadi heɓaama, ummoraade Nuwaadibu, wonde gila alkamiisa 5/4/12, laamu Muritani woni ko e yiylaade tumarankooɓe wonɓe e wuro hee. So ɗoon tan haaɗnoo, mbiyen ɗuum ko « normaal » . Kono addi faayre, ko laawgu nguu ina mawni no feewi, sibu ɓe naatata ko haa e nder galleeji ina njiyloo tumarankooɓe : ɗuum noon ɗeɓata wayde ko no raddo tumarankooɓe nii. Wiyaama wonde ko ɓaleeɓe ɓee tan ngankittee, awooɓe, masoŋeeɓe, pentirooɓe, mekaniseeji, ekn… tee, kala mo alaa kaayitaaji ko nawteteeɗo leydi mum. Ɗum waɗi heen sahaaji aɓe nanngora heen Muritaninaaɓe ɓe njogitanooki kaayitaaji mum en. Tawaaɓe ngalaa kaayitaaji « séjour » , woni jamirooji ɗum en wonde e leydi hee, nana ndenndinaa e boowal gooto e ekkolaaji wuro ngoo. Hol ko laawi laamu Muritani kadi bannge rewo leydi ndii ? To Nuwaadibu, ko tumarankooɓe woɗeeɓe ɓuri heewde toon, ko tagi ɓeen mbicittaake ? Walla Abdel Asiis yiɗi ko dañde woytoraandu ? E rumtinde hakkillaaji yimɓe ɓee, caɗeele teeŋtuɗe leydi ndii wuuri hannde ɗee ? Ina gasa. Sibu hannde laamu makko ko ñoolaangu no feewi, banngeeji kala : to bannge renndo e faggudu, ko caɗeele nguurndam, ko jiiɓru renndo, sibu alaa ñalawma ɓennata tawa gerew waɗaani, walla seppo waɗaani. Hecci hanki tan, sukaaɓe seppooɓe ngonnoo ko e wiyde yo «seneraal ‘ariwaas’ degaas» . To bannge politik, luulndo ko ñaññungo, wiyi ko yo o yah ! Tee, e nder ɗuum, hay partiiji keedanɗi laamu ɗii, ko jattiniiɗi, caliiɗi dillande mo… To bannge kisal, ko ngu njiñiingu e wolde nde hay gooto anndaa nde joofata … Ko ko wiyetee koo tan, teeɗanaade laamu saɗaani, saɗi ko jogaade ɗum. En keɓii heen yeru, to Mali, ɗo koninkeewon kon cuusaa haɓeede polli laamu ɗo yaakoranooka, ɗo fotaano, e nde haanaani, mboomi leydi mum en e balɗe seeɗa. Waɗde ngoppinaama, sibu alaa fof ko njoganii ɗum… Mammadu Mali, Kamarel, (yo yurmeende Alla won e makko) wiyatnoo : « wiyde ina waawi bonaani, wiyde waawaa bonaani, boni ko wiyde ina waawi tawi waawaa ». Koninkooɓe Muritani bonnii leydi. Muttaar
https://pulaar.org/2012/04/07/hol-ko-laawi-laamu-muritani/
Pulaar ene wiya : « so aduna wonno lacciri, laalndortee ko kaaldigal e kaaltidal, diisnondiral e coccondiral ». Ceerno men Njaay Saydu Aamadu ɓeydi heen « gondigal ko caanngol, jolataa e mum so wonaa joom laana muñal e ƴoƴre ». Ɗii konngi ene ciftina en tan wonde, ngam gondigal moƴƴa, won ko naamnii ko wonaa duko, jeddi e gulwulti. Ene teskaa noon, seyɗaane ene heewi doole. Kala belsindiiɗo, kuutortooɗo ɓernde, baasoowo huutoraade hakkille, o foola ɗum. So tawii noon Seyɗaani foolii haa waɗnii oon innama aadee ko miijanooki, ko yiɗaano, ene moƴƴi, so o seertii heen, o artira hakkille makko, o siftora ko ganndo gooto wiynoo ko : « kala konngol ngol gonduɗo e fitina haali fotaani waɗteede hakkille ». Sabu enen fof, eɗen nganndi, gonɗo e fitini haalataa ko miijo defi haa ɓenndi. Sabu so hunuko tuƴƴii, konngol moƴƴol yaltataa e mum. Kono ɗum fof e wayde noon, ene moƴƴi paamen, rennduɓe ko feccotaako, potaani luurondirde saka kaɓa. Ɓe poti ko haaldude, so ɓe luurondirii kadi ɓe kaaltida. Kono dee, yoo taw kamɓe luurondirɓe ɓee fof eɓe njiɗi haaltidde. Woni eɓe njiɗi haaltidde, ko gooto fof udditana goɗɗo oo hakkille mum e ɓernde mum, hay sinno oya weeɗaani ɗum junngo, kanum kam laɓɓina yeeso mum, woto oya hulde ɗum. So en teskiima, to wiyatee Afrik di Siid, leydi Nelson Manndelaa, ko geɗe kaantoriɗɗe mbaɗatenoo toon e duuɓi e kitaale. Nde Manndelaa sokaa duuɓi 27 e fenaande e tooñannge, woɗɓe njokki haɓeede, ene mbaree e amdu e belaaɗe, haɗaani nde o yalti, o yaltiraani ɓernde njoftiigu. Te nde o laamii, o waɗii geɗe ɗiɗi baɗɗe faayiida, ɗo mo woni fof foti ñemmbude, mbele jam ara kadi duumoo e  aduna hee: • Geɗal gadanal ngal, o lawƴu ɓerɗe ɓaleeɓe ɓee haa natti wuutanaade woɗeeɓe ɓee; • Geɗal ɗiɗmal ngal, o lawƴu hakkillaaji woɗeeɓe ɓee haa natti hulde ɓaleeɓe ɓee. Ko ɗuum waɗi jam arti toon. Leydi Rwanndaa, kanum waɗi koko wiyatee « Kaalden goonga, kawriten ». Ngam ɓura laaɓde, eɗen nganndi, toon waɗiino hare leƴƴi, haa heen gootol warani goɗngol ngol yimɓe heewɓe. «Kaalden goonga kawriten noon», firti tan ko kala baɗnooɗo ko boni daroo e hakkunde yimɓe fof, nuunɗa wiya ko kanum waɗnoo nanngam (so warde neɗɗo, so gaañde ɗum, so duppude wuro mum, ekn…), ɓeyda heen « ene ñaagii yaafuya ». Won nii, meeɗnooɗo heen nuunɗude wiyi ko kanum taƴi junngo oya Debbo jooɗiiɗo, omo ñaagii ɗum yaafuya. Nde oon Debbo yaafii, kanko gorko taƴnooɗo junngo makko e sahaa hare oo, ñaagii, rokkaa o resi ɗum, haa hannde eɓe ngondi. Mi adda ɗoo naamnal «tawde ɓeen ko yimɓe, joom hakkillaaji en no men nii, mbele enen ne en mbaawaa waɗde ɗum»? Sabu waasataa tawa ɓe mbiyaten ko haɓdiiɓe men ɓee, hannde, ene njiɗi hawriteede, ko enen ngoni ɓe cuusnaani ɗumen koye men. Holi ko haɗi kollen ɓe jeese ɗe ɓe cikkataa ko guutaniiɗe ɓe. Tawde noon winndannde men ndee wiyatee ko « KAALDEN GOONGA », so en kaaldii goonga, haalaaji men koybaani. Ellee nii, won e men ɓe njiɗaa nande konngi gaddooji beldital hakkunde leƴƴi. Waɗde maa taw eɗen mbaawi tonngirde duwaawu « Yoo Alla yumtin hakkillaaji men, lawƴa ɓerɗe men, rokka en jaambaraagal e doole waawde yaafaade, haayanoo en mo woni kala haa yaafoo en ». Malal Sammba GISE
https://pulaar.org/2021/03/07/so-aduna-wonno-lacciri-laalndortee-ko-kaaldigal-e-kaaltidal-diisnondiral-e-coccondiral/
He wiyde AFP, Yuɓɓo Jaayɗe Farayse, koninkooɓe Wagner (wagneer) yettiima Bamako haa fuɗɗiima saraade nder leydi hee. Haali ɗum ko leyɗe Orop jeyaaɗe he ɗe koninkooɓe mum en ngoni nder leydi Mali. Ina heen Alamaañ e Farayse e Engele e Kanada e leyɗe goɗɗe. Kono Kolonel Abdullaay Mayga, kalfinaaɗo konngol Ngardiigu Ndenndaandi Mali, hollitii ñalnde 24 bowte (desaambar), ɗuum wonaa goonga. Kolonel Abdullaay Mayga wiyi « haalooɓe ɗum ɓee yo ngaddu dallillaaji mum en tawa ko ummiiɗi he cewle goonganteeje ». O jokki o wiyi omo siftina « no hono nulaaɓe Oropnaaɓe wonɓe he Mali hannde, jannginooɓe Riisnaaɓe ne ina he Mali ngam doolnude kattanɗe golle koninkooɓe Malinaaɓe ». O jokki o wiyi « yo ngardiigu Mali ñaawe e dow golle tabitɗe, wonaa kay fawaade e kolce-bamɗi ». Amo teskina Malinaaɓe ngollortoo ko jotondire Dowla e Dowla, ko ɗuum tagi aɓe ngollondira tigi e leydi Riis no ɓe ngollondirta e Almaañ e Farayse e USA nih. Ɗee leyɗe Oropnaaje (Almaañ, Farayse, Engele) e Kanada, ko kam en mbayyini ngol kabrol. Hooreeɓe majje mbiyi « … amin ñiŋa ko « merseneer en » carotoo he Mali koo, amin ñiŋa kadi ko leydi Riis wallitta Dental Wagner haa naata Mali. Amin mbasiyoo Riis nde darotoo darnde kellifaaɗo, darnde mahoore diiwal ngal ». Yantii e ɗee leyɗe Oropnaaje, leyɗe goɗɗe hono Beljik, Danmarka, Estoniya, Italiya, Lituwaniya, Norweeja, Hollanda, Purtugaal, Ndenndaani Cek, Rumaniya, Suwed. Ɗee leyɗe fof keedi ko caggal Farayse, nder doole konunkeeje keeriiɗi ɗe ɓe inniri « Takuba ». E wiyde maɓɓe ɓe njiɗi ko wallude koninkooɓe Mali. Hoɓɓe merseneer en nder Mali Merseneer en Riisnaaɓe ina tawtoraa golwole to Ukereen, to Siriya, to Libiya e leyɗe goɗɗe nder Afiriki hono Santarafirik. Oropnaaɓe e gardagol Farayse ndiidi diidol “boɗewol”, yo Dental Wagneer haaɗ ɗoon. Ɗee leyɗe 15 mbayyini mbiyi “… ina pelliti jokkude darnde mum en ngam reende kisal ɓesnguuji, wallita haɓde e seɓɓitiiɓe nder Saahal, e tammbaade tabitino deeƴal juutngal”. E wiyde maɓɓe, Dental Wagneer fuɗɗiima addude piirooje (diwooje) Riisnaaje to Boowal Piirooje (kanndaa) Bamako Seenu. Ɓe tuddini ko sara gruel Seenu, inan worgo Boowal Piirooje, wonaani hay kilooji ɗiɗi. Ko toon merseneer en Dental Wagneer ngoni. Hannde oo, piirooje keewɗe ina ngadda koninkooɓe Wagneer, “asiñooreeɓe” ganndal leydi ina njilloo Mali. Ina sikkaa njoɓdi maɓɓe wonata ko kaŋŋe e kaalis gaasteteeɗo. AFP wiyi, hay gardiiɗo jaagorɗe USA, Anthony Blinken, reentinii Mali, hoto dañde caɗeele ngalu, caɗeele dille e kareeli ɗi Wagneer hebori addande ɓe. Wagneer woni ko he les njiimaandi Vladimir Putiin, Hooreejo leydi Riis. Ciftinen, Mali woni ko he dille seɓɓitiiɓe gila 2012. Al-Qaida e Dowla Lislaam njanti e jattiniiɓe seɓɓitiiɓe ko e golwole-golwole ɗe ngasataa. Banndiiji ngari tawti ɓe. Hay nih konu Mali ina tuumaa ɓurtinde njannguuji e gure. Gila doole Ngenndiiji Dentuɗi (UN) njanti e konu Farayse e konuuji Afirikinaaje, kareeli seɓɓitiiɓe kuuɓnii Burkina e Niijeer. Ko ujune-ujune neɗɗo mboomotoo heen ñalnde kala. Hay sinno koninkooɓe Mali loppitii laamu he 2020 e gardagol Asimi Goyta, ɗum suwaa addude deeƴre nder leyɗe kuufɗe Mali, Burkina e Niijeer haa yettii Beneŋ e Togo e Kodduwaar e Gaana. Aamadu Malal Gey
https://pulaar.org/2022/02/01/sete-wagner-yettiima-mali/
E tuugnaade e haala haralleeɓe ko fayti e kisal nguura, caɗeele nguura mawɗe, ɗe hono mum meeɗaa yiyeede ɗo, ina mbaawi heɓtaade leydi ndi e ndeeɗoo hitaande 2008. Muritani noon ina wondi e yowitaare mawnde to oon bannge, sibu, ko maa sooda caggal leydi ko ina ɓura 70% e ko geɗe mum nguura; ndaa hikka, ɗeen geɗe nguura ina ŋakki e nder winndere ndee kala. Kaaɗoo haala noon addii faayre mawnde. Ngolɗoo laawol noon, mawɗo leydi ndi etiima arditaade, noosii huunde e kuule ɗe laamu Muritani ƴetti ngam ustude batte ɓeydagol cogguuli geɗe nguura ɗe. Eɗen ciftora e balɗe ɓennuɗe ɗe tan, pelɓondire muusɗe mbaɗii ɗo Ndakaaru ɗo sabu caɗeele nguura e ɓeydagol coodguuli. E nder konngol makko, kanko hooreejo leydi ndi, hono Siidi wul Seek Abdallaahi, o hollitii ko idii fof wonde Aduna oo kala ina wondi e ooɗoo sahaa e caɗeele ɓeydagol ɓurtungol coodguuli won ɗeen geɗe, haa teeŋti noon e nguura e petroŋ. O hokki yeruuji : «kiloo maaro jaratnoo ɗo ko 109 mbuuɗu, jooni o jarata ɗo 195 mbuuɗu”. “hono ɓeydagol coodgu bayngol nii ina teskaa wonande gemhe. O siftini wonde, e lewru noowammbar ɓennundu ndu won kuule laamu ngu ƴettunoo kadi ngam newnude nguurndam yimɓe ɓe. “Ɗum fof e wayde noon, sabu ŋakkeende nguura e winndere ndee hikka, coodguuli ko ko ɓeydii. Ɗum ɗoon noon alaa e sago peeje cakkee, mbele yimɓe ɓe ina mbaasa tinde ɗum no feewi. Ko ɗum addani laamu ngu hollitde parlemaa o tuugnorgal keñorangal, potngal tabitineede jooni jooni. Njaru ngaal ɗoon tuugnorgal ko 28 miliyaar e teemedere miliyoŋ ugiyya. Ɗum jiidaa e miliyaaruuji 8 e 712 miliyoŋ eɓɓanooɗi e doosgal ngalu 2008 (loi des finances 2008)”. Yantude e ɗuum, maa laamu ngu daro mbele coodguuli ndiyam e jayngol e gaas ina mbaasa ɓeydaade : maa laamu yaltin miliyaaruuji joy e feccere ngam ɗum ɗoon. Ngam kadi ɓeydude kattanɗe yimɓe coodgol, maa njoɓɗeele gollootooɓe e laamu e paasiyoŋaaji ɓeyde hakke 10%, tuggude 1 sulyee 2008. Yantude e ɗuum, kattanɗe somuya SONIMEX maa ɓeyde. Maaro maa nattu yoɓde duwaañ. Coodgu gemha fotata e nder leydi ndii kala, saak gemha yeyetee ko fayi arde, ko 5000 mbuuɗu tan e nder jeeyirɗe laamu jogori sompude e nder leydi ndii no diidorinoo. Ko noon ne wonande nguura jawdi, coodgu mum ɓurataa hankadi 4000 mb e nder bankeeji sereyaal (faabi gaweeje) gure dowri. Kala wuro waɗngo ko ina ɓura 100 neɗɗo, maa mahane banke sereyaal. Maa bitikaaji denndaaɗi uddite e nokkuuji ɗo baasal ɓuri heewde e nder laamorɗe diiwanuuji ɗi e departemaaji ɗi, tawa ina ndokkee ko yonata e gemha e nguura jawdi. Ina wayi no ko ɗum woni ko ɓuri teeŋtude e kuule ɗe laamu ngu ƴetti ngam hoybinde nguurndam yimɓe ɓe. Bookara A. Bah
https://pulaar.org/2008/04/06/ca%c9%97eele-nguura-konngol-hooreejo-leydi-muritani/
Mammadu Sammba Joop ganndiraaɗo Murtuɗo wiyatnoo wonde  leñol fof wondataa haaside. Ko neɗɗo walla yimɓe seeɗa ngonata haasideeji, njiɗa walla ngetoo  ubbude neemaaji ɗi Geno yeɗi woɗɓe. Ngool konngol teeŋtinaama e Asnde Balla nde Muusaa Cuun e wondiiɓe mum ndokkondiri juuɗe e ɓesngu Asnde Balla, Njaakiri, Hooƴo e Wuro Moolo ngam dañande Aamadu Sih, Maccuɗo Pulaar daabaa ngam nattude yahrude koyɗe hakkunde galle mum e gollorde mum. Aamadu Sih lollirɗo Maccuɗo Pulaar waɗanaama ñalaande teddungal ñalɗe 6 e 7 duujal 2017 e nder wuro Asnde Balla sara Hoore Foonde to leydi Senegaal. Faandaare ndee ko waɗde feere no o dañiri daabaa no fotiri fof, oto walla moto mbele omo natta hankadi yahrude koyɗe hakkunde wuro Asnde Balla, ɗo galle makko woni ɗoo e Cilon, ñiiɓirde Rajo Salndu Fuuta to o gollotoo too sabu teskaade caɗeele ɗe o wondi gila e gargol, kootgol haa e bismagol walla nawtugol hoɗɓe yeewtere makko. Miijo ngoo ummorii ko e biyeteeɗo Muusaa Cuun to wuro Aañam Ciwol e ballondiral Saydu Siisee Jaw, Aamadu Sammba Jah, Haaruuna Aamadu Lih lollirɗo Lewlewal Leñol e tawtoreede Foondu Banel e Mayram Saydu Yoɓi Bah, Oolal Hammadi Bah e Hammadi Jah lollirɗo Jalliis Tokosel. Ɓesngu Asnde Balla e kuuɓal, ɓesnguuji gure catiiɗe, ɗanniyankooɓe maa wonɓe e nokku hee, ko wayi Hooƴo, Njaakiri e Wuro Moolo, njaɓɓii miijo ngoo, ndarii heen darnde tiiɗnde, lelnani ngo tuugnorgal juɓɓungal e kuutorgel sahaa. Kala joom kattanɗe mo ƴiiƴam ngenndiyankaagal yahata e ɗaɗi ɓanndu mum, gonɗo e diiwaan hee, goomu nguu yettii ɗum, hollitii ɗum goodal ñalɗi ɗii e sababuuji majji. Ñalnde 6 duujal 2017, subaka mum, wuro Asnde Balla jaɓɓiima e jaati hoɗɓe ko jiidaa e waaltuɓe ɗoon. Tuggude e Hoore Foonde wonande gure jeeri worgo haa e Ndulumaaji Funeeɓe e Demɓe, alaa keddiiɗo. To bannge Daande Maayo, tuggude e Sillaa Rewo e worgo, Caski, Jowgel, Jorbowol haa addan maa e Neere, alaa kattaaɗo. Nde takkusaan juulaa, nguleeki kii fof e fantude tawi ko jaayndiyankooɓe rajooji, gila Dumga haa Kasga ndariima e dingiral ena ciimtira tolnde beƴ no golle ɗee njahrata. Ko ɗoon Idi Kan e Maamuudu Ɓaas ndokkondiri juuɗe, eewnii Meselal Leñol, Aamadu Abbaas Joop, cubballo mo Caski e Ummu Sih Bah tawi Kamarel, gorko Sahre Kuro e Demmba Gaajo, karallo mo kuuraa aannaani ena ngoni ɗo woɗɗaani. Aamadu Sih, Maccuɗo Pulaar naati dingiral kewu nguu ena ɓoornii dolokke rommbal, ena fiili kaala ndanewa e daande, paɗe mukke daneeje, tengaade e lone, ena tami silaama ngaalaaka e junngo ñaamo, ena lommbii hakkunde seto mawngo.  Nde o ari ndee tawi ko fotnooɓe bismeede ɓee fof ena njooɗodii e dow toŋorɗe lasaaɗe e les caaleeje keblaaɗe, cinkaaɗe, beertaaɗe kosiiji. Hilifaaɓe diine, aada e dawrugol haa e ngenndiyankooɓe rewo e worgo e yontaaɓe jamaanu ŋakkaani e oo kikiiɗe: joom wurooɓe Asnde Balla, Hooƴo, Njaakiri e Wuro Moolo, elimaneeɓe jumaaji e jamaaji mumen, Aamadu Haaraan Bah lollirɗo Nebam-Bonnaani-Follere mo Bagodin, Bah Sammba Bookar ganndiraaɗo Meselal Leñol Bah, Mamma Haajaa Sih to Hoore Foonde e Gelongal Fuuta. Nde o yettii, jamaanu nguu haftii, darii ngam salminde garal makko. O jooɗii sara hilifaaɓe nokku oo. Duwaaw cakkitaa ummoraade e elimaan wuro Asnde Balla hono Ceerno Jibi Sammba Bah. Caggal duwaaw oo, ko Ibraahiima Aamadu Bah, joom-wuro wuro ngoo waɗi konngol bismaango feewde e hoɗɓe arɓe ɓee. Nde o rowi, Muusaa Cuun, gonɗo sabaabu ñalɗi ɗii, ɗowɗo golle ɗee, ari ena lommbii hakkunde sukaaɓe ɗiɗo rewɓe sinkiiɓe, sinkoriiɓe ganni laaɓtuɗo e ndaaratnde. Kanko ne o woɗɗaani ɗoon sabu omo daadii leppi ɗiɗi cañaaɗi, jaltuɗi e ñeeñal domre, ɗaldugal e niire jarno fanniyanke dowrowo cañu. O ƴetti konngol, o haali sabaabu ñalɗi ɗii e no golle ɗee ɗowiraa haa ɗe njettii e oon kikiiɗe. Ɗoon seppo ganni, rewɓe e worɓe, naati dingiral, rokki winndooɓe, haalooɓe e ndaarooɓe ngaanumma, hakkunde feewde e yooɗde. Seppo ngoo haastaaka, dartorii bannge, Gertooɗe Koli Makam Maysa Joolaa, ngari ena pawi e mafe harbiyankooɓe mbaɗɗu, sormitiiɓe sormatuuji wolde, ena palindii gaawe, ena mbakkii petelaaji. Pucci ɗii njarfaa, ngamnaa, punndi mukki haa yimɓe majjondiri, ƴeeŋi. Nde pucci ɗii njalti, woodi rokkaaɓe konngi, kaali e Aamadu Sih, Maccuɗo Pulaar seedantaagal ngal neɗɗo fof yiɗi yo seedte e mum, gila to gooŋɗingol ɗemngal, ngondiigu hakkunde mum e yimɓe, foti ko hoɗdaaɓe walla ko gollodteeɓe, foti ko musiɗɓe renndaaɓe nguurndam walla ko enɗam. Ɓe njuutnii e neɗɗaagal, ngal Alla waɗi e makko, hakkilantaagal, ngal loowi e makko haa e muñal, ngal yeɗi mo. Uddi kikiiɗe oo ko naalanke biyeteeɗo Siley Hoogoore Bah e diɗɗal mum caggal nde mago teskinngo waɗaa. Ñalnde 7 duujal 2017 , arnooɓe ɓee mbeeti ko  fooftaade walla e yahde e haajuuji mumen keeriiɗi, ko wayi no juuroyaade won e galleeji hilifaaɓe arnooɓe salminde ɗumen, faggoyde daarti walla natoyde won e nokkuuji maantiniiɗe nokku oo. Heedde beetawe toowɗo, Jibi Bah lollirɗo Gelongal Bah, gorko Fanay Ndooro ari ena wondi e Idi Gay, teen Duungel, gardiiɗo Rajo Kasga. Garal maɓɓe teskinii to bannge faayiida wonande ñalɗi ɗii. Ñalando ngoo teskaama kadi to bannge jeewte e gardagol Bah Sammba Bookar, meselal Leñol. Caggal takkusaan, jamaanu nguu hawritoyi to dingiral kewu too. Yimɓe keewi haa nokku oo yaajtinaa. E ngol noon Aamadu Sih, Maccuɗo Pulaar ardi ko sabandoor haako-ñebbe, laafa Seeku Tuure cooya, yimooɓe e yettooɓe ena cekki ɗum, hakkunde mayleeji natooɓe haa o yettii jooɗorde makko, o jooɗii. Sukaaɓe tokosɓe ndarii ena tami araaraay leydi Senegaal, njimi jimol bakkorgol Senegaal e ɗemngal Pulaar laaɓngal cer. E oon sahaa, jamaanu nguu fof haftii, darii ngam teddungal bakkorgol ngol. Jimol joofi, goomu pinal naatti e dingiral ena sormitirii kadduki ganni, ena ardini alluwal natangal natal Maccuɗo Pulaar, winndangal ngolɗoo :” wuurnude Pulaar woni himme Maccuɗo Pulaar” Goomu nguu taarii dingiral ngal haa hawri, arti darii e hakkunde maggal, yimi, ami, haa yimɓe fof mbeltii, poɓɓi. Hawri e  yumma mum Gelongal Baro, arii, ena ardi e seto, ena addii teddungal. O salminaa, o rokkaa mikoroo, o waɗi haalannde teskinnde. E oon sahaa tawi fotnooɓe haalde ɓee ena njoni kadi sahaa oo yurmaaki. Nii woni woodi e geɗe tuugnorgal ngal ko moɗ-moɗtondiraa sabu paaɗtugol sahaa oo. Rajooji garnooɗi mbaɗti konngol mumen ko e ɗemngal Daawda Sammba Ndonngo, garanɗo Rajo Gorgol, jooɗiingo to Kayhayɗi. To bannge haaliyankooɓe wonnooɓe ɗoon, ko wayi no Aamadu Haaraan Bah, Idi Gay, Gelongal Fuuta, Meselal Leñol njukni haalannde mumen Gelongal Bah. Caggal kaalanɗe ɗee, jamaanu nguu moɗti poofaali, hakkillaaji keedti e moto ena darii e hakkunde dingiral ngal. Ko meer Hoore Foonde Aamadu Yero Bah soodani Maccuɗo Pulaar. Meer oo dañaani tawtoreede dokkirgol ngol.  O lomtini ko yonaaɓe makko, ngari kolliri, kaali e innde makko. Kelle poɓɓi, gulaali ngulli. Ko ɗoon jamaanu waynorii dingiral ngal, fadndoyii hiirde caggal kiraaɗe. Nde kiraaɗe kirtaa, ataaye fawaa heen, yimɓe ngarti e nokku kewu nguu. Ɗoon ko geɗal jabbaaji(rapp), naalankooɓe e magoyankooɓe haa pecce jamma, hiirde ndee fusi, arnooɓe leldoyii e weltaare e miijooji. E tonngol, Aamadu Sih Maccuɗo Pulaar yoɓaama darnde mum gila e nguurndam mum so rutteede teddungal potngal nii. Muusaa Cuun e gollodiiɓe mum ne ndañii wune sabu miijo mumen rewaama, yuɓɓinaama etee ngo yuumtii ko aldaa e pergitte. Asnde Balla, Njaakiri, Wuro Moolo e Hooƴo jaɓɓinooɓe miijo ngoo ne nimsaani so dañde teddungal e manoore. E wattan, paandaale toɓɓanooɗe e ñalɗe ɗee fof keɓaama. Ngalu dañaama gila e joli naatirɗi kiirɗeeli ɗii, winndanooɓe ɓatakeeji haa e balle keɓaaɗe e yimɓe yarlitiiɓe. Ngalu ndañaangu nguu fof fayti ko juuɗe Maccuɗo Pulaar e wiyde Muusaa Cuun. So ngu timmii coodgu oto, oto soodee. So ngu timmaani, moto ndaartee. So ngu yettaaki ɗoon ne kadi, ceede ɗee mbaɗtee e juuɗe makko, o somoroo saakuuji ñebbe, kanko e galle makko e Boolo en, yo ɓe ndol e jam. Gelongal Fuuta lollirɗo, Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2017/07/13/aamadu-sih-maccu%c9%97o-pulaar-wa%c9%97anaama-nalaande/
Duuɓi makko : 68 . Laabi o birgi gardagol leydi Mali : 3 (2002, 2007 e 2013). IBK , woni Ibraahim Bubakar Koytaa, ko neɗɗo ɓooyɗo waɗde politik, sibu o woniino kalifu caggal leydi e hitaande 1993, hade makko wonde gardiiɗo hilifaaɓe leydi Mali tuggi 1994 haa 2000, o woniino hooreejo suudu sarɗi, hakkunde 2002 e 2007. Ɗum ko hade makko sosde parti makko ganndiraaɗo RPM (Rassemblement pour le Mali : Dental wonande Mali) . Duuɓi makko : 68 . Laabi o birgi gardagol leydi Mali : 3 (2002, 2007 e 2013). IBK , woni Ibraahim Bubakar Koytaa, ko neɗɗo ɓooyɗo waɗde politik, sibu o woniino kalifu caggal leydi e hitaande 1993, hade makko wonde gardiiɗo hilifaaɓe leydi Mali tuggi 1994 haa 2000, o woniino hooreejo suudu sarɗi, hakkunde 2002 e 2007. Ɗum ko hade makko sosde parti makko ganndiraaɗo RPM (Rassemblement pour le Mali : Dental wonande Mali) . Omo siforee wonde neɗɗo pinɗo, nehiiɗo, tiiɗɗo, baawɗo ndiyam. Ɗum noon, ina gasa tawa ko hono makko Mali soklunoo ngam yaltinde ɗum e caɗeele limtilimtinɗe wondi hannde ɗee. IBK jibinaa ko 1945 to Kucaala , nder diiwaan Sikaso , worgo Mali, sara keerol hakkunde mum e Burkinaa . Omo heewi ɓiɗɓe yumma, rewɓe e worɓe. Ko ɗoon o janngi hade makko yahde Pari e hitaande 1958. Ko e ndeen hitaande o fooli e kawgel tuubakooɓe njuɓɓinnoo e nder koloniiji mum en, omo yahra e duuɓi 13. O rokkaa paas jahol faayde Pari ngam jokkoyde toon jaŋde hakkundeere. Kono yumma makko waawni mo artude Mali, o jokki jaŋde makko to Liisee ha o heɓi bakkaa, o winndii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ndakaaru, caggal ɗuum to Sorbon, Pari, ɗo o heɓi lisaas ko faati e Daartol. Nde o janngata toon ndee, ko kanko ardinoo Fedde sanɗaaji Mali to Farayse, jokkinoonde e Dental Sanɗaaji Afrik to Farayse (FEANF). Ko toon o anndi Alfaa Konnde, hooreejo Gine hannde oo. Luulndagol laamu koninkooɓe, addani laamu Mali ndeen, teettude bursi makko. Ko ndeen o wonti ubriyee e isinaaji Citroën, e pittoowo laabi to Pari, ngam dañde ko o wuurdi e ko o yoɓri jaŋde makko. Ko toon kadi o anndi Loraa Bagboo . Ko o sehil Muhammadu Isufu kadi, tee, ko kamɓe nanndi yoorande rebel tuwaareg en. Omo anndondiri kadi e Hollande e Manuel Valls , kalifu geɗe nder leydi Farayse . IBK ko karatekaa wonnoo, omo sifortenoo wonde jiɗɗo aduna, hay so tawii o woondii wonde o seerti e ɗuum ko ɓooyi ; e wiyde makko, jooni o ɓuri heewde ko janngude defte walla heɗaade gaaci… IBK ko juulɗo. Omo ɓallii no feewi Mahmuud Dikko, gardiiɗo Diiso Toowngo Lislaam to Mali. E nder kampaañ jawtuɗo oo, kala nde o haali e dental, oo joofnirta ko aaye quraana. Jom suudu makko wiyetee ko Aminata Mayga Koytaa. Ɓe ndañdii sukaaɓe nayo.         l BAB
https://pulaar.org/2013/09/17/hooreejo-leydi-mali-ibk-lomtiima-att/
Haaliyankooɓe ene mbiya « Miñi mum miijo, ko miijtaade ». Kala ko aadee ene hunoo, yo o taw terɗe mum ene kattani gollaade. Miin e bayɗo no am, min teskiima, won e ngonkaaji, ene waɗi darotooɓe mbakta, kunoo ko mbaɗataa. Walla nii kaala ko miijaaki, nduttoo kadi miijoo ko kalataa. Mbele ko hulde reedu, walla ko waasde nuunɗude, walla ko yiɗde wuurde e dow keeceeje ɓe joom mum sikki kañum ɓuri ɗumen jogaade martaba e hakkille. Pulaar noon ene wiya « jarɗo kore looɗe, mut-mutni, futtini gite tappi juuɗe e ndiyam, so rokkaama mbeleendi laɓi tan nanngat heen ». O nanngiraani mbeleendi laɓi sabu waasde anndude ene gaaña, o nanngiri heen ko aande, ronkude feere woɗnde e sikkude maa ɗum yaltin mo e caɗeele. Ganndo gooto meeɗii, ene haalatnoo ko yowitii e bartagol, o naamnii heɗotonooɓe ɓee « holi ko heewi addande aadee wartaade »? Ñalnde mum, wayɓe heen no am fof liñcitii defte njanngunoo e fittiyaagal, miijooji amen ndogi e jannginooɓe mawɓe ɓe min tuugnortonoo. Nde ɗum ruuki, ganndo oo jaabtii hoyre mum, jaabawol ngol bayɗo kadi no am fof furƴinani wiyi « ɗum ene fenngiɗi ». Sabu o wiyi ko « waɗata neɗɗo wartaade ko wonde e caɗeele, sikka ko maayde tan safrata ɗe ». Ko ronkude feere haa, feere fewjanaa fof, nannga heen, hay sinno anndaa to nde fayri ɗum. Ellee ko ɗuum waɗi, won e men ene kuutoroo oon fartaŋŋe ngam loowde kusumma e ɓerɗe won e yimɓe, kañum e felɓondirde ɗumen e laamuuji e leƴƴi goɗɗi. Naatna ɗumen e caɗeele, kañum en keɓa ɗah ene njala, sabu mumen yenaneede, caɗeele jogorɗe jibineede heen ɗee ko ɓural wonande ɗumen. “ so hakkille asii woyndu, yoo miijo turo ƴooga”. Waɗde so mi ɗeɓii haalde, yo joom hakkillaaji en ɗeɓ faamde ». En kumpaaka kay, kala ɗo bone wutti laakara jogii, won mo ɗum nafata, won beltotooɗo heen. Ko oon noon e hono mum en keewi arde e miskineeɓe, leeɓtaaɓe, ɓe hakkeeji mumen njaɓɓaa, nguurta ɗumen e dartaade tawa so punndi ene ruuya farkataa ɗumen, so kaaƴe ene mberlee, ene nganndi yanataa e koye mumen, sabu tawata ko cuuɗoyiima, « ɗaldii mboolo e bone mum ». Woto neɗɗo lelo e lewlewal sahaa nde asamaan woodaani kaɗooje, wiya yiyaani lewru. Gacce wultaade keewi ko nanngude joom mum haa naange fuɗa lokñita gite mum tawa tinaani. So bannde addii e maa caɗeele, wallu ɗum e feere no yaltiri heen, mbaasaa ruubde ɗum haa naata e hare, naata e haala, naata ɗo waawaa yaltinde hoyre mum, aan njoño-ɗaa, ellee mo tinaani maataani. Waɗooɓe ɗum ɓee, mbaawaa seerndeede e wujjooɓe haa ngasna ngara ene mballa gujjanaaɗo yiilaade. So haala binndoowo ñawii noon, yoo nanɗe janngoowo cellu. Kala mo faamaani yoo ruɗto e kew-kewe, luggiɗina miijo mum, haawnaaki joom mum nana ko haalaaka, yiya ko hollaaka, faama ko ɓoltanaaka haa laaɓi. Malal Sammba Gise
https://pulaar.org/2021/04/10/kaalden-goonga-mini-mum-miijo-ko-miijtaade/
Tawatnoo hannde ko ngelɗoo cukalel ina yahra e duuɓi 84. Kono, ngel waraa ko warngo bonngo ñalnde 16 juin 1944. Ngel wardaa ko kuuraa, to kasoo ina woni to Columbia (Kulummbiyaa). Ngel wiyetee ko George Junius Stinney Jr. Kono, ɗeeɗoo balɗe, ñaawoowo biyeteeɗo Carmen Mullen laaɓɓinii cukalel ngel haa laaɓi e dow daliilu wonde “hakke maggel ko jaɓɓanooɗo e ñaawoore waɗnoonde ndee, sibu ngel alaano heedooɓe jaambureeɓe” . E duuɓi ɓennuɗi ɗii, heedooɓe heewɓe (awokaaji) ceeraani e ɗaɓɓude nde Stinney ñaawtetee sibu mum en yenaneede ngel wardaa ko fenaande. Hol ko ngel waɗnoo ? Ngel takkanoo ko warngo cukalon ndewon ɗiɗon tuubakooɓe, jahratnokon, heen gootel duuɓi 11, goɗngel ngel duuɓi 8, ñalnde 23 marse 1944. Kono alaa fof hujja walla daliilu ñaawoore joganinoo ndee takkere. Ñaawoore maggel udditi ko ñalnde 24 abriil 1944; nde ɓuraani waktuuji 7 sibu nde fuɗɗii ko waktu 12ɓo e hojomaaji 30 (midi) , nde joofi ko waktu 17ɓo e hojomaaji 30 (takkusaan ). Deeyo ñaawooɓe ɓee (kamɓe fof ko ɓe raneeɓe) ɓuraani hojomaaji 10 ɓe kawri  yo ngel ware, tawi daliliilu gooto hollitaaka. Oon sahaa yimɓe heewɓe kam e senndikaaji ceyfitii kuugal ngal, ɗaɓɓiri guwerneer dowla Carolin oo, kono oon salii, wiyi wonde sunniima geɗe ɗee, kono yiyaani ko ina addana ɗum haɗde ngel wareede. Nii woni ngel wardaa siis kuuraa (chaise électrique) subaka 16 suwee 1944, lebbi 3 caggal warngo cukalon kon.  Tawaa siis oo  ina yaajiri ngel, ngel waawaa haɓɓeede heen, deftere diine ngel joginoo sakkaa ngel jooɗii heen, haa kaske kuuraa oo waawi murteede e hoore maggel. Ɓuraani hojomaaji 4, ngel seeri e fittaandu. So tawii hannde, duuɓi 70 caggal ɗuum, ñaawoore ruttiima e konngol mum, seedtiima wonde Stinney ina laaɓi e warngo koon cukalon, firti ko alaa ko addannoo ngel wareede so wonaa ko ngel ɓalewel, ɗum noon ko añamnguraagu (rasisma) wonnoo ɗoon. So tawii haala maggel haalaama hannde kadi, ko sabu luttugol e ndii leydi, geɗe ciftinooje wonde haa hannde maale ngañu ɓaleeɓe ina lutti e ndii leydi Amerik, leydi kaawisaaji, sibu, ko kayri kadi toɗɗii ɓaleejo hooreejo leydi, hono Barak Oboma. E ndeeɗoo hitaande tan, e nder lewru wooturu, poliseeji ɗiɗi ɓarnooɗi ɓaleeɓe, ɓe alaa ko mbaɗi, ngoppaama, hay kuugal fawaaka e mum en, ellee wonaa yimɓe mbari. Heen gootol, ko ñalnde 9 ut 2014, polisee gooto daneejo felli ɓaleejo ɓiyetee Michael Brown to nokku ina wiyee Ferguson, yimɓe fof nanii haala mum, tawi alaa hujja peeñɗo woodi, so wonaa o felliri mo ko o ɓaleejo. Kono ɗuum haɗaani ñaawoore dowla oo wiyde « motaani ko omo ñaawree ɗuum ». Goɗngol ngol ko to New York : ñalnde 20 noowammbar polisee daneejo kadi wari sagata ɓaleejo jahroowo e duuɓi 28, mo waɗaani hay huunde, nder leegal HLM to Broklyn nder New York. Suka oo, aduna fof seediima ko amdu o wardaa, sibu won pilmuɗo no geɗe ɗee fof njahrunoo nii. Oon polisee kadi, ñaawoore New York laaɓɓinii ɗum, ñaawetaake saka fawee kuugal. Taɓɓiti ɗum ko poliseeji kadi haa hannde, mbarii ñalnde aset 20 noowammbar 2014, suka ɓaleejo jahroowo e duuɓi 12 ina wiyee Tamir Rice, tawi ina fijira pistolee ñemtinaaɗo. Ɗuum waɗnoo ko to nokku ina wiyee Cleveland (haa hannde ko to Amerik mo Oboma). Hooreejo leydi Amerik ko ɓaleejo, ko ameriknaaɓe fof toɗɗii ɗum; ɗuum ina hollita wonde leydi ndii wonaa leydi paltoor. Kono goppitgol warkoyeeɓe amdan, ko seede wonde rasiste en ina ngoodi e leydi maɓɓe hee, fotɓe darteede, yeewnuɓe sahaaji ɓennuɗi ɗi ngontaa artu. Kono ko ndewata tan ko ɗo bonɓe ɓerɗe fof ndewnoo ɗoo, so battane ɗe peewaani, hono no Hitleer en, Saddaam en e nanndooji mum e winndere ndee kala. Muttaar
https://pulaar.org/2015/02/03/tawatnoo-ngel-danii-duu%c9%93i-80/
Mbeɗe moolii Alla e Seyɗaane diddaaɗo, mbeɗe mooliimo ɗo golle ɗo,  ɗo  sifaa ɗo e ɗo menndeŋɗo. Mbeɗe moolii e welamma Alla, ummorde e tikkere makko. Mbeɗe moolorii Alla e moƴƴere makko nde, gah lepte makko. Mbeɗe moolii Alla e Alla. 1. E innde Allah; joom yurmeende huuɗtidinnde; joom yurmeende heeriinde. 2 . Denndaangal jettooɗe fof ngoodani ko Alla, joom binnde, 3 . Joom yurmeende huuɗtidinnde, joom yurmeende heeriinde, 4 . Jeyɗo ñalawma njoɓdi! Mbeɗe moolii Alla e Seyɗaane diddaaɗo, mbeɗe mooliimo ɗo golle ɗo,  ɗo  sifaa ɗo e ɗo menndeŋɗo. Mbeɗe moolii e welamma Alla, ummorde e tikkere makko. Mbeɗe moolorii Alla e moƴƴere makko nde, gah lepte makko. Mbeɗe moolii Alla e Alla. 1. E innde Allah; joom yurmeende huuɗtidinnde; joom yurmeende heeriinde. 2 . Denndaangal jettooɗe fof ngoodani ko Alla, joom binnde, 3 . Joom yurmeende huuɗtidinnde, joom yurmeende heeriinde, 4 . Jeyɗo ñalawma njoɓdi! 5 . Aan woni mo min ndewata! Ko aan woni mo  min mbaɗirta kattanɗe muuɗum! 6 . Feewnu-min e laawol pooccingol, 7 . Laawol ɓe neemin-ɗaa e mum en, ɓe ngonaa tikkanaaɓe ɓe, ɓe ngonaa majjuɓe ɓe. Aan Geno, juul e Nulaaɗo maa, Muhammadu, «juulde Alla e kisal mum yo ngon e makko» . En mbarkinoriima Sayko Tijjaani e Ceerno men Ibrahiima ÑAS, «yo weluya Alla won e maɓɓe». Eɗen etoo hannde haalde huunde e nguurndam, Ceerno men mo ngar-ɗen juuraade o, juuroraade sabu Alla, tawi ko sabu Alla tan. Ko njogor-ɗen haalde ɗoo ko, ko seeɗa; ko jubbannde tan, wayi ko no toɓɓere ndiyam e maayo. Ceerno men, Ceerno Abdallaahi JAH, jibinaa ko ɗo e Ɓoggee, e nder hitaande 1929. Baaba makko, Hammadi Baaba Maalum JAH, inniri mo ko Mammadu. Yumma makko, Kajji Muusaa Kajji, lammo, inniri mo ko Muttaar. Ko Alla noon, muuyata muuyaande mum, rewna ɗo welaa, totta mo welaa. Ko koddiiɗo maɓɓe, ina wiyee Jaddel Pennda, inniri mo joom galle mum, ina wiyee Abdullaahi. Abdallaahi, hono maccuɗɗo Alla, yimɓe fof ina nganndi ko ɗuum firti. Ceerno wonii maccuɗo Alla gila e gila, gila haydara alaa. Hay gooto soklaani haalaneede ko ɗuum firti, e ko ɗuum woni, gooto fof seedoriima ɗum gite mum, walla nanirii ɗuum noppi mum. Heddii noon, ko hol gite jiiɗe, holi noppi nanɗi. Yo Alla noon yoɓ-mo moƴƴere, e ndee darne nde o darii, darnde nafoore meere-meere. Ceerno Abdallaahi JAH, naati Quraana ko ina yahra e duuɓi jeetati (8). Ko baaba makko adii winndande mo bah. Caggal nde jinnaaɗo makko o, heɓindii o fotii ummaade e juuɗe mum, mbele o jokkoya jaŋde, neldi mo Loopel e juuɗe Ceerno Abuu Mammadu Siley JIGGO. Nde o dañi duuɓi sappo e jeeɗiɗi (17), o jokkoyi jaŋde e duɗal Ceerno Bookara Yero JIGGO to Bakaw. Ceerno ɓooyaani Bakaw, o ummii ɗoon e nder ndeen hitaande o fayi Moonngel, jokkoyde jannde to duɗal Ceerno Aliw Sammba DEM. Ceerno joofnii alluwal mum gila ina yahra e duuɓi sappo e nay (14). Ceerno janngii to gure ina mbiyee: Likseyba, Cikkiite, Madiina Njaayɓe e ko wonaa ɗeen gure. Kala ɗo Ceerno ari, so o nattii ɓeydaade e ko janngata ko tan, o ɓennat bannge goɗɗo, yiiloyaade ko ɓuri. Ko Ceerno janngata ko fof, omo heewi yah-ngartaa, sabu kala nde jolal waalo yonti, o artat ɗo e Ɓoggee, wallude jinnaaɓe makko e golle gese. Gila Ceerno Abdallaahi JAH suwaa naatde jaŋde, haa ko o naati jaŋde ko, e ko o jannginta ko, e ko o liggii e Laamu ko fof, kaawisaaji keewɗi teskaama e makko. Won ko haalotaako, ko haalotaako ko noon, haalotaako tan. Ina teskaa e Ceerno Abdallaahi JAH, wonde mo gorgo joom himme, jaambaaro, kaaraysire, laaɓɗo  reedu, tiiɗɗo, cuusɗo golle, daraniiɗo tigi-rigi gollanaade seerenɓe mum e jinnaaɓe mum. Golloraade sabu Alla . Meeɗii ndeen, tawi Ceerno ina woni perefee Moonngel, omo yaha e ladde kanko e gardeeɓe makko, haa ɓe birtii korgo doofoolo ina rema ngesa mum, ina sooyraa. O wiyi oon, aɗa jogii jale, oon wiyi  alaa. O heɓti jalo oon, o totti ɗum oto yo yah wuro addoya jale. Nde oon artata, tawi o feɗɗitii ɗoon dunannde. Nde jale ɗee ngarnoo, ɗoon e ɗoon kanko e gardeeɓe, ɓe gasni demal ngesa baa kala. E nder hitaande 1948, tawi Ceerno dañii  duuɓi 19, o naatnaa e konu Laamu Koloñaal, laamu Farayse, kanko e musiɗɗo makko Mammadu Abdarrahmaan JAH, ganndiraaɗo Aamadu Umma. Yo Geno yurmo mo, yaafoo mo, yaajnana mo ɗo o woni ɗo. Ceerno wonii e konu hee fotde duuɓi tati, o teskaama heen teskuya paayodinɗo, haa teeŋti e nder leydi Maruk, o heptinaa heen no feewi, o dañii heen manoore mawnde. Nde o yalti e konu he, o yaltiri ko omo fiilaa kaporaal, ko huunde saɗnoonde heɓde e oon sahaa. Caggal nde Ceerno seerti e dadol mum, ummitii Maruk arti ɗo e leydi mum, tawi ina yahra e duuɓi 23, ɓamti laawol jaŋde, o fayi to Kayhayɗi, o jokkoyii e duɗal Ceerno Aamadu Neene BAH. O wonii ɗoon fotde lebbi nay, omo reftoo ko o janngunoo ko, omo fiytana almuɓɓe heewɓe, binndanɗe mumen, mbele omo ɓeydoo tiiɗtinde jaŋde makko. Nde o ummii Kayhayɗi, o arti ko ɗo e Ɓoggee. O woni e ƴeewde, holi duɗal e duɗe diwaan oo, ɗo o fotata yahde. Hakkille makko nanngi faade Tulde Dubaango, o yantoyi e duɗal Ceerno Bookara SOOKO, omo janngina.  O jannginii ɗoon geɗe keewɗe. O jannginii jaŋde binndi, o janngini nguurndam aduna, o janngini hol no almuudo jiylotooɗo foti nehtoraade, sabu barke njaltata ko e nehdi. Kanko fof e wonde janngintunooɗo e nder duɗal hee, o darii ko darnde almuudo, almuudo nehtaniiɗo gardiiɗo. Meɗii e ngaal ɗuɗal omo naamdee, omo jaaboo ɗoon e ɗoon, haa Ceerno duɗal ngal wiyi mo: so aɗa jaaboo, a ruttoto e defte. Ceerno wiyi mo : geɗe tati, so gorko naamndi-maa-mi  ɗum en,  mi ruttotaako, ɗuum woni : Xaliil, Maalik e wooroŋŋe. Ceerno o wiyi mo: ɓeydu heen njinndaangu. Caggal nde Ceerno janngi, janngini, janngitii haa dakmitii, o yuurnitii hoore makko, o tawi dakamme oo ina tekmi. O faami jaŋde ndee, ko geɗe joorɗe mehe ngoni heen. Sabu, woni ɗoon ko kuɗol, ngommbudi e kaayit. O wiyi: ɗee geɗe tati joorɗe kos, so takkitaaki e ɓernde innama aadee, waawataa heɓde e jaŋde ko faayodini heen ko. Ko ɗoon o laaɓani hoore makko reedu, o gooŋɗi e hoore makko, o weddii defte e jaŋde ladde o wiyi: ko heddii e nguurndam makko koo, o wontaa memde deftere, saka jannginde, so wonaa o heɓa Ceerno, mo nganndu-ɗaa, ko jannginta ko, ina yettoo ɓernde, wuurna ɗum. O woni e oon haljo-haljo, haa Alla haaji haajaande mum, soggi mo haa yettini mo e juuɗe, maayo mango, welgo, luggo, yencungo, ngo alaa powle, hono Ceerno Abdullaahi SAAKO.  Ko ɗoon o faami ko woni nafoore deftere e jaŋde. Ko ɗoon o tuuɓi, o yari haa o ɗomɗiti, o woni e yinaade, omo lummboo e maayo ganndal ngo alaa powle, o wonaa dartotooɗo haa abada. E nder hitaande 1955, waañnjannde mawnde waañnjii ɗo e Ɓoggee. Tawi ko adii ɗuum, Sheeƴ Baay ÑAS, yillinooma ɗo e Dubaango, Ceerno Abdullaahi SAAKO wiyi mo, ina yeewaa. O wiyi ɗum: “Sayko Tijjaani inani ɗo deƴƴi, ñande o haali, a wontaa yeewe” . Tigi-rigi ko noon woori, sabu waañnjannde nde, hono Fayda o, nde yani ɗo nde, dille mawɗe mbaɗii ɗo e ngoo wuro, hakkillaaji Seerenɓe e almuɓɓe mumen fof ngowi. Wowanoo e diine, ko yimɓe ina juula, ina koora, ina cakkoo, ina muddoo, ina kajjoya, kono Allah ina yiyee? ina anndee? Ɗuum tunndi hakkillaaji ɓe mbiyi ɗuum aamnotaako, ɗuum wonaa goonga. Wonaa goonga noon, haɗataa goonga wonde goonga, haɗataa goonga yahde haaju mum. Seede mum, ko ngal ɗoo dental hande, dental allaa-allaa-en, ɓe nganndu-ɗaa hanki, alaa fof ko mbiyaaka, alaa fof ko takkaaka: ɓe mbiyaama ko ngaanndi rawaandu ɓe ñaamata, ko seyɗaane ɓe njiyata, ɓe ngona e haalde ko weli ɓe. E oon sahaa, seerenɓe mawɓe wonnooɓe e reedu Fuuta he fof, tawi ko yaakoranooɓe, tuugnortenooɓe, ɗooftetenooɓe , mbaɗdii ɗo, adeel; ina ngari, yiɗde ñifde Fayda o. Kala heen Ceerno garnooɗo, jooɗodiima e Ceerno Abdallaahi JAH. Kono nde ɓe ceertata, tawata ko nimsitii ko addunoo ɗum. Kala heen Ceerno ɗo iwri mo e ganndal mum, yiɗde yuwde mo, o fiyrii ɗum ganndal mum ngal, hoota alaa ko nawori. Ceerno am ko mbir, mo Alla waɗi, hay gooto alaa ko waawi heen. So tawiino ko sippiro ɓalli kadi wonnoo, maa Ceerno am liɓanno ɓe. Sabu, hay gorko gooto meeɗaa liɓde mo e sahaa makko. Meeɗii sahaa gooto, Ceerno Abdallaahi e fedde mum, njahi njillu to wuro wooto e gure men fuuta. E ngoon ɗoon wuro noon, sagata ɓurnooɗo tiiɗde e diwaan o fof, nani ɗoon. Nde ɓe njahata toon nde, Ceerno wiyii ɓe, ko jogorɗo sippirde e mbir o, tee ko liɓoowo mo, so liɓii-mo noon, wontataa jam, ndeen noon, yo ɓe par, no ɓe ndogiri. Ndeɓe nanngodiri, Ceerno Abdallaahi, liɓi mo, njomu laaɓngu, ngu alaa guli. Ko ɗoon ɓe kawri e paɗe maɓɓe taƴee-hulee, ɓe ndogi, ɓe kooti. E nder hitaande 1956, Ceerno Abdallaahi jokkoyii jaŋde to Eeleega, ngaam fiytude alluwal mum Quraana, e juuɗe Ceerno Capaato mawɗo ina wiyee Siidi Wul WAQF. E nder hitaande 1957, caggal yamiroore Ceerno makko, Ceerno Abdullaahi SAAKO, o yahi kawlak tawteroyeede firo Quraana, ngo Sheeƴ Baay ÑAS waɗantunoo Seerenɓe mawɓe safalɓe muritaninaaɓe e ɗemngal arab. E ngoon firo Quraana, Ceerno Abdallaahi JAH, dañii manoore mawnde. Teskaama, o faami tigi-rigi, ko Sheex Baay ÑAS janngini ɓe ko. Haa ɗuum waɗi, so aɓe ndeftoo binndanɗe maɓɓe, ko e makko Seerenɓe safalɓe ɓe ngarata reftaade, sabu kala no Sheex Baay ÑAS jannginiri ɓe, ko noon o reftirantooɓe, hayso Sheeƴ Baay moos, walla dirmi nde janngita nde, so o arii ɗoon, o moosat, o dirmoo, haa safalɓe ɓe, mbaɗti wiyde mo, ko o mañetofoŋ. Nde ɓe njoofni jaŋde aɓe piilee alfaa, ko Sheeƴ Baay ÑAS, fiiliri mo junngo mum, wiyi mo: mi fiilii ma kaala ka hay gooto fiiltataa. Seerenɓe heddiiɓe ɓe, tawi ko ɓe o tolnondirnoo, ko Seerenɓe woɗɓe njamiraa yo piilɗum en. Ko o dañi ɗoon ko, ko geɗal. E nder hitaande 1959, Ceerno Abdallaahi JAH ƴeftaa e Laamu Muratani, ngaam jannginde arab. O jannginii e gure ina mbiyee Njaagu, Njorol, Ɓoggee e Kayhayɗi. Ko ɗo Kayhayɗi ɗo, Laamɗo gadano leydi Muritani, hono Muttaar Wul DADDAH,tawi ina ari ɗoon njillu, teskii Ceerno, caggal nde o yettinnoo ɗoon, konngol baɗngol faayiida e ɗemngal arab. E nder ɗiin teskuyaaji, Laamu Muritani neldi mo leydi Kameruun jannginoyde Arab e Diine Lislaam. Caggal ɗuum, o toɗɗaa yo won perefee. O wonii perefee to Walataa, Bumdeyda, Moongel e Tidjikja. O yaltiri e Laamu ko omo woni Cukko Guworneer to Neema. Ko o woni e Laamu ko, kala ɗo fenaande wonnoo, o mumtii haa laaɓi; kala ɗo hakke yoolinoo, o yoolti; ɗo humam-binnaagal sabbinnoo, o sabbitii. Alaa fof noon peeje ɗe pewjaaka, penaale ɗe penaaka, musibbaaji ɗi mbaɗaaka mbele omo daña caɗeele e golle makko. Kono haydara, nde wonnoo ko Alla waɗi, ɓuri ko yimɓe mbaɗi. Nde o liggotoo e Laamu nde, o meeɗaa jaɓde ƴeftude ko o jeyaa. Hayi hojom gooto, o meeɗaa ñaamande Laamu. O dawatnoo biro makko, koko adii waktu, o jippotonoo koko sakkitii waktu, haa o heɓi alteret. Ceerno am waɗii njilluuji keewɗi. Kono ɗo o yahi heen fof, tawata ko omo noddaa, o yahata kadi ko ɓeydoyde ɓe o tawi ɓe. Ina jeyaa e njilluuji makko maantinɗi: lappol makko Nuwaadiibu e Ɗuwoyraat, lappi fuuta senegaal, ɗanle Farayse e Maruk, e ɗanngal Gammbi. Kala heen ɗo o ari, ina famɗi ko foofte tee e nder waktuuji 24 ɗi. Ko damal naamnde ina udditaa, gooto fof hake ngoƴa mum ina naamndoo. Gila e yeddooɓe haa e yiɗɓe laaɓeede, haa wooda heen ɓe Alla faabii ngonta almuɓɓe. Nde Ceerno yahi Madiina-mu-nawwar juuraade giɗo Alla , Nulaaɗo men Muhammadu , “juulde Alla e kisal mum yo ngon e makko” , O yahi Makka hajjoyde, o nanngodiri toon e Seerenɓe arabeeɓe mawɓe yeddooɓe laabi, yeddooɓe mawluud, kono kala nde o seerti e gooto heen, tawata ko nimsitii ko yeddirnoo. Banndiraaɓe, mo wiyi ina horsira maayo juuɗe mum, tampat, kono alaa ko dirata e maayo. Ko ɗuumwaɗi, kala ko kaal-ɗen e Ceerno men o, mo ngar-ɗen juuraade hannde,ñande 16 desammburu 2011, ko jubbannde tan (tabaara kalla). E dow ɗuum, eɗen ñaagii, so tawii ko kaal-ɗen ɗo ko, won heen ko haaldaa no fotaani haaldireede, won heen ko ñawnaa, maa waylaa, eɗen ñaagii heen yaafuya. Yo Alla waɗ koyɗe men ɗe jaɓaaɗe, waɗta en e heeriiɓe innooɓe Alla ɓe ndeƴƴataa, yettooɓe joomiraaɗo haa abada. O waɗta en e heeriiɓe-heeriiɓe ɓe nganndu-ɗaa, ko wonaa Alla taccataa ɓerɗe mum en. Yo Alla juutnu nguurndam Ceerno men o, hokka mo cellal kanko e ɓesngu makko. En duwariima no o heewi duworaade nii: yo Alla waɗ en almuɓɓe Baay timmuɓe jokkiiɓe ɓe taƴataa. Aamiini. On njaaraama! Aamadu Muusaa NGAYDE Ɓoggee 16 desammburu 2011
https://pulaar.org/2012/02/15/holi-ceerno-abdallaahi-jah/
Booñ Kopporeeje Adunanke (Fond Monetaire International –FMI) jaɓii tottude Muritani ballal 80 miliyoŋ dolaar (fotde miliyaaruuji 20 ugiyya). Habri ɗum ko Amor Tahari, cukko hooreejo FMI, ñalnde alarba 16 settaambar to Nuwaasoot. Amor Tahari arii Nuwaasoot gila 8 lewru ndu ngam heblude garaangal e leydi he lappol FMI potngol yeewtitde e Muritani tuugnorɗe kese. Booñ Kopporeeje Adunanke (Fond Monetaire International –FMI) jaɓii tottude Muritani ballal 80 miliyoŋ dolaar (fotde miliyaaruuji 20 ugiyya). Habri ɗum ko Amor Tahari, cukko hooreejo FMI, ñalnde alarba 16 settaambar to Nuwaasoot. Amor Tahari arii Nuwaasoot gila 8 lewru ndu ngam heblude garaangal e leydi he lappol FMI potngol yeewtitde e Muritani tuugnorɗe kese. O hollitii wonde FMI fellitii ƴettitde gollondiral mum e Muritani. E wiyde makko, Muritani ina wondi e caɗeele teeŋtuɗe, sabu ngonka winndere nde e hoore mum, sabu kadi kuudetaa 6 ut 2008. O hollitii wonde FMI ina wondi e payndaale kese ƴellitaare ɗe leydi ndi yiɗi tabitinde ɗe. Yiɗde maɓɓe noon ko yo geɗe laaɓtu, tuugoo e hiisaaji celluɗi e nuunɗal, tee  omo yaakorii ma leydi ndi seertu e aadaaji wondunoo, sibu, ko ina wona duuɓi 10 jooni, leydi ndi rokkatnoo FMI ko limooje e kabaruuji ɗi ngoodaano, walla mbiyen ko ko fenatnoo. O faamninii kadi to 80 miliyoŋ biyeteeɗo o ummii. Ko kaalis mo leyɗe galɗuɗe keewi ñamlude leyɗe ɗe kiris adunanke yettii mbele ina mbaawaa yoɓde ñamaale walla soodde won ɗeen geɗe e nder leyɗe ƴellitiiɗe. Yonaaɓe FMI e guwarnama Muritani ina kawri wonde ko fuɗɗoode kaaldigal woni ɗo ngam heblude lelnugol tuugnorɗe kese. Ko ɗum addani jaayndiyanke Muritaninaajo, biyeteeɗo Iselmu wiyde wonde «FMI rokkii Muritani ndewnel» sabu makko famɗinde ɗum. Ko nii Amor Tahari lelniri huunde nde «nanondiral gadanal puɗɗorgal golle, oɗon nganndi aduna o woni ko e kiris. Geɗe ɗe ina puɗɗoo seɓorde. Ko ɗum addani FMI fellitde wallitirde leyɗeele ɗe fotde 250 miliyaar dolaar. Geɗal Muritani e oon kaalis ko 80 miliyoŋ dolaar gonɗo hannde e resorde Banke Muritani Mawɗo (BCM).»  BAB Ƴoogirde : APA
https://pulaar.org/2009/09/22/boon-kopporeeje-adunanke-fmi-welditii-e-muritani/
Ñalnde 22 mee 2013, Daa wul Abdel Jeliil, meeɗnooɗo wonde kalifu geɗe nder leydi, hokkii dalillaaji nay, ɗi o wiyi « njonii ngam goongɗinde ko daande Abdel Asiis ƴettanoo ina haalda e goɗɗo, haala kersiniika, e dallinde jokkondiral makko e narkotarafikaa en (tarafikaaji dorog) ». Ko jaayɗe Muritani mbayyinnoo haala «termo-termo kersiniiɗo» ɗo sikkaa ko persidaa Muritani, hono Muhammed Abdel Asiis haaldatnoo ɗoon e telefoŋ e Iraknaajo gooto, biyeteeɗo Alawi, gonɗo to Ganaa. E yeewtere hee, ina haaletenoo heen « yebbitde bakane … udditde bakane e rokkude ɓe miliyoŋaaji ɗiɗi ngam ñawndude haala kaa … min ngalaa feere woɗnde ». Dalillaaji Abdel Jeliil ko nii mbayi : E wiyde makko, daliilu gadano oo , ko tuumaaɗo oo, hay so haalaani, ina goongɗini ɗum. «Wul Abdel Asiis jokkondirii e yaltinɓe yeewtere ndee, tee ɗaɓɓirii won ɗeen leyɗeele ballal mbele hoto njaltinde goɗɗum ». Daliilu ɗiɗmo oo, ko gooto e depiteeji bammbuɗi persidaa Asiis (El Kaliil wul Teyyib)   e ooɗoo doosiyee wiyii wonde Abdel Asiis « yeewtidii e Iraknaajo oo ngam jaɓnude ɗum arde gollaade e Muritani ». Ɗoo, Abdel Jeliil siftinii wonde « Asiis yamiriino Iraknaajo oo yo ƴettu miliyoŋaaji ɗiɗi e kopporfoor ». O wiyi omo naamndii, kanko Abdel Jeliil, « Hol no omdafeer (homme d’affaires) heɓirta jamirooje Asiis ngam gollaade e Muritani ? Hol no Kummaba Bah, mo nganndu-ɗaa ko doktoor ñiiƴe, halfinirtee yo toppito ko wayi nii ? » Yanti heen, hooreejo bayyino jaaynde ‘’La Tribune’ ’, hono Muhammed Faal wul Umeer, won ko winndi e nde wul Abdel Asiis ƴaaŋata Burkinaa Faso, tawi wonaa laamu ndiin leydi bismii ɗum, tawi kadi wonaa caɗeele karallaagal, kono ko ngam fadde oon Kummba Bah gooto, haa adda keesuuji mum. Daliilu tataɓo oo ko «jiyndiral Abdel Asiis e tarafikaaji dorog ɗo kanndaa Nuwaasoot ɗoo, tee won e mum en nanngaama caggal ɗum sabu mum en yooɓtoreede tarafik dorog». Daliilu nayaɓo oo ko « innde Abdel Asiis sowtaa e doosiyeeji jotondirɗi e dorog koo, bettaani hay Muritaninaajo gooto ». Daa wul Abdel Jeliil wiyi ina heɓii e saaktude dalillaaji goɗɗi jogii ɗii, so tawii yimɓe wonduɓe e laamu ɓee (keeweendi politik) jaɓii arde yeewtideede ɗum to rajo walla to tele. Kono, o wiyi, omo huli wonde, woni ngoƴa jaayɗe laamu ɗee hannde, ko haalde ko faati e woote depiteeji e meeruuji walla CENI mo nganndu-ɗaa «woni ko e gooto e galleeji Muhammed wul Abdel Asiis to leegal Nuwaasoot biyeteengal Tefrag Seyna jooɗngal ngal» . FƁ
https://pulaar.org/2013/07/17/daa-abdel-jeliil-ko-wiyaa-e-asiis-koo-ina-woodi/
Banndiraaɓe ko ardii fof mi salminii gooto fof innde mum e yettoode mum. Ene wayi no ko yiɗdanoo haaleede ko fof haalaama. Mbiy-ɗen hannde ko Daartol Fedde Ɓamtaare Pulaar e Moritani. Hoyreejo won ko jubbi heen, ko ɗum ngesa, ngesa ba ina yaaji. So ɗum rewanooma e laawol ina wayi no ko ɗoo ñallaten, kiiren ɗo. Eeh, ko yiɗaa haaleede ko ina heewi, kono noon, miin njiɗ-mi haalde tan ko yiɗde teeŋtinde. Ina wayi no hoyreejo naane nde ƴetti konngol nde, haalii heen to bannge katantaagal. Kala ko waɗaa e fedde wonii jooni duuɓi 30, ko katantaagal waɗi ɗum! Baawal ngal noon fawii ko e pellital, fawii ko e muñal. Ɗeeɗoo golle fof alaa e sago timma, nde katantaagal waawa timmude. E dow ɗum ɗoon, e ko tonngi en hanne e geɗal ɗimmal ko ho feewti e ngalu. Ngalu, ko ɗum woni caɗeele men. Ina hasii e ko ɓuri teeŋtude e leñol ngol baŋ-yoo-baŋ e hirnaange Afrik, ɓurɓe wonde hatanteeɓe ɓe so a ƴeewii ko kam en ɓuri waasde. Eɓe cipira heen tuggi hannde duuɓi 30 wonaa balɗe capanɗe tati. Kala heen ko neɗɗo waɗata, waɗi heen ko fittaandu mum. Woni waɗde heen fittaandu muuɗum, so a ƴeewii ñalawma kuurɗo aɗa dogdogna, ina waɗa sahaa kaɗaa barme maa, mbaɗtaa e leñol, so hiisaama ma a taw miliyoŋaaji keewɗi ngoni ɗoon … tawi ko a jeeyoowo tan walla ko a gollatooɗo aɗa yoɓee, ko njoɓdi maa tan mbaɗ-ɗaa heen…Alaa fof fedde nde wonaa laamuyankoore, walla laamuyankoore wallitnde en! Alaa ɗo neɗɗo alɗiyanke e nder hirnaange Afrik jogii, wiyi miin mbiɗo waɗa ɗumɗoo, mbiɗo maha galle, onon njeyi, so wonaa eɗen njogii yarlitiiɓe. So a ƴeewii to bannge dañɓe a tawat ɓeen ko waasɓe, ɗum noon maa yahda e tiiɗnaare mawnde. Hannde noon ina walliti en to bannge njuɓɓudi ina wayi no telefoŋaaji ɗi, kominikasiyoŋ garɗo jooni oo. Ɗum noon, ina newnana yimɓe, geɗe men ɗe kala, ko kam newnani en : ko wayi no telefonaaji ɗi, ko wayi no internet ekn..; so wonaano ɗum, ko caɗeele ngam yuɓɓinde huunde tan. So wontii ko otooji, ko maa yettee ɗo, yahee ɗo, ngartaa ga, tee alaa jarlitiiɗo hay gooto, ina haaɓnii. Ƴeew ɗumɗo jooni, ko waɗatee ɗo ko, ko ɓuri heen heewde e duuɓi ɓennuɗi, mbiyaten tan ko mbaɗen, so en mbiyi en mbaɗii; alaa heen ko nokkatee e booñ. Kala gooto ɗo heednaa, ko dañata ko, ko heen waɗata fof. So galle makko ñaamii, ko heen o waɗata, so ñaamaani ko heen o waɗata, haa ɓenna. Ina hasii kadi ɓennat… Ɗum noon, alaa e sago kala ko eɗen kaɓanoo, kaɓano-ɗen mbele eɗen ndaña ngalu. Ɗum noon ko baŋ-yoo-baŋ… fof ko ngalu tan waawi tonngitde hannde haa mbaawen ƴellitde ɗemɗe ɗe, haa mbaawen enen ne yahde dow lewru, tawi njahru-ɗen ko ɗemɗe ɗe. Ɗumɗo ɓuri waɗde nafoore e men. Ɗum noon banndiraaɓe, Alla jaaraama on njaaraama.
https://pulaar.org/2008/05/11/hitaande-30-%c9%93iire-konngol-jibi-joop-kalfinaa%c9%97o-nju%c9%93%c9%93udi/
Aljumaa 8 marse 2013, rewɓe winndere ndee kala mawninii ñalawma oo, haa yettii rewɓe Likseyba Gorgol, e mbaydi kesiri, ŋarɗundi, ndi heewaani yiyeede. Ko e boowal jaajngal, sara gardiiɗo falnde oo, geɗe ɗee kala mbaɗaa. Ñalnde heen ko juulde ñaldaa. Aljumaa 8 marse 2013, rewɓe winndere ndee kala mawninii ñalawma oo, haa yettii rewɓe Likseyba Gorgol, e mbaydi kesiri, ŋarɗundi, ndi heewaani yiyeede. Ko e boowal jaajngal, sara gardiiɗo falnde oo, geɗe ɗee kala mbaɗaa. Ñalnde heen ko juulde ñaldaa. Boowal ngal ñaantiraa caaleeje e tillisaaji mawɗi, wejo geɗe rewɓe diiwaan oo kolliraa heen. Ko rewɓe leƴƴi ɗii kala mawnidini ñalawma oo. Rewɓe soninkooɓe ngaddi comci goobaaɗi e ciiri mum en ceertuɗi. Ɗum sawndii ko wejo geɗe ndema, ko wayi no legimaaji e geɗe goɗɗe, ko nanndi e ñooti e looɗe e uurateeri. Fedde rewɓe Agriis ngaddori ko kaɓirɗe baylooje jooni jooni kosam ɓiraɗam mbaɗta ɗum kaaɗam; ɓe ngaddori kosam ndaaƴaɗam e pakketaaji ceniiɗi : ina heen kosam ɗam nebam mum ittaaka, kosam ɗam waɗtaaka ndiyam, ko anndiraa « ittaaka waɗtaaka » . Hay rewɓe Bele ndenndi luutaaka kewu nguu. Kala ɗo debbo wonnoo e nokku hee, nootiima heen, addori ko dillirta to bannge darnde mum. Ina bismanoo e kewu nguu gardiiɗo falnde Likseyba e meer Likseyba e kalfinaaɗo ndeenka e kisal nokku oo, e Mustafa Kan gonnooɗo kalifu, e Kan Abdul Wahaab gonnooɗo depitee e hoohooɓe wuro ngoo e diiwaan oo. Rewɓe ɓee puɗɗorii ko seppo ummoraade fuɗnaange e hirnaange wuro ngoo, aɓe ngara haa ɓe naati dingiral ngal, aɓe mbeeyni leppi binndaaɗi, ɓe kuufi caali ɗo hooreeɓe ɓee njoɗii ɗoo. Ko Baaba Guuro Bah udditiri subaka oo Quraana haa rowi. Kajjaa Manngaan, jannginoowo e duɗal hakkundeewal ɗoo e Likseyba, gardiiɗo Fedde rewɓe 8 marse, ƴefti konngol, bismii hoohooɓe arɓe tawtoreede udditgol ngol ; o yetti ɓe sabu faayiida mo ɓe ndokki ñalawma oo, o yetti  meer Likseyba, sabu ballal mum teeŋtungal waɗi haa ñalawma oo yuɓɓinaa, o yetti kala baɗnooɗo heen junngo mum, e anniya mum moƴƴo haa ñalawma oo yuɓɓinaa. O daarti hol ko addi ñalawma 8 marse oo haa fedde ngenndiije dentuɗe dagnani rewɓe winndere ndee, e kala nde 8 marse arti, ko juulde mum en. O jokki e konngol makko, o wiyi « debbo ko gootal e baalaaje ɗiɗi winndere ndee, ndaa baalaaje so potaani, lujol yahataa » . O wiyi « debbo ko jaalal tiiɗngal to bannge faggudu e renndo e pinal, ko kañum woni duɗal gadanal ɗo kala neɗɗo ena jannga ». Debbo heedi ko ɗo tiiɗi, ko jom doŋngal teddungal, kadi mo seeraani e feccude e gorko donngal roondii to bannge nguura e nguurndam galle. O rokki seede e geɗe bejaaɗe ɗoon ɗee, fof ko rewɓe ngollotoo ɗum, mbele ina mbaawa wallitde worɓe mum en e ɓesnguuji mum en falaade caɗeele nguurndam caɗɗam, caɗtuɗam, nguurndam ɗam nganndu-ɗaa ɓurtiima yimɓe doole sibu heewde ko soklaa. O teeŋtini nde jaŋde sukaaɓe rewɓe toppittee, kala ko ina laƴna jaŋde maɓɓe ƴeewtee, sabu teskaama sukaaɓe rewɓe ina keewi e ekkolaaji dow ɗii, tee, ina hiisaa telɓinta jaŋde maɓɓe tan ko dewle law. Ɗum ɗoon noon ina foti sakkaneede peeje, safree, mbele rewɓe ina mbaawaa janngude sabu ko jaŋde tan waawi ɓamtude rewɓe, hokka ɗum en fotdeeji mum en haa timma. O wiyi « enen rewɓe naamndi-ɗen ko ndimaagu men e heɓde fotde men. Kono yo ɗum wondu e teylaare e hakilantaagal sabu teskaade renndo men ko renndo Lislaam fotngo teskaade laabi Lislaam. Fotde men e worɓe wonaa aaƴaade e nder galleeji e salaade yamiroore Lislaam yamiri yo en ɗoofto worɓe. Kala ko eɗen mbaɗa ndiisnondiren e worɓe men, kaalden, njeewtiden, paamondiren, mbaɗen koo NJaay Saydu Aamadu wiyata koo : « so aɗa yaha, wayno, so a artii tintin », sabu nguurndam ko maa yuɓɓa nde feewa ». Nde Kajjaa Man ngaan rowi ko Raamata Ceerno Bah joofni konngol mum. Meer Likseyba, Mammadu Maamuudu Kan yetti rewɓe Likseyba haa nguu ñalngu yuɓɓiniraa nii, o wasiyii dental rewɓe, sibu ko dental maɓɓe tan waawi waɗde huunde ; dental ngal kadi alaa paltoor, ko yo rewɓe Muritani fof ndentu, kala ɗo dental alaa, alaa ko gasata. O wasiyii nde rewɓe ɓee moƴƴinta ko keɓata e kewuuji ɗii, sibu 700 000 mb ina mbaawi fiyeede e kewu, fof sarkitee haa laaɓa, tawa naftaani piyanaaɗo oo, naftataa kadi fiyɓe ɓee. Geɗe bonannde bayɗe noon so nattaani, renndo men seerataa e baasal, nattataa wonde renndo yelotooɓe, daɗeteeɓe haa aduna firtoo. E miijo makko so kaalis oo fiyaama, yo wood ko ittaa heen waɗee e booñ, goɗɗo so kewnii ittee heen waɗee e booñ, mbele so ɓooyii booñ oo ina heewa, ñalawma janngo kala jiɗɗo liggaade, ittanee heen, taƴanee daawal liggoroo, so daawal timmii o artira, wooda ko o fawi heen, woni kaalis oo wona e gollaade. Iwen e adaaji ɗi nganndu-ɗaa aduna oo fof woppii ɗum en. Nde meer Likseyba rowi, ko ɗoon e galleeji saraaji ɗii ñallaa, haa kikiiɗe Hawwaa Sih e Al Huseyni Yuusuf Kan njeewti ko faati e «caɗeele jaŋde rewɓe», wondude e gaaci Maamuudu Demmba Bah e jimɗi sukaaɓe rewɓe haa caggal futuro. Ko nii juulde rewɓe 2013 yahri to Likseyba, yo Alla rokku en tawtoreede nde mo wuuri. Abuu Aamadu Joop
https://pulaar.org/2013/04/16/8-marse-juulde-rew%c9%93e-to-likseyba/
Ko yonti fof haalee. Haltude ko haalanoo kadi bonaani, tawde annduɓe mbiyi ɗum jeyaa ko e karallaagal jaŋde. Waɗde en kersata haaltude kadi ko fayti e 28 lewru Noofaambar. Fulɓe Daraniiɓe hakkeeji aadee e Muritani ene ngaadorii, e sahaa nde laamu waɗata juulde fof, kañum enne mbaɗa ɗum ñalawma sunaare. Sikke alaa, jojjaani ko eɗen ciftina ko saabii ɗum, sabu ko ɓuuti kam hollinii. Saka ko ɓuuti haa fusi joom mum haɓɓi bara mum. Kono dee, haa jooni kadi, eɗen ngartira naamne naamnino-ɗen, tawi heen gootal ko « Holi ko waɗi ko maa ñalawma oo arta tan nde ɗum haalee » ? Holi ko waɗi, so 28 Noowaambar ɓennii tan, so WhatsApp, so facebook, nanaten ene haalaa heen, walla njiyaten ene winndee heen ko goɗɗum, ko fiyondiraani e ngoƴa men kaa.  Waɗde ngartiren kadi naamne men. Mbele kaaldaten haala kaa e 28 Noowaambar fof tan ko haa metta laamu, walla ko yiɗde wiyeede haalii heen, walla ko haa ko njiɗ-ɗen koo waɗee? So anndude holi barɗo waranooɓe ɓee? holi sabaabu? holi to  ɓe ngubbaa e holi kuugal pawateengal e ɓeen tuumaaɓe ko kanum en mbari ɓe ? Mi ronkii faamde ko njiɗ-ɗen. Ɓuri haawnaade heen fof, ko ɓeen wullooɓe so 28 Noowaambar artii, ndonkii heɓde hakkillaaji yimɓe ɓee so wooteeji njontii, mbele pirta tippudi ngoodndi ndii, teppundi, haɗi geɗe ɗee laaɓde ndii. Jooni kadi, won haala ngoɗka yanti heen. Jaagorgal laamu kalfinaangal Pinal e jokkondiral ruttii kadi halfinaa konngol laamu hollitii wonde « laamu nguu ƴeftii Pellital toɗɗaade jogiiɓe karallaagal e fannu meetagol wertaango leydi ngam yiytude nokkuuji ɗo kala ɓiy Muritaninaajo maaynooɗo ubbaa, gila 1960 haa jooni ». Waɗii huunde e ɓe worɓe mumen njeyanoo e waranooɓe e kitaale 1990 e 1991 wiyɓe « haa dañee ». Woɗɓe kadi mbiyi: « alaa, wonaa ɗuum min njiɗi, min katojini ko e anndude to waranooɓe e kitaale 1990, 1991 ɓee ngubbaa ». Wiyde yontii nde kaalaten konngol gootol noon kam, ko haaltude kadi ko haalnoo nananaaka tan. Waɗde mbele en cikkaani kaa haala ko njogorka maayde e deedi men, nguurden e mette men. Sikke alaa kay, mette ɗee ko mette men, duko ngoo ko duko men, hay sinno nii wonaa ɗuum, kala joom hakkille ene salii jojjanɗe innama aadee njaɓɓee, haa teeŋti e jojjanɗe wuurde nguurnam moƴƴam ngonduɗam e ndimaagu. Alaa fof mo laawol yamiri ittude fittaandu innama aadee hono mum, hoynude ɗum e ownude beelol mum, hay sinno waɗi ko ko ɓuri bonde e wujjude paɗe laamɗo. Kono jooni holi feere fotnde sakkeede ? Alaa kaaloowo heɗee saka nananee. Wonaa kaalɗo nana fof kadi haala mum faamee. Hay so faamaama ne wonaa ko ene rewee. Sabu gooto fof yiɗde wonde oon mo haala mum tabitintee. Nde tawnoo mo woni fof woni ko e yiilaade innde, wonaa yo roofolɓe ndaɗnde, walla yo yoolɓe hakkeeji mumen ngannde. So ñaawete, so njaafete, yo laɓɓitine. Malal Sammba GISE
https://pulaar.org/2019/01/04/kaalden-goonga-hol-ko-wa%c9%97i-ko-maa-nalawma-28-noowammbar-oo-arta-tan-nde-warngooji-kaalee/
Ɓataake ɗaɓɓirɗo ballal ƁATAAKE feewde e musiɗɗo/musiɓɓe Muujiibu : Ɗaɓɓaande ballal ngalu ngam yoɓde njaru galle mo Jonnde Halifaaɓe laamu jooɗiinde nyande 24.02.2010 rokki fedde nde e mudda Banndiraaɗo/banndiraaɓe, Ɓataake ɗaɓɓirɗo ballal ƁATAAKE feewde e musiɗɗo/musiɓɓe Muujiibu : Ɗaɓɓaande ballal ngalu ngam yoɓde njaru galle mo Jonnde Halifaaɓe laamu jooɗiinde nyande 24.02.2010 rokki fedde nde e mudda Banndiraaɗo/banndiraaɓe, Emin njogii weltaare e teddungal humpitde on wonde e Jonnde Halifaaɓe (Conseil des Ministres), e nder jonnde mum nyande alarba 24 Feebariyee 2010, ƴeftii jamirooje keewɗe, tawi ina heen yamiroore feewtunde e dokkugol FƁPM galle e mudda. Galle oo woni ko Tafrak Seyna, o ɓetata ko 3 600 meeteer kaaree. O ari ko ɗum  lomtaade  galle potɗo hono noon, gonnooɗo leegal Sebka, mo fedde ndee heɓnoo e hitaande 1979, yoɓi 273. 100 mb  to Gollorde Toppitiinde Jey Leydi (Domeen). Ƴeew Daartol galle oo to les. Ko nyande 24 Marse 2010 Kalifu Gadano e Kalifu Kopporeeje laamu nguu ciifi Dekeree mo T° 2010.072/MF/DGPE/DD tabitinoowo yamiroore tottugol fedde nde galle e mudda. E fawaade e kuulal 4ɓal ooɗoo dekeree, fedde ndee ene foti yoɓde ko yaaccii to Gollorde Jey laamu (Domeen) Miliyoŋ e Ujunnaaji teemedde jeetati e capanɗe jeenay e tati e Teemedde ɗiɗi mbuuɗu (1. 893.200 mb), ɗum noon ko e dow jerondiral njaru galleeji ɗiɗi ɗi, e njoɓdi temmbe e kalasal galle, etee fof foti ko yoɓdeede ɗo gootel, e nder lajal lebbi tati tuggi e nyalawma mo ooɗoo dekeree siifaa. E dow ɗuum, e fawaade e teddungal maa, e ngenndiyankaagal maa, e moƴƴere nafoore njiyan ɗaa ɓamtugol e ƴellitaare denndaangal ɗemɗe ngenndiije e pine leydi ko aldaa e paltoor, Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani ene ɗaɓɓir ma ngalu paayodinngu, mbele ene waawa huuɓnude fodoore mum e laamu nguu e nder lajal biyangal dow ngaal, hono yoɓde kaalis biyaaɗo oo, e nder lajal dottangal ngal. Balle mon ene mbaawi yettaade fedde ndee : 1. E rewrude e goomuuji ɗi Fedde nde laawɗini yo toppito ɗum, e dow tottude on rusi ; 2.  Juppugol (jettingol) ballan mon to gooto e ɗiiɗoo konteeji ɗiɗi fedde ndee, to Nuwaasoot, to Baŋke BCI, e to Baŋke BMCI : –  Compte courant : Banque pour le Commerce et l’Industrie : Fooyre Bamtaare MRO n° 0011694 0000 – Compte d’Epargne : B.M.C.I. : Association pour la Renaissance du Pulaar, compte n° 104849260121 Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani ma hollit denndaangal inɗe yimɓe wallitɓe e njoɓdi galle oo (so wonaa mo yiɗaa innde mum yalta) : nder jaaynirgol mum jaltowol lewru kala laawol gootol (Fooyre Ɓamtaare) kam e nder lowre mum e internet (www.pulaar.org). Keɓee calminaali amen ɓurɗi teddude. On njaaraama. Nuwaasoot, nyande 8 Abiril 2010 Yiilirde Ngenndiire
https://pulaar.org/2010/04/22/%c9%93ataake-%c9%97a%c9%93%c9%93ir%c9%97o-ballal/
Naatirde :  Tuggi 1959 feewde hannde, Muritani ummaniima mbayliigaaji e memtanɗe keewɗe tippudi nehdi e jaŋde mum : 1959, 1967, 1973, 1979, 1984, 1999. Keewgol mbayliigaaji ɗii ina addana en waɗde teskuyaaji garooji ɗii : E ko ɓuri teeŋtude ko ɗi mbayliigaaji politik e/walla miijanteendi. Ɗi keewi ummaneede ko caggal jiiɓru : ngam ñawndude iiñce walla deeƴnude ɗum en, kono wonaa yiɗde huccitande baɗɗiiɗe pinal alaa ko haali karallaagal jaŋde e/walla hakilantaagal. Ɗi meeɗaa ɓeteede no haanirta nii. Ɗi teskaaki fannuuji naftorteeɗi, renndoyankooji, pinal, karallaagal jaŋde e hakilantaagal ɗemɗe ɗee e hakkeeji pinal leƴƴi leydi ndii kala. Gaa gaa mbayliigu 1979 cosnoongu Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije, alaa heen mbayliigu teskii keewal pine leydi ndii. Ɗi teskaaki kadi jojjanɗe ndimaagu e ƴellitaare e demokaraasi, alaa ko haali muuyaaɗe yimɓe leydi ndii e kuuɓal mum en. E teskaade ɗumɗoo fof, e fawaade kadi, e ko ɓuri teeŋtude, e soklaaji leydi ndii to bannge ƴellitaare, e tuugaade e Doosɗe leydi ndii kam e piɓondire e binndaaɗe ñaawoore adunankooje ɗe Muritani siifi ɗee, tippudi nehdi e jaŋde nanondiraandi, nduumotoondi, ina foti sompeede : ndi foti tuugaade ko e politik kormagol leƴƴi leydi ndii kala, kam e ɗemɗe mum en e pine mum en. Wonande pelle pine ngenndiije ɗee, ekkol Muritani ina foti tafde yimɓe ñiɓiiɓe e nokkuuji mum en, yimɓe finɓe, wallitooɓe ƴellitaare e mbayliigu sato mum en e hakilantaagal. E nder ɗuum, ekkol Muritani oo ina foti wonde jahduɗo e sato mum ngam taƴondirde e tafgol yimɓon seeɗa ngardotookon, kam e ceɗgol ɓurtungol. Ma o udditano aduna kesamkesaagu, e ganndal siyaas e karallaagal, ngam ƴellitde leydi ndii. Ma o wallit tonngitde e wellitde coftal e ñeeñal muritaninaaɓe kala, tuma nde o rokkata gooto e mum en kala, fartaŋŋe mum. Ekkol bayɗo noon waawi wonde tan ko nde jaŋde nde rewri e denndaangal ɗemɗe muuynaaɗe ɗee : Arab, Pulaar, Sooninke e Wolof. Ngonka Jeewte Kuftodinɗe Tippudi Nehdi e Jaŋde ina nganniyaa yuɓɓineede caggal nde yimɓe teskii gallugol jaŋde leydi ndii. Ɗeen jeewte ngari ko e sahaa maantinirɗo : – Ina winndaa e kuulal gadanal Doosɗe Leydi ndii, wonde ɓiɗɓe leydi ndii kala poti yeeso laawol, ko aldaa e paltoor iwdi walla leñol, walla njogoram walla ngonka renndo. Ko noon kadi kuulal jeegom ngal heɓtiniri goodaangal ɗemɗe ngenndiije nay ; – Muritani ina loowi laawol demokaraasi e compugol dowla tuugiiɗo e sariya ; – Cosgol Komisariyaa toppitiiɗo Jojjanɗe Aadee e Golle Aadeeje e Renndo siwil kam e Goomu ngenndiiwu Jojjanɗe Aadee, kam e Tuugnorgal Ƴellitgol e Ndeenka Jojjanɗe Aadee, e nder Ndenndaandi Lislameeri Muritani; – Muritani ina siifi binndaaɗe ñaawoore adunankooje keewɗe, jowitiiɗe e hakkeeji pinal, hakkeeji sukaaɓe, hakkeeji rewɓe, e yimɓe woɗɓe farwuɓe ; – Puɗɗagol Golle Akaademi Afrikeejo Ɗemɗe (ACALAN, njuɓɓudi Dental Afrik karalleeri ndi doosɗe mum njaɓaa e hitaande 2006). Oon akaademi toɗɗiima ɗemɗe 41 taccikeeriije ɗe anniyii toppitaade e nder duuɓi 10-15 paaɗi ɗii (ina jeyaa e majje ɗemɗe ngenndiije nay Muritani ɗee ; heen goomuuji 12 puɗɗiima golle mum en –ina heen goomu toppitiingu Pulaar nguu). Faandaare Hono no ɗe ngaadorinoo waɗde, pelle pine ngenndiije Pulaar, Sooninke e Wolof pellitii addude ballal mum en e ɗee Jeewte Kuftodinɗe Tippudi Nehdi e Jaŋde, rewrude e bayyingol ndeeɗoo hujjinaande, ngam compugol Tippudi Nehdi e Jaŋde kesiri, njuumtundi. Tuugnorgal Hujjinaande ndee joopii ko ɗeeɗoo dame : – Jiyle e feere huftodinnde ngam compugol TNJ kesiri – Njeñtudi jarribo Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije -Wasiyaaji Jiyle e feere huftodinnde ngam compugol TNJ kesiri Jiyle Pelle pine ngenndiije ɗee njiɗi ko ekkol Muritani tafa Muritaninaajo mo mbaydi kesiri : – mahiiɗo e ɓure rendo e pinal keeriiɗe, maa ɗe leƴƴi Muritani kala ndenndi ; – uditaniiɗo ɓure yonta hannde, gaddotooɗe ɓamtaare e ƴellitaare ; – kormiiɗo keewal ɗemɗe e pine, kormiiɗo jojjanɗe aadee, geɗe gaddotooɗe demokaraasi tuugiiɗo e gootiɗingol keeriiɗe men timmotirooje, e ɓure deeƴre e kisal, muñondiral e nanondiral. Sifaa ekkol Ekkol Muritani foti wonde ko : 1. Ekkol ɓiyleydaagu, demokaraasiijo, ƴellitoowo ɓure nuunɗal tuugiiɗe e geɗe garooje ɗee : – ɗemɗe ɗe sukaaɓe ɓee muuyni ; – jaŋde ɗemɗe ngenndiije (ƊNG) tippondirnde kam e keewal pine (caggal nde wiɗto renndoɗemɗiiwo waɗaa ngam anndude ɗemɗe kaaleteeɗe e nokku kala) ; – farayse ɗemngal udditaare – dokkugol heewɗemɗaagu faayiida 2. Ekkol toppittooɗo soklaaji jaŋde e nder duɗe laamu e duɗe ɗe ngonaa duɗe laamu : – Tuggi jaŋde gaggaaji haa cagataagu (nehdi gaggaaji, jaŋde lesre e hakkundeere e toownde, jaŋde mawɓe e heblo, heblo karallaagal e golle; – Kuftodingol gollondiral e jaŋde heeriinde huftodinnde e karallagaal e golle (wondude e deftere ɗowgu golle). – Ekkol juumtuɗo – Jahdingol kirikilaa oo e ngonka nokkuyankeewa (waasa wonde gootiɗingol tuugnorɗe jaŋde) tawa kadi ina teskoo ngonka leydi ndii; – Kattanɗe nguurndam ngam heblo moƴƴo gollooɓe renndo ; – Naatnugol lawɗungol, juɓɓungol anterperenaagal (tawa fannuuji goɗɗi ina naatniree heen seeɗa seeɗa) : golle jenñtinooje (AGR) kuuptidinee e jaŋde ekkol ; sosiyateeji tokoosi e joofnirde jaŋde wonande ko ɓuri heewde e janngooɓe wondude e ballal laamu ngam gaddanaade joom mum en golle) – Gardinngol fannuuji ganndal siyaas e karallaagal ngam ƴellitaare ; – Tammbagol tabitngol heblo to bannge pinal e ñeeñal e kisal e jojjanɗe aadee ; – Ustugol ɓurondire e garjeende (gartirgol internaa, haa arti noon e nokkuuji ɗo baasal ɓuri wonde, haa teeŋti noon kadi wonande sukaaɓe rewɓe). Feebariyee 2011 Njuuteendi jaŋde e tippondiral ɗemɗe Njuuteendi jaŋde wonande rogere kala Doge jaŋde                        Njuuteendi Jaŋde gaggaaji                   Duuɓi 3 haa 5 Jaŋde lesre                        Duuɓi 5 Hakkunndeere                   Kolees Duuɓi 3 Liisee                                Duuɓi 3 Toownde                           So famɗii duuɓi 4 Tippondiral ɗemɗe Alluwal tippondiral ɗemɗe ngenndiije e nder jaŋde gaggaaji e jaŋde huftodinnde aadondoraande Daawal Tolno    ƊNG1       ƊNG2 /    Ɗ3Farayse /   Ɗ4 Engele Gaggaaji             X                  X                     –                    – Lesre H. 1nde  X                X                      X                    – H. 2re    X                X                       X                    – H. 3re    X                X                       X                    – H. 4re    X                X                       X                    – H. 5re    X                X                       X                    – Kolees H. 1nde  X                X                       X                    X H. 2re    X                X                        X                   X H. 3re    X                X                        X                   X Liisee H. 4re    X                X                        X                   X H. 5re    X                X                        X                   X H. 6re    X                X                        X                   X (ƊNG = Ɗemngal Ngenndiwal) Gaggaaji (sardee daafaa e deenirɗe sukaaɓe, tolnooji 3 : tokoson : duuɓi 2-3-4; hakkundeeɓe : duuɓi 4-5 ; mawɓe : duuɓi 5-6). Jaŋde gaggaaji nde min njiɗi huuftodina ndee, so siynirama no moƴƴi, ko feere moƴƴere, yuumtunde ngam heblugol naatgol jaŋde, ɗaɓɓunde noon heblo moƴƴo rewɓe nehooɓe ɓee, kam e toppitagol laamu ɓurngol moƴƴude senngo jaŋde heeriinde ooɗoo tolno. Laamu e gollooɓe heeriiɓe ina poti wallitde no moƴƴi renndooji ɗii e heeriiɓe ɓee, ummantooɓe ndeen jaŋde. Minen mbelaa waasde toɗɗaade heen sukaaɓe yahrooɓe e duuɓi ɗiɗi, sibu aɓe njogii juɓɓule potɗe toppitaade ɓe, hono ko anndiraa pupoñiyeer e keresaaji. -Jaŋde lesre :               duuɓi 5 -Jaŋde hakkundeere :   duuɓi 6 – Kolees :                     duuɓi 3 – Liisee :                      duuɓi 3 E miijo amen, TNJ kuutortoondi ɗemɗe ngenndiije kuutorogol moƴƴol, ina waawi raɓɓiɗinde njuuteendi jaŋde ndee, ɓura ko ngannduno-ɗen haa hannde koo yuumtude. Humpito Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije (ƴeew les ɗoo) ina seedtoo ɗum. Ina moƴƴi ngoon humpito janngee ngam ɗowde golle paaɗe. Ngam newnude binndol ngol, min tonngirii nii ɗemɗe ɗee, e fawaade e mbaawka e kuutoragol majje : Ɗ1 : Ɗemngal 1, firti ko ɗemngal kaaleteengal e nder galle, ko anndiraa ɗemngal muuynangal koo ; Ɗ2 : Ɗemngal 2, firtata ko ɗemngal ngal cukalel ngel janngi : ina hasii wona ɗemngal ngenndiwal goɗngal : Ɗ3 : Ɗemngal 3, woni Farayse ɗooyene ; Ɗ4 : Ɗemngal 4, woni Engele ɗooyene. Fiɓnde ardinaande ɗooyene ko ɗiɗ-ɗemɗaagal (walla heew-ɗemɗaagal boom) jaawngal: – Gila e tolno gaggaaji, jaŋde ndee waɗdetee e ɗemngal ngenndiwal goɗngal ko famɗi fof, tawa ina huutoroo ɗemngal ngal muuyni ngal e nder golle pinndinooje; – Arab (ɗemngal Ɗ1 wonande muunuɓe ɗum) kam e Farayse ko ɗemɗe janngeteeɗe e janngirteeɗe (hay so tawii noon, e daawal gadal ngal, Farayse ko ɗemngal janngeteengal tan, haa hitaande adannde jaŋde hakkundeere (H1H)). Ine jojji fannu biyeteeɗo naattondiral pine naatnee e jaŋde hee; Ɗemngal Engele fuɗɗotoo janngeede ko e H1H no fannu nii e denndaangal njuuteendi jaŋde ndee; Kawgel Berwe (BEPC) waɗetee ko e ɗemɗe ɗiɗi ngenndiije (ɗemngal muuynangal e ɗemngal ɗiɗmal) kam e Farayse e walla Engele; Kawgel Bakkaa, e ko ɓuri teeŋtude, waɗetee ko e ɗemɗe ngenndiije wonande fannuuji siyaas, waɗee e Farayse wonande fannuuji coñce; Maa juɓɓule keɓɓittooɗe uddite wonande almudɓe wonduɓe e caɗeele walla wonande mawɓe waɗtuɓe yiyde binndi. Ma ɗe mballit sukkande ɓe ŋakke maɓɓe e rokkude ɓe tolno katojinaaɗo oo : Kala hollitɓe mbaawka caggal nde naati ɗee juɓɓule, maa nduttine e nder janngirɗe laamu gaadoraaɗe ɗee, ngam jokkude jaŋde mum en. Heddiiɓe ɓee maa ndañ humpito addanoowo ɗum en waawde gollaade. Jokku ɗooyene  Humpito jaŋde ɗemɗe ngenndiije Jokku ɗoo ngam tarde winndannde ndee e Farayse (En Français)
https://pulaar.org/2011/12/25/hujjinaango-pelle-pinal-tippudi-nehdi-e-jande-tuugiindi-e-%c9%97em%c9%97e-ngenndiije/
Ñalnde altine 12 feebariyee 2018, dekere ummoriiɗo galle laamorɗo too (persidaas) yaltii, ngam nomde senerooji kesi e konu Muritani. Seneraali Muhammed Sheex wul Muhammed Lemiin, waɗtaama seneraal diwisiyoŋ*. Koloneluuji 5 nomaama senerooji, ɓeen ngoni : Hamadi wul Eli Mawluud, gonnooɗo mawɗo biro ɗimmo ; Ahmed wul Siidi Muhammed, gardiiɗo opitaal Militeer ;  Muhammed wul Eli, gardiiɗo biro nayaɓo ; Hammaada wul Bedda, kalfinaaɗo geɗe koninkaagu to Biriksel ; Tiyib wul Muhammed Mahmuud, gardiiɗo cellal koninkaagu. Ɓeeɗoo, no yoga e senerooji konu Muritani, ko senerooji birigaad, woni telno galaŋ seneraal ɓurɗo lesɗude e yoga e konuuji winndere ndee (konuuji leydi walla weeyo). Caggal ɗuum, ñalnde 15 feebariyee, sanndarmori dañii kam ne senerooji ɗiɗi kesi ; ɓeen ngoni : Sheex Jallo ganndiraaɗo Dah e Muhammed Faal wul Maayif. *  Seneraal Diwisiyoŋ e Seneraal Birigaad. Ina hasii so tawii seneraal birigaad halfinaama golle, o heewi ardaade walla ‘kumanaade’ ko hedde ujunaaje sappo koninke. Ina waawi ɓurde ɗoon famɗude to woɗɗi so tawii seneraal oo halfinaa ko golle karalleeje ; yeru seneraal konndiroowo diwooje hare ina waawi ardaade ko timmaani hay sappo, walla nii hay gooto. E nder winndere ndee, ina hasii « diwisiyoŋ » ko taƴre konu moƴƴere waɗnde hakkunde 10 000 e 30 000 koninke (soldaat). E yoga e konuuji, koyngal konu ina waɗa diwisiyoŋaaji keewɗi, diwisiyoŋ ko resimaaji, walla birigaaduuji keewɗi.
https://pulaar.org/2018/05/08/larme-muritani-danii-senorooji-kesi/
En ɓooyii yiyde ! En ɓooyii nande ! Baaɗi mbaɗtii ronde ! Eñnjee en ɗiɗo, gorko e jom suudu mum, ɓe ndañaani, pellitii woppande jawdi mum en fof waandu nehnoo, so tawii ngidiima ɗum maayde. E wiyde maɓɓe ko kayru woni ɓiyngel maɓɓe. Ɓe mbiyi aɓe nganndi « maa yimɓe njal ɓe » , walla « mbiya ko ɓe haangaaɓe » , kono aɓe mbiya ɓeen ngondi « ko nganndaa no waandu nduu wayi tiiɗde ɓe ». Kamɓe ɓeeɗoo suddiiɓe, jinnaaɓe maɓɓe ko yaltinnooɓe ɓe galleeji mum en sibu mum en salanoode dewgal hakkunde maɓɓe. Oon sahaa ko ɓe waasɓe ɓe ngonnoo, kono, e wiyde maɓɓe, gila ɓe nehi waandu nduu e hitaande 2004, ɓe ndañi jawdi haa heewi. Debbo oo (duuɓi 48) ko awokaa, gorko oo (duuɓi 48) ina jogii gollorɗi (sosiyateeji) keewɗi, ina heen tele e isin farin. Waandu nduu e debbo mum ina njogii suudu mum en heeriindu bannge, ina wertaa haa timmi, ina waɗaa kilim. Hay so waandu nduu maayii, jawdi ɗaldaa ndii huutortee ko e ndeenka baaɗi !
https://pulaar.org/2015/03/28/%c9%97o-waandu-ronata-ne%c9%97%c9%97o/
Leƴƴannde e ko lolliri hannde “ jihaadist ” en walla woɗɓe mbiyi ɗum “terorist en”  (ownooɓe). E duuɓi ɓennuɗi ɗii, gila e joofirde kitaale 70, dillere “diiniyaŋkoore” walla mbiyen politigi innitortoonde diine lislaam feeñii e winndere hee kala. So eɗen ciftora, golwole gadiiɗe e oon fannu puɗɗorii ko to leydi Afganistaan tawi saabii ɗuum ko hare jeytaare nguuɗoon ɓesngu  feewnunoo e emperiyaal en : e fuɗɗoode ko Riisi wonnoo, caggal ɗum Amerik lomi yolnde. Ko hare ndimaagu wonnoo caggal ɗuum, ndeen hare jogtii mbaadi hare “jihaadi” e  wiyde joomum en,  nde tawnoo haɓeteeɓe ɓee ko leyɗeele tuubakooɓe keedɗe hirnaange, hiisaaɓe ko “heeferɓe”.  Ko ɗum reɓi haa memoyi won e leyɗeele aarabeeɓe to fuɗnaange hakkundeejo, rufi gaa e Magreb, so eɗen ciftora bonannde ɗiin goomuuji ceɓɓitiiɗi to Alaseri e kitaale 90. Ina hawraa hannde ko batte ɗeen golwole njibinaa e nder Magreb arab, caabii tiimgol Mali e 2011-2013 e dille jokkuɗe toon haa hannde ɗee. Hay e nder Moritani, hoto cikken en ndaɗii e ɗuum, sabu yoga e soofaaji ɗiin goomuuji ceɓɓitiiɗi njeyaa ko e Moritani kadi en njejjitaani warngooji tourist en to Eeleega e pellondiral e nder wuro Nuwaasoot e hitaande 2008, jiidaani ko adii ɗuum, njangu Gallawiya e 2004 ekn… Ɗiin goomuuji kala, peeje mum en ko goote, ko njannguuji feewde e konuuji, gunndooji e nder gure teeru, teeŋti noon e nder laamorɗe leyɗe tuubakooɓe, jooɓotooɗi pittaali, jarana ɓe nii heen sahaaji yahdude heen (njangu New York e hitaande 2001) . Caaynagol  tuubakooɓe ngam ɗaɓɓirde banndiraaɓe mum walla laamuuji mum en kaalis, ina jeyaa e peeje ɗe ɓe keɓirta kaalis ko ina wallita ɓe e wolde nde ɓe ummanii ndee, jiidaani e balle cornaaɗe ummoraade e won e leyɗe arabeeɓe galɗuɓe (yeru darnde Kattaar  e tiimgol Goomuuji jihadist  en to Maali). Kaaɗoo haala fof wonaa ɗum woni yeewtere men, ko yiɗde tan artirde on e weeyo wuuraango  e aduna oo, teeŋti noon e diiwaan Saahal oo. Ina jeyaa e ko ɓuri wonde hannde ngoƴa ooɗoo diwaan, goomu ceɓɓitiiɗo biyeteeɗo Boko Haram. Hol ko woni Boko Haram ? Ko ɗum goomu mbiyeteengu kadi “Goomu sunniyaŋkooɓe daraniiɓe waaju  diine e jihaadi”. Yimɓe maggu mbiyata ko faandaare mum en ko tabitinde laawol diine Lislaam no tellorii nii, ko aldaa e maslahaa. Konngol Boko Haram ngol noon ko e ɗemngal Hawsa : won wiyɓe firaa ɗoon ko konngol Enngele wonde “deftere tuubakooɓe ina harmi”, kono ko ɓuri teeŋtude koo tan, ko hare feewnde  e heeferɓe e won e juulɓe ɓe njiydaani e maɓɓe laawol. Goomu oo sosaa ko e hitaande 2002 e wuro wiyeteengo Maydiguri heedngo fuɗɗaange rewo leydi Niiseriyaa. Sosi fedde ndee ko biyeteeɗo Muhammad Yuusuf maayɗo e hitaande 2009 caggal nde larme nanngi ɗum e wuro Maydiguri. Ɓuri jooɗtoreede kadi ko wonaa e wolde hee o maayi,  kono ko nde ɓe nanngi mo tan, ɓe coddit daande makko. E fuɗɗoode fiyannde maɓɓe, goomu oo yeeytotonoo ko jokkude fiyannde Talibaan en to Afganistaan kono kadi e kitaale 2010-2011, goomu nguu ina tuumaa fuɗɗiima jokkondirde e AQMI (jihadist en wonɓe to Alaseri). Ko ɓurnoo maantinde e golwole maɓɓe kaaɗti tan ko e nder leydi Niiseriyaa, ɓe pooɗanaaki tawo wonde goomu winndereewu kono kadi konngol mawɗo maɓɓe lomtiiɗo Muhammad Yuusuf  oo e hitaande  2014, wonde ina “haɓɓondiri e Abuu Bakri el Bagdaadi compuɗo dowla diine to fuɗɗaange hakkundeejo oo, e Aymaan el Zaouhiri Amiirou Al Qaida e Mollah Umaar, mawɗo Taalibaaji », hollirta tan ko alaa ko haɗi ɗum e ko fayi arde. E wolde Mali e hitaande 2012, fotde 200 haa 300 jihaadiyaŋke Boko Haram  ummiima Niiseriyaa feewde Mali njantoyi e jihaadiyankooɓe wiyeteeɓe “Mujao”, ɓe ndañii hebleede toon e geɗe konuyaŋkaagal. Golwole Boko Haram, warngooji, caaynagol yimɓe ekn… Ko heewɓe teskii, Boko Haram ko goomu ɓurɗo wonde ƴiiƴiiwo e goomuuji ownooji hakkillaaji ganndaaɗi sabu ko wayi no AQMI, MUJAO, Taalibaan en fof e wonde ƴiiƴiiɓe, keɓaani hay kolɓuli Boko Haram. Ko hakkunde 2009 e 2010, caggal warngo mawɗo maɓɓe Muhammed Yuusuf, pooɗondiral jappeere waɗi e nder maɓɓe, ɗum joofiri ko garditagol Abuubakar Sheekawu. Tuggi ndeen, Boko Haraam ko ko jartodini : njanguuji e nder gure juulɓe walla juulirɗe heeferɓe, e tuddule larme maa poliis, njanguuji e bankeeji ngam diftaade kaalis, tuufaade bommbooji e nder nokkuuji ndenndaandi, caaynagol tuubakooɓe ngam ɗaɓɓude kaalis ekn… Kala heen gollal joofirta ko teemedde teemedde maayɓe. Hakkunde 2009 e 2014,  “Human Rights Watch”, fedde jojjanɗe aadee hiisiima ko ina tolnoo e 6 000 aadee tawi ko siwil en ina mboomii e golwole Boko Haram. Ko haawnii heen, ko ina tolnoo e 90% (capanɗe njeenayo nder teemedere) ko juulɓe, ɓe ndallinira ɗum “ko ɓe dewal Alla mum en leefi”. Ko e ndeen hitaande, aduna oo fof gumaa nde nani Boko Haram saayniima 276 suka debbo janngooɓe Liisee, yahrooɓe hakkunde duuɓi 12 e 17, faltaaki heen juulɓe e heeferɓe, haa e ñalawma hannde oo anndaaka ɗo ɓe naatni ɓe. Ko ɓuri lollude, ko ɓe ndesii heen, (hay so eɓe katojini e ndewaagu ne kay, wonaa nii kam Alla wiyiri), eɗen cikki nii sukaaɓe rewɓe haddeteeɓe bommbooje ina tuuforee bile e nder jehreeji e nokkuuji ɗo yimɓe ndentata, mbar wonaa e nder ɓeen ittetee ?  E nder konngol mawɗo maɓɓe nde ɗum waɗi o wiyi “Maa mi yeeyoy sukaaɓe rewɓe ɓe e innde Alla…ɓe poti ko yaltude duɗe tuubakiri ɓe ndesoyee”. E maayirɗe 2014 feewde e darorɗe 2015, ko Boko Haram  waɗi e bonannde jangtodtaako, ko ɓe njooɓii heen e pittaali ina tolninee e 2 000 aadee, sabu ko e oon mudda ɓe njani e tuddunde konu hakkunde dowlaaji, tawi wonnoo ɗoon tan ko soldateeɓe Niseriyaanaaɓe, ɓe njani e gure kuufɗe weendu Cad haa yoga e mum en ndaayii feewde Niseer (11 000), heddiiɓe ɓee tiindii Maydiguri to Niseriyaa (2 000). Ko e nder oon fatara B.H. ummini fiyannde e nder leydi Kamaruun to rewo leydi ndi keerol hakkunde mum e Niseriyaa, ɓe kona jawdi, ɓe nduppa gese, ɓe owna hakkillaaji ɓesnguuji. Arme Kameruun dartiima no fotiri, kono doole B.H. ina mbetti yimɓe kala haa ko ɗum jibinii faayre e nder heerondirɓe e leydi Niseriyaa kala. Ko ɗum saabii naatgol leydi Caad e hare ndee, kañum e leydi Niseer. Won pelɓondire muusɗe puɗɗii waɗde hakkunde BH e soldateeɓe leyɗe ɗiɗi ɗee. Soldateeɓe Caad, nde tawnoo ko hoosɓe e hare, puɗɗiima waɗde ñaamgolluuje tiiɗɗe e nder leydi Niseriyaa, calinoondi addan yo armeeji tumarankooji naat e leydi mum, sabu miijaade eɓe mbaawani koye maɓɓe, walla ɗum ina hersinii e maɓɓe. Ko heɓtii Niseriyaa hannde koo, ina haawnii, sibu ko leydi cifortenoondi wonde arme mum ɓuri konuuji duunde Afirik fof doolnude, kañum e konu Afirik bannge Worgo. Ɗum noon, ronkande ruggiyaŋkooɓe haa ko ina ɗaɓɓa faabu e leyɗeele pamare, ina hersinii. Ɗum foti ƴeeweede ko sifaa gardagol leydi ndii hannde, mbele nguɗu naatnoongu e dowla Maali nde burñittoo ndee, yettaaki ɓe : soldateeɓe waasde jogaade ko jarribii ɗum en, ardiiɓe dowla e ofiseeji konu wonde yeenaaɓe, toppitiiɓe mooɓde jawdi ekn… Hannde nii ina wayi no gaagaa Caad, Niseer e Kamaruun, leyɗe ɗiɗi goɗɗe njantii e maɓɓe (Benee e Togoo) ngam tafde konu diwaaniyankeewu mooɓngu 8 700 soldaat, fotɓe daranaade mumtude B.H. Ko ɗum dikkondiral mawngal, kono hol to kaɓɓirɗe e ngalu ummortoo ɓe ? Ɗum foti wonde ko ngoƴa diwaan Saahal fof e kala gollidiiɓe mum, teeŋti noon e leyɗe fuɗnaange ɗee. Diiso kisal (Conseil de Sécurité) Fedde Dowlaaji Dentuɗe (ONU) inan waɗi ɗum hannde e ngoƴaaji mum dowrowi. Jaaƴnde demokaraasi e kisal dowlaaji,  koɗdigal mum e “jihaadi” Goomuuji umminɗi fiyannde e nder aduna oo e won ɗeen leyɗeele, ndallinorii ko yiɗde sarde diine lislaam e haɓaade pinal leyɗe hirnaange, ballitɗe, e miijo maɓɓe, ƴellitaare “keeferaagu” e nder aduna oo,  kono ɗum sellaani, sabu teskaa hannde ko diine lislaam jeyaa ko e diineeji ɓurɗi saraade hannde e aduna oo.  Naatooɓe e diine lislaam  ɓuri hannde heewde ko e leyɗe tuubakooɓe. Hay so tawii lislaam jibinaa ko e leyɗe aarabeeɓe, juulɓe ɓuri heewde hannde ko e duunde Asii etee, wonaa conndi e kure ɗiin jokli kala naatiri e diine lislaam, kono ko deeƴre jarribo ngo yimɓe ɓee keɓi e oon diine. Ina gasa nii tawa karallaagal kesal to bannge kumpital e kuutorɗe mum ummoriiɗe en e leyɗe hirnaange ina newni caragol diine oo. Renndooji keewɗi hannde e nder duunde Afrik e Asii ngoni ko e iiñcuru mawndu to bannge faggudu, pinal e renndo. Ɗum ina heewi jibinde wemjeende e nder mooɓe ɓesngu nguu, teeŋti noon e sukaaɓe, so teskaama ko ɓeen ɓuri heewde nootitaade e noddaangu ɗii goomuuji ceɓɓitiiɗi, nde wonde “ɗo dogee waɗii ɗo huccee alaa !”. Kono, noon kadi politigaaji won ɗeen leyɗeele hirnaange ina mballiti ƴellitaare ɗiiɗoon goomuuji, sabu golwole ɗe Ameriik huccinnoo e Irak ina njeyaa e ko saabii burñitagol dowla  Irak,  udditani ko wiyetee hannde “DAECH” koo damal no hoonorii e nder diwaan oo. Ko noon ne kay ŋatre nde laamɗo Farayse ŋatnoo ko maa yooɓoo KADDAAFI, addani seɓɓitiiɓe ndiin leydi fawde juuɗe mum e laamu hee, (Kaddaafi reentiniino renndo winndere ndee e oon musiiba). Ina laaɓani en kadi pusgol libi jogiima batte bonɗe e kisal leyɗeele keeriiɗe ɗum, yeru Niseer, teeŋti noon e Mali. E raɓɓiɗinde haala tan, jiiɓru wuuraandu hannde e aduna oo, ɗaɓɓi ko yo dowlaaji ɗii ɓeydo sompude demokarasi e nder mbaadi no ɗi laamortee nii, sabu ko ndeen tan ɓesngu waawata falaade  miijooji e peeje bonɗe kuccuɗe e mum. Dowlaaji ina poti waɗtude hakkillaaji e sifaa nguurndam ɓesnguuji mum en, mbele ina kaɓoo baasal e ɓurondiral e nder renndooji mum en. Gelaajo
https://pulaar.org/2015/03/30/boko-haram-talibaan-al%e2%80%88kaydaa-daish-%c9%97um%e2%80%88fof-ko-woni/
Yiilirde ngenndiire Fedde Ɓamtaare Pulaar he Muritani, e denndaangal terɗe fedde ndee, ine nduwanoo ɓesngu Baabaaɓenaaɓe sabu sankaare Mammadu Bookara Lih, cankiiɗo ñalnde 3 abril to Baabaaɓe Looti. Sankaare Mammadu Bookara Lih ko baasal mawngal wonande ɓesngu men kala, haa teeŋti e Fedde Ɓamtaare Pulaar he Muritani, kam e Fooyre Ɓamtaare e sifaa keeriiɗo. Ceerno Mammadu Bookara Lih jeyaa ko idiiɓe daranaade ɗemngal Pulaar : o wonii koolaaɗo kuuɓal FƁPM tuggi 1980 haa 1985, oon sahaa fedde ndee ine woni e naange e hoore mum. Caggal ɗuum, nde Fooyre Ɓamtaare ƴettiti golle e hitaande 2006, omo jeyaa daraninooɓe ɗum laŋ, gila e binndol, ngalu, haa e jeeyngal, o sari nde, sibu oon sahaa, kala tonngoode yaltunde o ƴettata heen ko 100 o sara ɗum, gila he nokku ɗo o gollotonoo ɗoo, hono Banke Santaraal, haa to wuro makko, to o udditnoo duɗe jaŋde pulaar e Quraana tedduɗo oo, en kaalaani nokku ɗo o hoɗnoo he Nuwaasoot, ɗo o wuurnunoo duɗe goɗɗe. En ƴettitii seedantaagal ngal yimɓe wuro makko mbaɗi he makko, ngam teeŋtinde darnde makko, e moƴƴere makko, e wonde dewoowo Alla : – « … darnde makko Zaataar ɗo o hoɗnoo ɗoo, o huccitnoo ko he dingiral. O fooɗondiri ngal e neɗɗo gooto, ɓe ñaawdi haa ɓe lelii, ngal feccaa ; o tottaa pecce ɗiɗi, oon rokkaa feccere. Feccere o rokkaa ndee, ko jamaa (suudu Alla) o diidi ɗoon. O soodtoyi kadi feccere oya rokkanoo ndee, o waɗti heen… » – « En njiyii galle makko Baabaaɓe, o soodii galle kuccitnooɗo he makko coggu tiiɗngu, o mahi heen kadi ko jamaa. Ɗum jiidaa e golle moƴƴe ɗe o seeraani waɗde e wuro hee… Nde o yahi Nuwaadibu, en njiyii korsa makko he Ceerno Njaay Baro. Mammadu Bookara Lih ko moƴƴo, jiɗɗo moƴƴuɓe. Kala ine ɓamta leñol ngol o waɗii, o jeyaama e Fedde Ɓamtaare Pulaar. Kala ko ine ɓamta wuro Baabaaɓe, o waɗii. Ko o neɗɗo daraniiɗo diine Lislaam, daraninooɗo ngonka meeɗen, daraniiɗo yooltude hujjaaji meeɗen… ».
https://pulaar.org/2021/05/08/sankaare-mammadu-bookara-lih-innaa-lillaahi-we-innaa-ileyhi-raajiuun/
Jaagorgal Nehdi Ngenndiiri Usmaan Bah ñaantii gorko biyeteeɗo Mohammedu Paate Jallo , koroowo Falndiijo Nehdi Ngenndiiri ElMiina e nder Nuwaasot, laamorgo leydi Muritani, ñaatal teddungal dowrowal, ngal lasal gadanal walla daraja gadano, ñalnde mawnde 16 lewru siilo hitaande 2015. Ooɗoo gorko ñaantaaɗo e ooɗoo beetawe, ñaantiraa ko golle maantiniiɗe ɗe golli, gollata, darnde hiisnde e dadungal caɗtungal ngal darii ngam rokkude jaŋde Jaagorgal Nehdi Ngenndiiri Usmaan Bah ñaantii gorko biyeteeɗo Mohammedu Paate Jallo , koroowo Falndiijo Nehdi Ngenndiiri ElMiina e nder Nuwaasot, laamorgo leydi Muritani, ñaatal teddungal dowrowal, ngal lasal gadanal walla daraja gadano, ñalnde mawnde 16 lewru siilo hitaande 2015. Ooɗoo gorko ñaantaaɗo e ooɗoo beetawe, ñaantiraa ko golle maantiniiɗe ɗe golli, gollata, darnde hiisnde e dadungal caɗtungal ngal darii ngam rokkude jaŋde leydi ndii, e nder nokkuuji ɗi halfinaa ɗii, mbaydi laaɓtundi ndi wondaani e niiwre walla e kaɗooje. Ñaantal ngal waɗi ko to Duɗal Keborgal Jannginooɓe Nuwaasot, omo wondi e Idi Mammadu Mbooc, gardiiɗo Duɗal Abuu Uboydi to Riyaad, Saalem Wul Tufoyla, mawɗo Liisee Ekselaas 1, Mohammed Bommba wul Saaliki e Seek Siidi Ahmed. Mohammedu Paate Jallo e ɓeeɗoo worɓe poti daraja to bannge ñaantal. Kamɓe njoyo, gooto heen fof dañii ñaantal teddungal dowrowal, ngal lasal gadanal. Ɗiɗo woɗɓe ñaantaama caggal maɓɓe, ñaantal lasal tataɓal. Ɓeen ngoni Mesahuud Wul Bilaal Wul Sammba e biyeteeɗo Mohammed Mahmuud Alimaan. Ena tawtoraa golle ñaantal ngal, diiso Jaagorde Nehdi Ngenndiiri, mawɓe Gardorɗe Diiwaniije Nehdi Ngenndiiri, rewo e worgo, keedo keeriiɗo KFNN falnde ElMiina, diisneteeɓe to bannge karallaagal jaŋde e won e ardiiɓe duɗe leslese to ElMina. Nde Mohammedu Paate Jallo yalti, resndii Fooyre Ɓamtaare ngolɗoo konngol: “ Mi yettii Geno, Jeyɗo Winndere, dokkuɗo mi fartaŋŋe waɗde golle teskinɗe, teskaaɗe to mawɓe am. E nder nguurndam yo neɗɗo jogo fiɓnde tan e paandaale laaɓtuɗe, ko heddii koo ko Geno timminta. Hannde oo mboɗo wondi e weltaare mawnde walla beltaaje mawɗe. Weltaare adiinde ko nde hakkunde am e hoore am sabu so a golliima huunde, yimɓe ɓe ngollani-ɗaa ɓee walla ɓe ngollodto-ɗaa ɓee, kuccitii e maa, njettiima, ɗuum ko weltaare wonande kay joom fittaandu weltotoondu. Weltaare ɗimmere ndee ko jaggal fotngal no Jaagorgal arde ñaantu maa, ñaantir maa sabu ɗeen golle e yeeso jamaanu ko weltaare. Ndeeɗoo weltaare noon walla ɗeeɗoo beltaaje, ndenndat-mi ko e denndaangal gollodiiɓe am, sehilaaɓe am e ɓesngu am. Weltaare ndee ko weltaare maɓɓe, teddungal ngal kadi ko teddungal maɓɓe”. Weltaare mawnde waɗii caggal ñaantal ngal, gila e noddooɓe haa e arduɓe koyɗe mumen ngam duwanaade Mohammedu Paate Jallo. Siidi Mohammed, keedo keeriiɗo horirde ElMiina, ngam hollirde weltaare mum e ngal teddungal, soodani denndaangal yimɓe arnooɓe ɓee fof njaram to Yeeyirde Jam (Epicerie El Khaïri). Jamaanu yari haa ɗomɗiti, waɗi duwaaw e cakkital Bah Siley (oon ne ko koroowo), carondiri. Gelongal Fuuta lollirɗo, Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2015/03/06/naantugol-sagataa%c9%93e-mohammedu-paate-jallo-su%c9%93anaama-nalaande/
Daartol ko fannu ganndal ja ŋ totoo ɗ o dille jawtu ɗ e,   sifoo nguurndam,   goowaa ɗ i e ga ñ aa ɗ i,   donaa ɗ i e jiggaa ɗ i yim ɓ e ɓ ennu ɓ e,   ngonka laamaa ɓ e e laamii ɓ e,   jotondiral ma ɓɓ e e jotondiral ma ɓɓ e e yim ɓ e heedii ɓ e kam e laamaa ɗ i keedii ɗ i.   So en nji ɗ ii ja ŋ taade daartol Fuuta Tooro e yonta almamaagal,   en njaltintu ka ɓ ir ɗ e e kuutor ɗ e Sileymaani Baal haa waawi yandinde satigaagal,   kolliren holi Sileymaani Baal ; cifo- ɗ en no nguurndam fuutankoo ɓ e woorunoo oon yonta,   no ɓ e njiyrunoo lefol satigee ɓ e e no ɓ e nja ɓɓ orii dillere Sileymaani Baal (kitaale 1771 haa 1776) ; kabren hay golle e gollor ɗ e ma ɓɓ e,   koltu ma ɓɓ e ; no ɓ e laamoranoo e hol kubbe ɓ e njo ɓ atnoo maa ɓ e njo ɓ etenoo. . .   kolliten jotondiral ma ɓɓ e e lamaa ɗ i keedii ɗ i hono Waalo Barak,   e Ngalam,   e olof,   e Kajoor,   Tararsa,   Barakna,   ee Ɓ unndu,   Fuuta Jallo ŋ . . .   ekn.   Keew- ɗ en wiyde yim ɓ e wuurnoo ɓ e ko adii yonta men ko « maw ɓ e adii ɓ e » .   Won e « maw ɓ e adii ɓ e » ko iwdi mum en tan nganndi ɗ um en,   won heen ko diiwaan fof maa leydi fof innitirtoo ɗ um en,   won heen kadi ina nganndaa e aduna hee fof ; fawii ko e no ɓ e ngollirinoo e yonta ma ɓɓ e,   gollal potngal reweede maa potngal riiwteede. Ndeke daartiyankaagal ko gollal ca ɗ tungal,   mettungal.   Daartol ina waawi yaltinde ko manata maa ko ñ i ŋ ata ne ɗɗ o,   maa le ñ ol.   Kono ɓ ayri « dawde bonngol welaani kono ina weemtina » ,   daartol ina walla yontannde mo ƴƴ itinde nguurndam mum.   « Ɓ uri majjude ko majju ɗ o mo anndaa ko majju ɗ o » ko konngol Pr Sek Maam Njaak.   Mba ɗ ten heen mo anndaa iwdi mum,   kumaa ɗ o e hanki mum.   Ɗ um tagi nafoore daartol arwaniire ko ha ɓ aade majjere,   refti heenko anndinde en hanki men,   faamna en yoga e kere ƴ aaji men hannde,   walla en feewnitanaade janngo men.   Daartol ko tinndinoore yankinaare holloore ballal ɓ esnguuji e le ñ ƴ i keew ɗ i go ɗɗ i ngaddi e pinal le ñ ol to ɗɗ angol.   Binndoowo daartol foti wonde ko jankinii ɗ o jo ɓ oowo diminna ; o annda,   kadi o anndina so le ñ ol makko teelno bannge mum ƴ ellittaako.   Daartol ina hollira ƴ ellito kala le ñ ol yaadata ko e ngo le ñ ƴ i cawndii ɗ i koddaa ɗ i,   kuutondiral hakkunde majji.   Ngal kuutondiral fawii tan ko e ngo ƴ a ha ɓɓ ondiroo ɓ e haa njumtina won ndeen fayndaare.   Ko ɗ uum woni firo maalde jolnoonde hakkunde Hassan ’ en e Satigee ɓ e e Barak ’ en nder teeminannde XV II [1] ,   hakkunde Ndate Yalla e Jommbot Mbooc e Muhamed el Habib haa wontoyi dewgal,   hakkunde Abdul Bookara Kan e Bakkaar wul Suweyd Ahmed e Aali Buri Njaay ,   ekn.   Ndeke daartol ko tinndinoore mbaydi koddigal le ñ ƴ i e yim ɓ e. Miijooji e diineeji kew ɗ i ngoodii ko adii hannde.   Renndo fof e miijanteendi [2] mum . . .   Miijanteendi ɓ uroori dowlude fawii ko e lannda [3] ɓ urka dowlude,   yu ɓɓ o jiydu ɓ e ngo ƴ a njiimi nje ñ u.   Ndeke duko miijooji fotaani wonde waawnere ; ko paamondiral e mo woni kala rim ɗ ande hoore mum e miijanteendi mum e diine mum.   Heddoo kollondiral e pompondiral dalillaaji haa wooda heen baawtii ɗ i keddii ɗ i ɗ i.   Ndeke noddi ko kormondiral hakkunde yim ɓ e hoddu ɓ e nder nokku gooto.   Daartiyanke maa wona ne ɗɗ o nuun ɗ u ɗ o,   ja ŋ too kala ko yiyi e daartol,   hay so welaani leydi mum maa le ñ ol mum,   maa ne ɗɗ o kerii ɗ o.   Goonga fotaani suu ɗ eede e daartol hay so welaani.   Ko fotde men mawninde ngenndiyankoo ɓ e men hono Abdul Bookara,   hono Bakkaar wul Suwed Ahmed e Siidi wul Mullaay Seyni,   hono Sileymaani Baal e Malamin Darame e Ndate Yalla.   Kono kadi wa ɗ ii ɓ iy ɓ e leydi ndi e le ñ ol ngol njanfii ngenndiyankoo ɓ e,   ɗ o ɓ iy ɓ e leydi ndi keedani a ñ ɓ e ɓ esngu.   Ɓ ee ne ko fot ɓ e suu ɗ teede haa ngannden yool ɓ e jeytaare [4] men. Ɗ ee ge ɗ e fof kollii en nafoore daartol.   Ɗ um noon daartol e daarol e tinndol ngonaa gootum.   Daarol ja ŋ totoo ko dille jawtu ɗ e,   kono e ko ɓ uri heewde daaroowo jinngantu le ñ ol daaranta ngol,   ɓ urna ngol nuska le ñ ƴ i keddii ɗ i.   Daarol heewi kadi tan ko yiyrude le ñ ol fof laam ɗ o mum e won oon yonta.   Laam ɗ o noon wa ɗ ataa daartol ko daartol wa ɗ ata laam ɗ o.   Wa ɗ ata daartol ɓ esngu ko lanndaaji tammbii ɗ i nje ñ u renndo e yonta to ɗɗ aa ɗ o.   Kono sikke alaa daartiyankoo ɓ e men ina poti huutoraade sanne daari e tinndi ngati ɗ i njeyaa ko e duttor ɗ e ja ŋ taa ɗ e daartol.   Yoga e duttor ɗ e daartol men ngonaa binndaa ɗ e.   Kono alaa-e-sago maa daartiyanke waawa se ɗ de hakkunde goonga e fenaande wonnde e daarol.   Tinndol kam firii hoore mum : ko ko tinndata,   ko ko tinndinta won ɗ een ge ɗ e.   Tinndol ko yeewtere tinndinoore ko mo ƴƴ i,   reentinoore ko boni,   loowoonde jikku mo ƴƴ o,   hul ɓ inoore . . .   ekn.   Tinndol ko fannu nehdi hakkille cukayel nder renndo men. Tinndol ɓ uri ɓ adtaade ko co ñ ce,   yoga e majje njiyretee nder renndo men ko e tinndol [5] .   Ndeke,   etaade hannde daartude ko ɗ ki Muritani ko gollal ca ɗ tungal,   naamndingal wi ɗ to e njiylaw.   Katantaagal ɓ iy ɓ e Muritani gondungal e nuun ɗ al,   tuugingal e pinal ƴ ellitowal ngootaagu men,   ko ngal katantaagal tan waawi mahtaade daarftol men.   Ngootaagu noddi ko ngootaagu le ñ ƴ i taf ɗ i Muritani haa woni ko woni koo.   Ɗ ii le ñ ƴ i ngoni ko ɗɗ i hannde e Muritani.   Le ñ ol heen kala ina jogii ko heerorii gila e daartol mum haa e ngenndi mum,   ɗ i ndentoyi woni daartol Muritani fofhannde.   Daartol le ñ ol aarabee ɓ e (safal ɓ e) tan,   maa daartol soninkoo ɓ e tan,   maa daartol jolfu ɓ e tan,   maa daartol ful ɓ e (haalpulaar ’ en) tan,   maa daartol Mandinkoo ɓ e tan wonaa daartol Nuritani fof.   Nde daartol leydi Muritani timmata ko maa le ñ ƴ i ko ɗɗ i e Muritani ɗ [1] teeminannde = teeminannde; woni yonta timmuɗo duuɓi teemedere (100 hitaande). miijanteendi : denndaangal miijooji ɓurɗi doolnude e sahaa e faru toɗɗaaɗo ; woni e ɗemngal farayse «idéologie». [3] lannda : denndaangal yimɓe rennduɓe caɗeele e kereƴaaji,   jiyduɓe ɗo keedi to banngal renndo; woni e ɗemngal farayse « classe social »e. [4] jeytaare : woni nde leydi heɓi hoore mum (indépendance). [5] coñce : woni denndaangal geɗe kollitooje karallaagal cañu haala ndoondiika firo seniingo ( woni farayse littérature). [6] . ndenndaandi : : leydi ndi «laamiiɗo» mum woni hooreejo cuɓaaɗo hakkunde heewɓe;woni e farayse «républiŋue». [7] . fiiltiingo :maayo geej fiiltiingo duunde Ñiiɓirde (continent). Woni e farayse «océan». [8] Ɗum ina tawee e deftere G. D. Vueuillemin tiitoonde «Histoire de la Mauritanie» ƴeewee e hello 6 . [9] – Ɗun ina yiytoo e defte R.   Cornevin e G. D. Vueillemin,   haa teeŋti e deftere Ch. Toupet «La Mauritanie» (ɓoir bibliographie). [10] – Woni yonta timmuɗo duuɓi ujunere (1000 hitaande). ii kala ngaddee. Aamadu Malal GEY 05 Feebiriyee 1986
https://pulaar.org/2008/11/11/ko%c9%97ki-muritani-1/
Ɗum wonaa bulet e Abdullaay Wad. Haalde ɓutta walla mbonka. Kono hay gooto meeɗaa miijaade omo waawi yettaade ɗo o yettii Makki Sal ɗoo, so wiccude ɗum mbonɗam e haalde coofka ka yooɗaani e hunuko neɗɗo baawɗo wonde fof, alaa ko haali mawɗo saka nayeejo, saka kadi dokkanooɗo teddungal ardaade leydi no diidorinoo. Kono, haal pulaar ina mbiya « hoto ƴeew ñiŋaaɗo, ƴeew ñiŋoowo » nde tawnoo haala mbonka, ina hasii yaltata ko e hunuko luuɓko. Hol ko Abdullaay Wad haali kadi ? Abdullaay Wad wiyi wonde Makki Sal « ummii ko e jiyaaɓe. Ɓe njaltina wuro maɓɓe sibu ko ɓe sukñaaɓe. Ɓe ñaamatnoo ko sukaaɓe. Ɓe koɗoyi ladde. Caggal ɗum ɓe ngartiri seeɗa seeɗa. So cukalel bonii nehdi maa nan jangtawol duhagol baaba mum. So wonaano golle makko ma o wuur haa o maaya o nantaani ɗuum. Yo o naw am tirbinaal. Jeyɓe jiknaaɓe Makki Sal ɓee ina ɗaa ina nguuri. Yimɓe mbaawaa jokkude e suuɗde goonga. Hay gooto waawaa faamde ngalɗoo bonneedaagal Makki Sal. Alaa e sago o dartinee ; ko doole paddotoo doole. O waawaa woppireede nii tan. Miin dey mi jaɓataa ; onon senegaalnaaɓe noon, so oɗon mbaawi woppirde mo nii, ko haaju mon, miin dey mi waawaa.  Mi woppataa abada o wona dow am, ɓiyam jaɓataa abada o wona dow mum. Ko njiɗ-ɗon ? En njiɗaano yettodaade e makko ɗoo. So o jokkii tan, mi jokkat   Mi woppataa mo abada. Mi jaɓataa abada o wona dow am. Kariim jaɓataa abada o wona dow mum ! » Ko tesketee heen, ko konngol battanol « Kariim jaɓataa… ! » . Abdullaay Wad alaa fof no waɗaani mbele ɓiyum ina woppee. Ɓiyiiɗo noon ko cokaaɗo, ko e ñaawoore woni sibu ko tuumaaɗo forlude jawdi laamu. Kono, eɗen mbaawi wiyde « kala ko maayi e raddo ko jaawngal difii » firo mum ko « kala bone keɓtiiɗo ɓiyiiko, ko kanko saabii ! » . Waɗi noon, ko kanko ƴetti ɓiyiiko, o halfini ɗum kam tan gooto, ko yimɓe njoyo potnoo halfineede e nder laamu makko, tawi oon na hawaa e woote gardagol meeri Ndakaaru. O yawnoraa ɗum o wiyi omo wayla doosɗe leydi, ɗum fof ngam weertande ɗum jappeere laamu. So wonaano pellital senegaalnaaɓe, laamu senegaal wontatnoo ko ronaa ronti. E ɗemngal makko kadi kanko Abdullaay Wad, «  Kariimu ko karallo ko faati e takndugol ko faati e kaalis jiiɓingol » . Ndeke kala ko ina fota tuumde neɗɗo, o fawi ɗum ɓiyiiko, gila to golle haa to haala. So artii e konnguɗi cewɗi, walla haala taƴ-enɗamaagal, ɗum wonaa go’o e Abdullaay Wad. E woote gardagol Senegaal e hitaande 2012, to Maatam o haalii toon haala ceerndoowo leƴƴi, o gijii fuutankooɓe to Podoor e Maatam e Cees e Tiwaawoon wonde so ngootanii Makki, ko o keɓtoowo denndaangal eɓɓaaɗe baɗanooɗe e nokkuuji mum en. O etinooma kadi seerndude pelle diine haa ko ɓeen mbaɗti werlaade mo konnguɗi yo o wallit yimɓe e deeƴre. Yeru, e ɗeen woote goote 2012, ceerno gooto wiyi mo « seernaaɓe ina nduwanoo on, ina ɗaɓɓira on gollanaade nafoore leydi ndii, kaaɗon e sariya, ndaranoɗon jam e deeƴre ». Ceerno goɗɗo kadi wiyiino e ko ɓooyaani koo « Jooni ko Makki Sal woni persidaa Sengaalnaaɓe fof, ko aldaa e paltoor. Oɗon mbaawi artude e leydi mon, kono mballee en e deeƴre…». Kono kay yimɓe fof ina nganndi, Abdullaay Wad ko « neɗɗo ko kesi mum kaɗi kiiɗɗi mum haaleede » . Mawɗo kadi fotaani « ŋatde waare e ŋata gacce ». Heddanii en tan ko ñaagaade Alla nde rokkata en battane moƴƴe, ngonen mawɓe malaaɓe. Muttaar
https://pulaar.org/2015/04/25/abdullaay-wad-waawi-mbonka/
Bilal wul Yamar sankiima ɗoo e Nuwaasoot ñalnde 18 suwee 2014, caggal rafi juutɗo.  Bilaal wul Yamar ! Min ngadii nande ndee innde ko e hunuko Al Hajji Ngayde (yo Alla yurmo ɓe, yaafoo ɓe) rewrude e onndooji Rajo Muritani. Gila ndeen, haa hannde, wiyde « Bilaal wul Yamar, wayi ko no wiyde Rajo Muritani nii ». Won neɗɗo gooto wiyi « kala nde ciftor-mi kewuuji mawɗi baɗnooɗi caggal jeytaare Muritani, haa arti noon e juulɗeele walla juulde aljumaaji to Jumaa Nuwaasoot mawɗo oo, ciftortu-mi ko worɓe nayo : Buddaah wul Buseyri e Muttaar wul Daddaah e Bilaal wul Yamar». Ɗumɗoo hollitii darnde Bilaal darinoo e leydi hee. Muritani waasii ɗoo kadi gootal e jaale mum mawɗe. Yo Alla yurmo mo, yaafoo mo. Aamiini FƁ
https://pulaar.org/2014/07/01/bilaal-wul-yamar-sankiima/
Ciftoren ko ñalnde alet 05 marse 2006, nawnoonde  Aamadu Maalik Gay, Doktoor Umaar Bah e Seek Faadel, ruttanii Kodda Elimaan e Aamadu Muktaar Ndonngo, ko ndeen kadi artani Yero Dooro Mammadu Paate Jallo, dummbi leñol Fulɓe e yiɗnooɓe Pulaagu e nder jookli winndere ndee, teeŋti e nder duunde Afrik e sunaare saɗtunde, e baasal mawngal. Yero Dooro, ngenndiyanke goongɗuɗo, goongɗinɗo. Yero Dooro daarɗo, tinnduɗo, ciftinɗo, coftinɗo, coftinirɗo tinndol e binndol, ruttii tabitiniri golle mum, darnde laaɓnde nde aldaa e mbuɗu sikkitaare. Yero Dooro, ganndo nuunɗuɗo, pinɗo teyliiɗo, salndu ngenndi wuurndu, jaalal leñol kerngal. Yero Dooro daraninooɗo, dadaninooɗo e nder nguurndam mum fof, ɓamtaare Ɗemngal, ƴellitaare Pinal e kisal e ngootaagu Leñol Fulɓe. Heddii ko waɗde eeraango feewde e leñol ngol : Maayde Yero Dooro Jallo ko baasal mawngal wonande leñol ngol. Kono paamen noon, aduna oo dartotaako e ɗeeɗoo maayɗeele. Nguurndam leñol ngol ne kay ne dartotaako, ko ko jokkata. Ɗum firti ko leñol ngol ena hatojini e sagataaɓe yarlitiiɓe. Haade noon ngenndiyankaagal ko huunde tiiɗnde, nde weɓaani, so en ndañii ngenndiyanke, tiiɗno-ɗen e mum gila e nguurndam mum. Enen hannde, foti wonde woondu men e Yero Dooro Jallo ko daranaade ko o daraninoo koo, ko haɗde miijo makko maayde, ko salaade anniyaaji ɗi o joginoo ɗii mbaasa joofde. So tawii goodal ko ñaam-golluuje tiiɗɗe ɗe leñol sokli ngam suɗirde daartol mum, mbiyen golle Yero Dooro ɗee ko pattamlame, ko dowrowe e nder cuɗaaje ɗe leñol foti suɗirde Taariik mum. Yo Geno waɗ toon fooftorde makko, kanko e denndaangal maayɓe juulɓe. Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2014/04/08/pelle-pinal-daar-nayiim-ciftorii-yero-dooro-jallo/
Ɗo yahanoo artaa fof, Muritani siifondirii e CEDEAO nanondiral gollondiral ñalnde alarba 9 ut 2017, to Lome (Togo). Nanondiral ngal ɓuri toɗɗaade ko wellitde yah-ngartaa yimɓe e jawdi. Siifi nanondiral ngal, wonande CEDEAO ko jaagorgal leydi Senegaal kalfinaangal njulaagu hono Aliyuun Saar, wonande Muritani ko Naaha mintu Muknaas, jaagorgal leydi Muritani kalfinaangal njulaagu. Ɗumɗoo noon ko kabaaru moƴƴo wonande yimɓe ɓee, gila e teelɗuɓe haa e julaaɓe, haa teeŋti noon e muritaninaaɓe, sibu maa mbaaw yahrude no mbeliraa, sibu firti ko heɗɗooji e keeri nattat teskeede hakkunde Muritani e leyɗe CEDEAO. Eɗen njaakorii tan ɗuum maa ittu jooɓagol weccudi (dewiis) e jamirooje goɗɗe, gonannooɗe banndiraaɓe Muritani e Senegaal caɗeele teeŋtuɗe gila ewenmaaji 1989. Oo kabaaru bettii heewɓe nde tawnoo, joɗnde hooreeɓe dowlaaji e ardiiɓe guwarnamaaji CEDEA jooɗinoonde ñalnde alet 4 suwee to Monrowiya salinooma ngaal nanondiral, sibu wiynoo Muritani ko « yo waɗ ɗaɓɓaande naattugol e dental hee ». Ciftinen kadi Muritani jeyaa ko e leyɗe cosnooɗe dental ngal e hitaande 1975, ndi yalti ngal ko e hitaande 2 000 ngam toppitaade tan Dental Magreb Arab (UMA), kono ngaal dental cakkitiingal ronkii yahrude yeeso. Seede mum ko hakillillaaji leyɗeele Magreb ɓuri huccitde hannde ko e CEDEAO. Maruk kam nii ɗaɓɓii, tee jaɓanaama, jeyeede heen, Tuunus woni ko e laawol kañum ne, Muritani ne, ko ɓuri famɗude ko fotnoo waɗde ko siifondireede ngalɗoo nanondiral, so ɗaɓɓaani naattude e dental ngal sosnoo. BAB
https://pulaar.org/2017/10/07/muritani-e-cedeao-ciifondirii-%e2%80%88nanondiral-gollondiral%e2%80%88-hay-see%c9%97a-%c9%93uri-hay-huunde/
Tuggi 23 haa24 suliyee 2010 sifaa Hannki pinal Hannde yilliima e wuro Oolo Oologa e bismaango ADSCO. Sete o jaɓɓaama jaɓɓungal jooɗngal tuggi guduroŋ fayde wuro. Ummaade guduroŋ to ko otooji ɓe njaɓɓoraa, fayde nder wuro to ko pucci, naatirde  wuro ngo ko yimɓe dariiɓe e mbedda, ɓe na bannge nano, ɓeya ina ngoni bannge ñaamo. Tuggi 23 haa24 suliyee 2010 sifaa Hannki pinal Hannde yilliima e wuro Oolo Oologa e bismaango ADSCO. Sete o jaɓɓaama jaɓɓungal jooɗngal tuggi guduroŋ fayde wuro. Ummaade guduroŋ to ko otooji ɓe njaɓɓoraa, fayde nder wuro to ko pucci, naatirde  wuro ngo ko yimɓe dariiɓe e mbedda, ɓe na bannge nano, ɓeya ina ngoni bannge ñaamo. Nde sifaanaaɓe paandii nde, njippii e otooji mum en, ina njahra koyɗe hakkunde maɓɓe, ina mbeeɗa ɓe juuɗe ina calmondira e arɓe jaɓɓade ɓe. Noon ɓe ngoori haa ɓe njettii caali jippunde. Ɓe njoɗɗinaa. Gootal e terɗe ADSCO ɓami konngol bismii ɓe. Caggal mum,hoyreejo dental Sifaa hanki pinal hannde jaabtii bismaango ngo. So en ngartii e sabaabu njillu dental sifaa to Oolo oologo, ko noddaandu ngam hirjinde e reentinde ko fayti e rafi SIDA, kam e hirjinde ko fayti e janngingol sukaaɓe rewɓe ; ɓe mbaɗii heen hiirde wootere jamma kam e beetawe gooto hirjino. Oolo Oolooganaaɓe heewɓe nootitiima e jeewte he njaabtiima heen naamnde keewɗe peewtuɗe e ɓeto faamamuya mum en…. Caggal nde kiirɗeeli ɗii ngasi, dental Sifaa waɗdii batu e catal ADSCO to Oolo Oolooga ngam fiɓondirde gollondiral hakkunde pelle ɗiɗi ɗee. Umar Bah Mboyna
https://pulaar.org/2010/08/18/njillu-dental-sifaa-to-oolo-oolooga/
Aminetu Haydaar foolii, sibu artii Saharaa Hirnaange ñalnde aljumaa 18 desammbar 2009, feccere jamma (00h15h)  e nder ndiwoowa, ummoraade Espaañ (kanndaa lasaret) caggal nde naati opitaal ñalawma gooto. Waɗde o wiyi, nde o yettii nde «ɗum ko poolgu jojjanɗe winndereyankooje, poolgu jojjanɗe aadee, poolgu Saharaa». Aminata Haydaar, debbo Saharaanaajo kaɓantooɗo ndimaagu leydi mum, yaltinaa Maruk feewde Espaañ ko ñalnde 14 noowammbar ɓennuɗo o, sabu mum yooɓtoreede yedditaade «jeyegol mum e Maruk», e wiyde ardiiɓe ndiin leydi. Maruk ɗaɓɓiino e Aminetu nde yaafnotoo . Aminetu Haydaar foolii, sibu artii Saharaa Hirnaange ñalnde aljumaa 18 desammbar 2009, feccere jamma (00h15h)  e nder ndiwoowa, ummoraade Espaañ (kanndaa lasaret) caggal nde naati opitaal ñalawma gooto. Waɗde o wiyi, nde o yettii nde «ɗum ko poolgu jojjanɗe winndereyankooje, poolgu jojjanɗe aadee, poolgu Saharaa». Aminata Haydaar, debbo Saharaanaajo kaɓantooɗo ndimaagu leydi mum, yaltinaa Maruk feewde Espaañ ko ñalnde 14 noowammbar ɓennuɗo o, sabu mum yooɓtoreede yedditaade «jeyegol mum e Maruk», e wiyde ardiiɓe ndiin leydi. Maruk ɗaɓɓiino e Aminetu nde yaafnotoo . Ngam hollude salaare makko, balɗe 2 caggal nde o riiwaa nde, o felliti geddude ñaamdu e yardu, o salii yaltude kanndaa Lansarot (duuɗe Kanari). Gila ndeen, kala nde o dañi fartaŋŋe huccitde e jaayɗe, omo ɗaɓɓa « hakke mo heɓtotaako mo ɓesngu Saharaa jogii e yiilde fiyakuuji mum », ɓesngu kaɓanteengu ɗuum duuɓi 35 hannde. Aminetu Haydaar ina yahra hikka e duuɓi 42. Ɗo o kammpi e kanndaa Lansarot ɗo, ko cuurel ngel ɓuraani meeteruuji ɗiɗi njaajeendi e tati njuuteendi. Ko cuurel ngal alaa fallanteere, ngel alaa firlorde. Ko matelaa gooto werlaa ɗoon e leydi : ko heen AminetuHaydaar hoɗi, ina takki e hoore mum foto sukaaɓe mum ɗiɗo. Alaa ko nanetee ɗoon so wonaa diraango laaɗe diwooje e kaaruuji. Aminetu Haydaar ko tergal coftungal e dillere haɓantoonde ndimaagu Saharaa. Hannde o, o wiyi ina jarani mo maayde. Ko ñalnde 15 noowammbar, balɗe ɗiɗi caggal nde o yaltinaa El Ayyuun, wuro laamorgo Saharaa. Ko maa mbertaa noppi no feewi nde nanaa Aminetu ina haala, o wiyi : «Ma mi hoot , miɗo wuuri walla miɗo maayi». Daande nde ina leefi sibu o fuɗɗiima tampude, kono kadi haala ka, ko haala neɗɗo pellitɗo. Alaa ko o wuuri so wonaa ndiyam mbaɗɗam suukara ; wonaa witaamin, wonaa safaara. Ko o caliiɗo safreede, sabu añde mo ñamminireede forso. Ñalnde 13 noowammbar, nde o jippii e abiyoŋ, omo ummorii Dental leyɗe Amerik to o yahnoo heɓde njeenaari ngoɗndi mbiyeteendi « Cuusal siwil », sabu daranaade mo jojjanɗe aadee, omo ɗamininoo huunde fof ko wonaa riiweede feewde Espaañ. Hay so o jooɗtorinooka, o fiɓtanooki, nde tawnoo laamu Maruk ko ko ñaññi gila lewru oktoobar. Haɗeede hootde Saharaa ɗo o woppi yumma makko e ɓiɓɓe makko ɗiɗo yahrooɓe duuɓi 13 e 15, hay gooto hawrataa heen ! Laamu Maruk noon ko ko haaɓani oo debbo no feewi, sibu kala ɗo o rewi, o siftinta ko hare Saharaanaaɓe yejjitaande nde. O haɓretee ko hare yamyamre, kono fiɓnde makko ina tiiɗi sanne. Kono so omo ɗannoo, o ɗannortoo ko paaspoor Maruk, mo o heɓnoo e hitaande 2006 e ballal Amnesty International. Ko ɗuum ɓeydi seknude laamu Maruk : « O huutortoo ko paaspoor Maruk ngam haɓaade ɗum ! ɗum ɓurtii » ! Kono, sokde kadi, ina saɗti. O waɗiino duuɓi nay e kasoo (1987 haa 1991), omo waɗaa muumel siraati jamma e ñalawma. O ruttitiima kasoo e hitaande 2005, o waɗi toon lebbi 7, o geddi ñaamde fotde balɗe 32. Tengiti ngal dow, ko Aminetu ina ɓeydoo anndeede ñalnde kala, haa arti noon to Espaañ e to Amerik. Ko ɗum addani Maruk fewjude yaltinde mo leydi ; ɓe mbiyi wonde e paaspoor he, yeeso « nasiyonalitee » o winndi heen ko « Saharaanajo », yeeso « leydi hoɗi », o winndi heen « Saharaa Hirnaange ». Ɓe ɓeydi heen, nde o tellotoo e ndiwoowa nde, o tarñii paaspoor o. Kono o wiyi : «ɗum fof woodaani. Mi meeɗaa winndude «Saharaanaajo» yeeso «nasiyonaalitee», hay dara mi winndataa ɗoon. Kono, mi winndii « El Ayyuun, Saharaa hirnaange » yeeso « nokku hoɗi », hono no mbaɗirtunoo-mi ñalnde kala. Hol ko boni e ɗuum, tawde hay Fedde Ngenndiije ko oon adrees huutortoo so ina winnda mi ? Paaspoor oo noon, ɓe keɓtii ɗum gila nde njettii-mi toon, mi seekaani mo ». Sehilaaɓe makko Españool en e Sahraanaaɓe kala ceedtiima, ko no o wiyri nii, o winndirta. Ko ɓuri heewde e haɓantooɓe ndimaagu Saharaa ko ɗuum keewi winndude e kartal joldugal e ndiwoowa.  Ɗumɗoon meeɗaa addude caɗeele. Sabu añde bonondirde e Maruk, Espaañ hulii salaade jaɓɓaade Aminetu Haydaar tawi welaaka. Kono tan, hannde renndo Espaañ ina dillani mo no feewi, haa ɓurti. Maruk woni hannde ko ko jiñii. Farayse mo meeɗaa waasde heedande mo, jaɓaani feeñnikinaade, ɓe ngoppiri ɗum ko woɗɓe. Nii woni Dental Orop – ɓooyaani ko Maruk wonti « gollodiiɗo maɓɓe cuɓaaɗo » yaltinii kominikee ŋeerɗo ñalnde alkamiisa 10 desammbar, ina siftina laamaandi Maruk ina foti ɗooftaade « baɗɗiiɗe mum winndereyankooje ko fayti e jojjanɗe aadee », ina ɗaɓɓira ɗum kadi yeewtidde e Espaañ. Wonande Muhammad Khaddad, gooto e hoohooɓe Polisaariyoo, « darnde Dental Orop nde ina leefi, Maruk foti weeynaneede ko kartal boɗewal wonaa kartal oolal ». Omo yenanaa, kanko e annduɓe Aminetu Haydaar fof, wonde o yahrataa caggal. « Ko ɗo o jogori maayde so tawii maslahaa dañaaka. « Haɓɗe e fenaande, ko ɗum woni nguurndam makko », wiyi noon ko Gurutze Irizar e Fernando Peraita, wonduɓe e makko e nder kanndaa he. Kono gooto e hoohooɓe Maruk, Khalid Naciri, wiyi : « Dental Orop fotaani jeertinde min. Ooɗoo debbo fotaani waɗdeede e ujunnaaje maruknaaɓe dummbaaɓe e tuddunde Tinnduuf. Oo debbo ko bartiiɗo, kuutortooɗo jojjanɗe aadee e nafoore mum. So omo yiɗi hootde El Ayyuun, ko feere wootere woodi : o yaafnoo yeeso aduna fof » ! E oon sahaa Aminetu Haydaar nana lappii e matelaa mum, ina ɗojja ɗojjo muusngo, ina wondi e yiiño e hoore muusoore, kono ina jaggi ndimaagu mum : « Ko minen saharaanaaɓe, sokanooɓe, leeptaa, mbaraa, majjinaa, ko minen Maruk foti ñaagaade yaafuya » ! Bookara Aamadu Bah / Fooyre Ɓamtaare Ƴoogirde  : Figaro
https://pulaar.org/2009/01/27/aminetu-haydaar-hootii/
Gila kampaañ oo fuɗɗii ñalnde 21 suwee 2014, kanndidaa biyeteeɗo Muhammed wul Abdel Asiis oo, jamfinooɗo laamu jooɗii e jappeere e hitaande 2008 hade mum toɗɗoreede woote juɓɓiniraaɗe « ɗereeji ñenngaaɗi » , hollitii tan wonde wonaa kanndidaaji keddiiɗi ɗii waɗdata. Waɗi noon ko e denndaangal dente ɗe o yuɓiinnoo e laamorɗe diiwanuuji ɗii, o ronkii jogaade hoore makko, Gila kampaañ oo fuɗɗii ñalnde 21 suwee 2014, kanndidaa biyeteeɗo Muhammed wul Abdel Asiis oo, jamfinooɗo laamu jooɗii e jappeere e hitaande 2008 hade mum toɗɗoreede woote juɓɓiniraaɗe « ɗereeji ñenngaaɗi » , hollitii tan wonde wonaa kanndidaaji keddiiɗi ɗii waɗdata. Waɗi noon ko e denndaangal dente ɗe o yuɓiinnoo e laamorɗe diiwanuuji ɗii, o ronkii jogaade hoore makko, o holliti mettere makko ɓurtunde e « ɓee nayeeɓe … », « bonnooɓe », ɓe nganndu-ɗaa, e miijo Abdel Asiis, mbaɗii ko boni, so geddude woote makko… Kampaañ heddiiɓe ɓee ne woɗɗaani ɗoon, sibu ɓe keewaani ñiŋondirde e koye maɓɓe, ɓe ɓuri waawde tooñde kamɓe fof ko saliiɓe yahde woote ɓee. Ɗumɗoon noon, rokkii wiyatnooɓe wonde yahduɓe e Abdel Asiis woote ɓee, ko e mum ngondi, walla kam ngoni ko e wallitde mo dagnude woote ɗuurnaaɗe. Ɗum hollitii kadi, geddo ngoo, ina haɗi ɓe kamɓe kala ɗoyngol, kamɓe kala ɓe mbaɗdata ko e pelle politik e renndo gedduɗe ɗee, kono ɓe pooɗondiraani lefol laamu, sibu kamɓe fof aɓe nganndi hol keɓoowo ngol. Baawɗe Alla ! Go’o men yiyde sippirooɓe lammba ina ndikkoo yeeɓooɓe. Ngoo geddo koy muusii ! Ko e ngoon yeeso pot-ɗen faamirde winndannde PRDS Abdel Asiis (hono UPR ) yaltini ñalnde alkamiisa 12 ndee, tawi alaa mo tooñata heen so wonaa FNDU . Cikkatno-ɗen ɓe pooɗondirta ko kanndidaaji keddiiɗi ɗii. En tawii ko kañji ɓuri weldude, sibu e kampaañ hee, hay ŋaaccondirde ɓe ŋaaccondirtaa, kamɓe fof aɓe kawri e joopaade gedduɓe woote ɓee. Ndokken heen yeruuji : To Kahayɗi , Asiis wiyi wonde « gedduɓe woote ɓee ko « warkoyeeɓe », « ko kam en taccini » , ko kam en mbaɗi bonanndeeji añamnguraagu 89 e 90. Baawɗe Alla ! Ko Ahmed Daddaa , walla ko Saar Mammadu , walla ko wul Mawluud , walla ko Haamiidu Baaba Kan , maa ko Masawuud , walla ko Mammadu Alasan Bah, walla ndeen ko Jamiil Mansuur  ? Kanko Abdel Asiis to o wonnoo nde ɗeen bone mbaɗetee ndee ? O reenatnoo ko gardinooɗo ɗiin bonanndeeji. O jeyanoo ko ardiiɓe konu njooɓiingu ɓiɗɓe mum, hirsi ɗum en, waɗi ɓee yargo, werlii woɗɓe e oƴu jaynge !!! Kooli ko enen cuusi gacce, enen njoori gite ! Walla ndeen ko enen ngoni saaysayeeɓe ! Iih, hol kaɗɗo artiraaɓe e ɓaleeɓe muritaninaaɓe (haa teeŋti to Farayse) winnditaade ? Hol ɓoorɗo ngenndaagu maɓɓe ? Hol kaɗɗo ɓe heɓtude leyɗe maɓɓe, koɗorɗe maɓɓe, jeyuuji maɓɓe ? Mo wari Lamin Manngaan ? Hol berliiɗo e ɓee miskineeɓe, seppuɓe gila Ɓoggee haa Nuwaasoot ngam yiylaade haaldude e makko e hollitde mo caɗeele mum en, hol berliiɗo e ɓeeɗoo fotnooɓe jaɓɓeede, gerenaaduuji, tawi noon ñalnde kala ina jaɓɓoo seppirooɓe bolle puuyɗe, walla seppirooɓe ngañantumaagu to damal galle laamorgo leydi?… Won ɗo o wiyi kadi, kanko kanndidaa Abdel Asiis, wonde « mi fottii e hoohooɓe heewɓe, ɓe meeɗaa nande innde Muritani ndee ko adii 2009 ». O haali ngolɗoo konngol ko Eeleega, o loowi ɗum ko e noppi Mawɗo Leydi mo o jamfinoo ñalnde 6 ut 2008, hono Siidi Wul Sheex Abdallaahi, oon pellitnooɗo artirde moolinooɓe, ƴetti kuule ittooje njiyaagu… gonɗo hannde to Lemden, sara ɗo o haalata ɗoo… Nde o ari Kiifa, o wiyi wonde « warkoyeeɓe » ɓee, ko suusɓe wiyde wonde « bonannde (gabesi) » ina woodi hannde e leydi ndii. Ko ndeen o ruttii kadi e haala « Air Mauritanie », o yani e wul Waagef… Kono, Pulaar wiyi « ñalnde darnga, maa wood ko janngtaa ko wonaa nguyka gertooɗe » ! Kadi « Weli mbeewa, metti mbeewa, nagge ɓuri ɗum ɓirannde » ! Muttaar miijo ƴoogaango e ndeeɗoo winndannde
https://pulaar.org/2014/06/13/woote-hooreleydaagu-geddo-ngoo-muusii/
“Koronaa” wontii wowlaandu ndu ɗemɗe aduna oo kala kawri. E lebbi battindiiɗi ɗii, ñawu koronaa hawridinii aduna oo kala, yooɓiima pittaali keewɗi, teeŋti noon e leyɗe hirnaange ɗee, kono kadi ronkaama dañaneede safaara haa won naalanke gooto qirrii, e nder jimɗi mum wonde “koronaa koko horana”. Hay so tawii en njettaaki ɗoon tawo, ngonka Muritani ina faayni. Ko ina ŋakki lewru seeɗa, en keɓɓiino kabaaru ummoriiɗo to ministeer toppitiiɗo cellal nder  Muritani ina hollita wonde “koronaa gasii heen”, ma a taw nii ɗum ina jeyaa e ko addani laamu hoybinde won ɗeen kuule ko wayi no : “couvre-feu”, restoraaji udditeede, kam e nokkuuji jeeyirɗi, jamaaji ekn… Kono, ellee maa mbiyaa ko ɗum mboros koronaa oo fadnoo. Tuggi ñalawma 23 mee 2020, 27 neɗɗo tawaama  ina ngondi heen caggal nde wiyaa  “gasii he leydi hee”, ɗum firti ko ñawu nguu ko fuɗɗii feeñde e leydi hee, haa e ñalawma hannde oo, 26/05/2020, fotde 262 neɗɗo piɗaama, 9 cankiima heen, 15 heen cellii. Ñawu nguu naatii e nder diwanuuji sappo e nder Muritani(3 gonɗi e nder nuwaasoot, Assaba, Trarsa, Barakna, Daklet Nuwaadibu, Hod Fuɗnaange, Adraar e Insiri. E nder ɗiin diiwanuuji, gure 11 memaama. Ɗum firti tan, ko jooni  koronaa naati e Muritani. Hol ko addi ɗum ? Eɗen mbaawi wide nii ko ñaw ngu ina woodnoo ko ɓuri ko haletenoo heen ko, ɗum noon waɗi ɗum ko sarwissaji toppittiiɗi safaara ina ŋakkira kaɓirɗe loskooje goodal ñaw ngu e yimɓe. Ko ɗum waɗi haa e ñalawma hannde oo, alaa nokku e opitaaluuji he karoliɗɗo e loskugol ñaw koronaa ngu, hay mo ɗum tuuma walla yiita e mum, alaa safaara laaɓtuɗo kawraaɗo ko oon foti safrireede; heewɓe ina ngoytii hay so tawii paayii koye mumen  ngannda ɗo kuccata, so ngarii e cafrirɗe ne, doktoreeɓe ɓe tawi ɗoon ɓe keewi ko hollitde alaa ko “njoganii ɗum” walla nii ndogaa ɗum en. Wiyeteeɓe caŋkiima e koronaa ɓe, yimɓe heewɓe ina cikkitii ɗum (koreeji mum en) : ko wayno debbo gumminooɗo farayse o, curaaɗo fotde balɗe saappo e joy ko caggal nde saŋkii wiyaa “koronaa tawaama e mum”, walla biyaaɗo “saŋkiima sabu koronaa” to PK, koreeji mum e hoddiiɓe mum fof mbii ko oon “wonaano cellunooɗo tan ko juuti” e tee nde yimɓe galle maɓɓe curaa loskaa hay gooto e mum en tawaaka e mum. So tawii goonga haalaama ina annda jikkuuji moritaninaaɓe mballitaani palagol ñaw ngu sabu e ngal ɗoo daawal, raaɓo raaɓo ngo ɓuri tuumeede ummorii ko caggal leydi : senegaal, mali e maruk; Ɗanniyaŋkooɓe wappotooɓe laabi jamiraaɗi reweede, naata e leydi he tinaaka e ballal jom otooji kaseteeɗi e dadiiɓe hanndotooɓe laabi, ɗum fof noon ko sabu njeenaari, yeru ko kewi mbaañ e oo mudda ko. Kono kadi waasde yimɓe ɓe hormaade wasiyaaji wonde yoo ndeeƴtu e galleeji mum en,yoo ɗoofto sahaaji dottanaani “couvre feu”, hoto nootitto e dente ɗo yimɓe pawndirta ekn… Jawɗeele keewɗe denndinaaɗe ngam faabaade roofolɓe nattuɓe gollaade sabu curagol walla nii tawa ko miskineeɓe tan, alaa heen ko yiyaa tawo, winnditinooɓe e ɗum, yoga e mum en keɓaani tawo hay dara sabu hay dara laaɓaani e peƴtugol tuuse caggal “minuit”. Mbiyeten tan waɗde ko haaleteenoo adan koo, ko jeeyngal wonnoo, “ko piyanɗe gaɓɓule ɓurnoo heen heewde” wonannde Ministeer laamu ngu toppitiiɗo cellal  haa ko ina sikka e nder aduna oo fof, ko kuule ƴettaaɗe e nder leydi he mbaawi falaade raaɓo-raaɓo ñaw  ngu, kono ngannden tan mboros gonduɗo e “niɓinirki” sappantaake! Ko waawi heen wonde fof “alaa ɗo yahnoo artii ɗo wonno”, kuule cakkitaaɗe gila e fuɗɗoode ɗee poti ko teeŋtineede : sooɗoraade juuɗe saabunnde, woppude tottondirde juuɗe walla uurnondirde, reentaade dente keewɗe maa woɗondirde so ɗum farliima e maa, suumaade kunuɗe e kine ekn…Suraade e galleeji ko e ɗiin wasiyaaji jeyaa hay so tawii noon ɗum ɗoon teskaama ina heewi lor sabu keewal yimɓe nguuri ko e ndoolon mum en, so ngollaaki nguurata e tee ɗum teppii faggudu aduna oo kala teeŋti e leyɗeele mawɗe ɗe, Muritanikam haalaaka: ko ɗum waɗi hannde  “curagol” koko ustaa no feewi e ɗiin wasiyaaji e nder leyɗeele mawɗe ɗe ngam waasde yoolde faggo maɓɓe. Eɗen teskii nii ɗo e Moritani, jehe udditaama kañum e jeeyirɗe goɗɗe, restoraaji ekn…. Eɗen kuli tan nguuɗoo ñawu ari ko wuurdeede no jontinooje nii, sidaa, jabet… kono ñaagiɗen Alla tan ko yoo rokku en ganndal e ƴoyre no mumtirɗen ñawngu no ɗoyru nii walla came walla so roŋkaama kam tawa eɗen kanndoongu, bonannde maggu haaɗa ɗo jaɓi. Maamuudu H. Joop
https://pulaar.org/2020/06/14/muritani-e-koronaa%e2%80%88-hoto-mantee-jamma-suwaa-weetde/
En nanii Ɓoggee e Demet njaɓɓinooma Baaba Maal kaaɗtudi jaɓɓugal. Bagodinnaaɓe teddiniino mo kaaɗtudi teddungal. Kono Ñaabina ɗo tawtora-ɗen ɗoo ena metti ɓurde. Baaba Maal jaɓɓaama e Ñaabina Sammba e tule oole ñalnde 23 oktoobar 2013 jaɓɓungal baɗngal faayiida. Mbolonaaɓe, Maalmaalɓe, Dabbenaaɓe e Jaanankooɓe, cuuɗi nay Ñaabina ɗii fof ndentii, teddinii mo kaaɗtudi teddungal. Rewɓe wuro ngoo njaɓɓorii mo ko ñaantule e njimri ganni, gollorɗe fulɓe hanki e ñameele ɗe ɓe teddirannoo hoɗɓe mawɓe. Boɓi kodde, pedane ɗe ngittaaka-mbaɗtaaka, njuumam telsi(suukara telsi) ñiheeje gawri e nebam sirme kaynaɗam haa uuri, lacceeje e kocce nayi ƴaaki, ko ɗuum rewɓe ɓee mbaɗiri koɗungu Gorko Duwoyra haa dawi waynii. Ñameele jiggaaɗe walla jinnditorɗe paggitaaɗe, hay geɗel gootel jillaani heen. Ko golle lawɓe, maabuɓe, remooɓe e ñeeñal rewɓe fulɓe tan addaa ɗoon. Ñalnde 24 ndee, Hamjatu Abdul Caam rokki mo, kanko Baaba Maal, puccu beede leen. Ngu inniraa Beede Ngiril Sammba Binta Ayse Maram. O ruttii o soodti ngu miliyoŋ mbuuɗu(1000.000 mbuuɗu) e kaalis Muritani. Haa hannde, kanko Hamjatu Abdul Caam, o ruttii kadi o itti 100.000 mbuuɗu, o rokki naalankooɓe Daande Leñol. O waɗi kadi 100.000 mbuuɗu woɗnde, o rokki ñeeñɓe wuro ngoo e hoɗɓe ñeeñɓe arnooɓe. Beede Ngiril Sammba Binta Ayse Maram Tooroodo dartoyii e makko ko 1 200 000 mbuuɗu. Ñaabinanaajo goɗɗo soodi nagge ɓesnge ɓireteenge, rewniinge, rokki Baaba Maal. Nagge ngee ɓiraa, Baaba Maal tawraa kosam ɗam nder dingiral. Janngo mum, nagge ngee addaa ena wondi e goolyel mum, o fawi heen gite makko, kanko e wondiiɓe makko. Fonndunaaɓe, Fonndu e Naanaango, mbaɗi wutte jarɗo 100.000 mbuuɗu, mbaɗdi heen ngaari, ndokki Alhajji Baaba Baydi Maal. Ɓe mbaɗi kadi ngaari ngoɗndi, ɓe pawi heen 50.000 mbuuɗu, ɓe mballiti Ñaabinanaaɓe. Ɗum fof waɗi ko ñalnde 24 ndee. Ñalnde 25 ndee, subaka mum, Medda Jaañ itti koɗungu Daawalel, addani Baaba Maal e Ñaabina. O wiyi haade won rokkuɓe pucci, won rokkuɓe nayi ɓesɗi e gayi, won kadi waɗɓe wutteeji, kanko Medda o addanta Baaba ko liingu. So cubballo addanaama ko iwi e ndiyam, addanaa ko paso mum. Medda Jaañ addani Baaba ko ndaawa( seerndi ndaawa e ɓaleewu ko ndaawa ɓuri mawnude kadi ena waɗi ɗaamol no safdu nii). Ko ɗuum Baaba waɗanaa hiraande ñalnde heen. E oon ñalawma gooto, nde yahi haa hiirde feŋi, Ñaabinanaaɓe kadi mbaɗi tengaade, botuuji, mukke maraakiis e makatuumru, ndokki Baaba Maal. Njillu Baaba Maal e Ñaabina waɗii faayiida saɗne. Yirlaaɓe Jeeri, Mboolonaaɓe, Maalmaalɓe, Jaanankooɓe e Dabbenaaɓe njaɓɓiima mo, teddinii mo kadi nduusii mo. NJaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2014/01/15/baaba-maal-teddinaama-e-nder-naabina/
Yimɓe heewɓe ina luurdi hannde e batte ɗe kuuge leeyɗeele aduna oo nganniyi ƴettude feewde e Moritani caggal nde goomuyel militeer en folli laamu ngu ardinoo Siidi Wul Sheex Abdallaahi ngardonoongu e waame demokarasi wooteeji marsa 2007. Darnde pelle adunayankooje ɗee noon foti faamreede ko kuuge ɗe ɗe ƴetti feewde e Moritani ko geɗe kawranooɗe e nder pelle he (Moritani ko nduubaan e nder Dental Afirik, e Dental Adunayankoore ekn..) etee wiyaa heen kala jaɓɓuɗo won ɗiin sarɗiiji, kuule ɗe ina poti faweede e mum. Kuugal janngal e Moritani ngal feeñi ko e kuulal ngal 25 ƴoogangal e Doosgal cosngal Dental Afirik etee ngal kuulal laawɗinaa e leydi he (ratification) ko ñande 7 suliyee 2008 e rewrude e Asambele Nasiyonaal, ellee ma mbiyaa wonde dipiteeji ƴaañɗi kuudetaa oo ko raɓɓiɗɓe hakkillaaji. Ɗum noon ina wayi no so ɗeen kuuge pawaama e Moritani, leydi ndi tooñaaka, ko kañum tooñi hoore mum, walla mbiyen ko goomuyel senerooji tooñi ɗum. So won fotɓe woyreede ko ɓeen poti woyreede (maa en ngartoy e ɗeen kuule sabu wonaa ɗum woni yeewtere men hannde). So tawii noon en nduttiima e rewam keborɗam battinde e nguurndam leydi ndi, pot-ɗen teskaade ko wonde Moritani ko ko jiggotoo hitaande fof ko ina tolnoo e 70 mbuudu e nder teemedere (70%) kala ko feewti e nguura mum. Tesko-ɗen noon ɓesngu Moritani hannde yettiima miliyonaaji tati etee heen miliyon ko heegaaɓe (ndañaani e nguura ko ɓalli mum en katojini heen ko). Moritani, yoga e cofteele mum to bannge faggudu e renndo keewi golloreede ko balle ummoraade caggal leydi maa wonii ko balle Alla meho walla ñamaale. Yoga e ɗum noon heewi ummoraade ko pelle adunayankooje ɗe ko wayi no Dental Leyɗe Orop (UE), ceŋɗe Dental Dowlaaji Dentudi (ONU), Banke Monnjaal (BM) ekn…walla ko wayi no leydi Farayse e Dental Leyɗe Amerik ko ɓuri maantinde heen ko. Ina teska noon gila Senerooji ɗi polli laamu demokarasii ngu SIDIOCA ardinoo, aduna oo kala, teeŋti noon e Dental Leyɗe Afrik (UA), UE, ONU, BM e leyɗeele Orop e Afrik taam pelliti, so tawii laamu SIDIOCA artiraaka e palaas mum, maa ɓe taƴondir e Moritani etee yoga ko ɓe e mballittunoo ɗum walla ko ɓe ñamlatnoo ɗum maa ɓe ndartin haa heddoo tan balle njurum ndeeraagu (sadakeeji). En njettiima noon hankadi e sahaa ko wonnoo gubbaali ari ko e wontude goonga sabu UA e batu goomu mum kalfinaangu jam e kisal e nder Afiriik e diisnondiral e pelle e leyɗe Orop ɗe taƴanii senerooji ɗi lajal ñande 6 oktoobar 2008 so ɓe ngoppitaani SIDIOCA, ɓe ndutti ɗum e laamu, maa pelle ɗe e leyɗe ɗe ciynu ko mbiynoo ko. Jooni noon eto-ɗen ƴeewde tolno ɗeen balle keborɗe waaseede so tawii haa jooni senerooji ɗi ina lutti tiiɗde koye e nangtaade e ko njeyaa ko : UE, BM e leydi Amerik kañum en tan ina piɓi haaytude rokkude Moritani ko ina tolnoo e 500 miliyon dolaar (hedde 100 miliyaar ugiyya). Ndiin jawdi fotnoo ko golloreede ko e eɓɓaaɗe ƴellitgol ndema e ngaynaaka, peewnugol laabi e golle jowitiiɗe e cellal e jaŋde, tabitingol jam e kisal e nder leydi he, kaɓtagol e ownooɓe (terorist en) e keblugol konu men ekn… E nder ooɗoon kaalis fof ina wayi no ko 18 miliyaar ugiyya feewti e ballal njurum-ndeeraagu, hay oon kaalis ne BM ko ko yowi ɗum haa ƴeewa no waɗanta ɗum. AFD, hono fedde faraysenaaɓe wallidiinde arwaniire Moritani fellitii dartinde balle mum haa nde laamu kesu sompaa fof. Etee ɗo kaalaten ɗo AFD ina wallitnoo Moritani ko ina tolnoo e 100 miliyoŋ ooroo (hedde 30 miliyaar ugiyya) e nder daawal duuɓi tati, won heen ko fuɗɗinoo totteede kono won heen ko tottaaka tawo, ina gasa ɗum waasa totteede so tawii militeer en njaɓaani ko mbiyaa ko. UE ina nanondirnoo e Moritani awde e maayo mum liɗɗi ko ina tolnoo e coggu 300 miliyoŋ dolaar (90 miliyaar ugiya) e duuɓi nay paaɗi, ko ñande 31 ut ɓe potnoo wersude oon kaalis kono ko ko yowaa. Jiidaani UE ina hunaninoo Moritani dokkal 230 miliyoŋ dolaar (miliyaaruuji 4 e 600 miliyoŋ ugiya). Oon kaalis ina fotnoo fewnitireede laawol Nuwaasoot feewde Rooso e golle goɗɗe jotondirɗe e ƴellitaare leydi ndi ko wayi no gollirɗe dowrowe yeru : porosee Aftuut Saheli potnooɗo ittande Nuwaasoot ɗomka, mahgol laawol laana njoorndi ummaade geec feewde Gorgol ngam jolnoyde «fosfat Bofal» yeeyoyee caggal leydi. Ɗeen gollorɗe fof so tawii kaaytii, ina hasii bonannde mum e leydi he ina heewi teeŋti noon   wonannde gollinooɓe (jom antarpirisuuji) kono kadi wonande gollotooɓe leydi ndi maa ŋakkire no feewi ɗo ngolli, ɗum ɓeyda kadi somaas e leydi he. Ko goonga batte bonannde nde e laamu ngu wonataa jooni jooni kono ɗo e lebbi jeegom feewde hitaande maa ɗum battin e nguurndam dowla o, gila noon e njoɓɗeele liggotooɓe haa e fereeji guurnannooɗi Administarasiyoŋ oo, ɗum noon ina hasii maa wonan «laamiiɓe» ngoƴa. Nde wonde yoga e daraninooɓe maa polla laamu Siidi paanditinoo heen ko mbele ina ndaña wellitaare no addan nii (jamaanu Maawiya) no porliri jawdi laamu, haa hannde ne dee ɓe keboraani hoonaade tawde wonii jawɗeele maɓɓe keewɗe ndañetenoo ko e porlugol jawɗeele poreseeji e jeenaaje keɓetenooɗe heen, jooni kam joom mum en nanngii kaake mum en. Kono kadi kuuge keeriiɗe goɗɗe maa ƴette wonande Dowla Amerik e Dental Orop, ɗeen kuule noon toɗɗotoo ko yimɓe heeriiɓe teskoraaɓe jartodingol mum en e kuudetaa oo walla halfinaaɓe golle toowɗe e laamu militeer en ngu. Ɓe puɗɗiima nii lelnude doggi ɓeen tuumaaɓe wonde ko wallidiiɓe jamfiiɓe laamu SIDIOCA, hay booñuuji yoga e maɓɓe njoginoo e bankeeji caggal leydi, maa kaalisaaji mum en njowe toon haa geɗe ɗe laaɓta. Ko dooki en ko, so tawii en palaaki ɗum gila e law, kebor-ɗen ko dummbeede e nder leydi he etee en majjaani bonannde mum e ɓesngu, sabu eɗen ciftora ko ɓooyaani tawo, caɗeele Irak wuurnoo ko adii liɓgol laamu Saddam : heege sabu ŋakkere nguura, ñabbuuli sukaaɓe sabu ronkude dañde safaruuji, nate jurminiiɗe ɓesngu Irak peeñooje e telewisiyonaaji ekn.. Hay Libi ne nde nanngondiraa wattindi ko jebbilaade, tuubani leyɗeele Orop. Wiyooɓe hannde wonde kuuge keborɗe ƴetteede feewde e Moritani «ko bolle puuyɗe» , ko so tawii ɗum arii «eɗen mbaawani koye men» ko añɓe jam e kisal Moritani sabu nguu ñalngu hannde, ko aduna julyultondiral, aduna oo fof wontii wuro wooto, hay gooto waawanaa hoore mum kañum tan, gooto fof ina soklondiri e koɗdiiɗo mum, ɗum noon wiyde ina waɗta Moritani no «duunde laaraf» ko yoolaare. Mbiyen tan wonde Moritaninaaɓe kala (en paltaaki hay gooto, hay saabiiɓe ngonka hannde ka) ina poti dartaade, njiiloo peeje juumtuɗe ballitooje leydi ndi hisnude jam e kisal ɓesngu mum. Ɗum ɗaɓɓi ko yo a taw dabi ɗeen peeje ko ruttaade e ngonka ngadiika ñande 6 ut 2008, caggal ɗum sompa diisnondiral mawngal denndinoowal gollotooɓe politigi kala, yiyloo maslaha tawa ko tiiɗtinoowo demokarasi e leydi he, gooto fof yiytoo heen hoore mum tawa hay gooto hersaani. Ɗum noon ɗaɓɓi ko yo   senerooji ɗi mbaajto koye mum en, ngannda ko ɗum woni laawol jamyamol, ko heddii fof roondi ko fitina, saka noon so tawii joom mum en njaakorii tawde ko kañum en njogii kaɓirɗe ko yiɗde mum en tan rewetee, ɗum ko juumre. Doole ko maa ngondaa e fiɓnde sellunde e nuunɗal so wonaa ɗum, jibinta ko halkaare. Firo kuulal 25 Doosgal cosngal Dental Afirik. Ina moƴƴi yimɓe ngannda kuulal ngal UA fawi e Moritani ngam yowde ɗum e fedde nde, e wiyde ɗum wonde maa kuuge pawe e mum. So tawii Goomu kalfinaangu Jam e Kisal teskiima mbayliigu laamu   luulndiingu Doosgal (constitution) leydi e nder gooto e dowlaaji jeyaaɗi e fedde nde, tawi peeje dipolomasii fof kuutoraama etee njumtaani, Goomu ngu ina foti ƴettude kuugal ngam yowde jeytoragol e golle oon dowla e nder fedde he ɗum noon ko fawaade e kuule 30 Gollal Sosngo e 7 (g) e nder Nanondiral (protocole). Etee ngool jowgol ko ɗoon e ɗoon siynetee. Ɗum fof e wayde noon, ina farlinaa e Dowla nduubaan o jokkude e hormaade sarɗiyeeji ɗi Fedde nde fawi e mum teeŋti noon e sarɗiyeeji jowitiiɗi e kormagol jojjanɗe aadee. Jowgol Dowla nduubaan addantaa UA taƴondirde e mum to bannge dipolomaasi sabu fedde nde maa sakku kala peeje ngam ruttude demokarasii e nder oon dowla. Saabiiɓe mbayliigu laamu luulndiigu Doosgal leydi potaani jeytoreede e wooteeji juɓɓinteeɗi ngam artirde njuɓɓudi demokarasi e nder leydi etee ɓe potaani hay halfineede golle e nder juɓɓule politigi Dowla maɓɓe. Saabiiɓe mbayliigu laamu luulndiigu Doosgal leydi ina mbaawi noddeede sariya e nder ñawirɗe toppitiiɗe ɗeen geɗe e nder Dental he. Batu kuuftidinngu (Conférence) maa faw kuuge e kala Dowla nduubaan pewjoowo pollugol laamu luulndigol Doosgal leydi Dowla nduubaan goɗɗo e nder UA walla ballitoowo ngool pollugol, ɗum ɗoon noon ko fawaade e kuulal 23 Gollal Sosngo Batu kuuftidinngu ina waawi fellitde ƴettude kuuge goɗɗe feewde e   saabiiɓe mbayliigu laamu luulndiigu Doosgal leydi tawi hay kuuge to bannge faggudu ko heen njeyaa. Dowlaaji nduubanuuji fedde nde potaani jaɓɓaade e moolde saabiiɓe mbayliigu laamu luulndiigu Doosgal leydi. Dowlaaji nduubanuuji fedde nde poti ko ñaawde saabiiɓe mbayliigu laamu luulndiingu Doosgal leydi walla cakka peeje no nawtiri ɗum en to ngumminoo. Dowlaaji nduubanuuji ina cemmbina ciifondiral nanondire hakkunde majji e compugol kuutorɗe to bannge sariya jowitiiɗo e ballondiral to bannge sariya e nawtugol jom bonannde en to leydi mum en». Maamuudu Haaruuna Joop
https://pulaar.org/2008/10/13/rewam-kuuge-pawaa%c9%97e-e-muritani-caggal-gunndagol-laamu-siidi-wul-sheek-abdallaahi/
Ko idii fof, ñalnde alkamiisa njah-mi toon hedde waktu jeetaɓo, to nokku binnditorɗo Liksaar, ɗo wonnoo « galle defte » (Maison du livre), galleeji ɗi Maawiyya mahnoo e denndaangal departemaaji leydi ndii. Taw-mi toon yimɓe capanɗe tato e njeetato ina mbinnditii. Nde ɓe ngari e rokkude tikkeeji, keɓ-mi tikket 35, nde tawnoo won winndinooɓe ɓe ngaraano, won kadi ɗi dokkitoowo tikketaaji resannoo yimɓe mum. Nii woni, koot-mi haa waktu go’aɓo e feccere ngartu-mi, taw-mi kuuraa alaa, binnditagol ina dartinaa. Ko idii fof, ñalnde alkamiisa njah-mi toon hedde waktu jeetaɓo, to nokku binnditorɗo Liksaar, ɗo wonnoo « galle defte » (Maison du livre), galleeji ɗi Maawiyya mahnoo e denndaangal departemaaji leydi ndii. Taw-mi toon yimɓe capanɗe tato e njeetato ina mbinnditii. Nde ɓe ngari e rokkude tikkeeji, keɓ-mi tikket 35, nde tawnoo won winndinooɓe ɓe ngaraano, won kadi ɗi dokkitoowo tikketaaji resannoo yimɓe mum. Nii woni, koot-mi haa waktu go’aɓo e feccere ngartu-mi, taw-mi kuuraa alaa, binnditagol ina dartinaa. Ndeen woni nde ƴettu-mi kabaruuji ko fayti e binnditagol ngol. Ko idii fof, e ooɗoo sahaa, winndittoo tawo ko dañɓe duuɓi capanɗe nay e joy fayi dow. So jinnaaɓe maa ina nguuri, alaa e sago ɓe mbinnditoo tawo, nde mbaawaa winnditaade. So ɓe nguuraani, tawi duuɓi maa ɓurii 45, ngaddataa tan ko kaayit maa juddi e koppi mum, e kartal maa dantitee e koppi mum. So a dañaani capanɗe 45 alaa e sago ngaddaa seedantaagal maayde maɓɓe (certificat de décès walla kala kaayit ceedtotooɗo maayde maɓɓe). Kono ñalnde heen, won garnooɗo winnditaade wiyaa maa addora kaayit binnditagol RANVEC, woni kaayitaaji ooli, ɗi nganndu-ɗon ɗii. Kaayitaaji ina takkaa e damal naatirgal mawngal ngal e damal naatirgal huɓeere ndee, ɗiɗi e heen damal fof, heen gooto ko e Arab, oya e Farayse, kono ɗi ngalaa ñalngu, ɗi cifaaka, ɗi ngalaa tampoŋ, ko ɗi ɓoli, bellelli. Winndaa e majji, ko ɗumɗoo : « Tintinaango Ɓiɗɓe leydi kala ina tintinee wonde golle binnditagol ina udditanii yimɓe fof, kono ɗe mbaɗetee ko e daawe keewɗe. Jooni, winndittoo tan ko ɓiɗɓe leydi jogitiiɓe kayitaaji mum en juddi kam e karte mum en dentitee ; Lajal e sarɗiiji daawal ɗiɗmal ngal maa mbayyinoye. Jinnaaɓe ngadotoo ɓiɗɓe mum en winnditaade, so ina nguuri Garɗo winnditaade ina foti addorde : Kuuraa artoyi ko hedde waktu 2ɓo e feccere, golle ɓamti haa waktu nayaɓo, ɓe ndartini. Sappo e ɗiɗo wonnooɓe e doggol ɓe keɓaano winnditaade ɓee, mbaɗtaa hoore doggol alet 22/05/11. Keɓ-mi tonngoode 3. Alet, ndoƴ-mi, njettii-mi toon waktu jeetaɓo e hojomaaji 15. Ɗoon ngon-mi haa w9ɓo e feccere, nde noddaa-mi. Nde naat-mi, yimɓe njoyo maa njeegomo ina kuufi taabal juutngal, haakem (perfee) ina heedi hakkunde, siis gooto ina woni oogaa bannge ina hucciti e makko. Tato heen, Haalpulaar gooto (ina heedi soɓɓundu taabal), capaato ɓaleejo, ina keedi perfee bannge mum nano. Bannge makko ñaamo, polisee boɗeejo ina jooɗii ɗoon, sanndarma capaato ɓaleejo ina sawndii ɗum. Bannge rewo, capaato boɗeejo ina hucciti e ordinateer, suka debbo (capaato ɓaleejo), keewɗo yah-ngartaa, ari, sawndii ɗoon. Calmin-mi, ɓe mbismii kam. Keedɗo perfee bannge nano o (capaato ɓaleejo) naamnii kam tikket am, tikket 3. Ittu-mi mo e poos am, mbeeɗ-moo-mi, o heɓi o joɗɗini yeeso makko. Mbeeɗ-mi perfee kaayitaaji coklanooɗi ɗi, o tiimi heen, o wiyi mi, « to njibine-ɗaa ? » Mbiymoo-mi, « Ɓoggee, … Sahre Ndoogu ». Ɓaleejo oya (jom tikket) wayi no najɗo nii : « Hol to woni Sahre Ndoogu ? » Aɗa faama tan o meeɗaa nande ngoo wuro. Perfee : « Hol mo nganndu-ɗaa Ɓoggee ? » (Kamɓe fof aɓe naamnodoo laawol gootol, gooto kala e naamnal mum) ; Miijo siirtii e hakkille am, mbele mi jaaboto walla alaa. Mbiy-mi « Miɗo anndi Ɓoggenaaɓe fof » Naamnal ngal fuuyri mi sanne, mi yiɗaani jaabaade so Alla. Perfee wiyi mi « Haalan min ɓe nganndu-ɗaa toon », e daande yamyamre, nde alaa fitina walla mettere … « Miɗo anndi ko wonaa Ɓoggeenaaɓe tan, miɗo anndi Moongelnaaɓe, Attaarnaaɓe, Ayyuunaaɓe …. » Ɓaawo deƴƴere, mbiy-mi « Ɗum noon miɗo anndi gonɗo hannde Koolaaɗo Kuuɓal Kalifu Ñaawoore oo, ko minen njanngidi … Walla so on njiɗii miɗo anndi Maasina gonnooɗo Meer Ɓoggee oya »… Polis o wiyi : « Maasina ? » Mbiy-mi : « ko mawɗo oo, mi haalaani gonɗo to Ministeer Linteriyeer oo » Polisiyee oo wiyi « Eyyoo ! » Perfee : « To Sahre Ndoogu heedi mbiy-ɗaa ? » Haalpulaar oo wiyi : « ooɗoo ko porfeseer ! » Kono heddiiɓe ɓee mbayi no nanaani nii. « Sahre Ndoogu ko bannge rewo Ɓoggee, ina jiimti e kolongal Ɓoggee ». Mbiymoo-mi « naamne mon ɗee dey, ina kaawi mi, mi faamaani ko ngol binnditagol woni ». O wiyi « waɗi ɗum ko won jogiiɓe kaayitaaji ɗi ndewaani laawol, wonaa aɗa anndi ɗuum » ? Njaabii-mi : « mi meeɗaa yiyde oon. So ɗum woodii, bone ɗee ngoni ko e Njuɓɓudi laamu ». O wiyi « eey, ɗumɗoo ko ngam reftinde geɗe ɗee laawol » ! Mbiy-mi “iih, mate wonaa ina woodi laabi ɗi neɗɗo rewata haa heɓa kaayitaaji jeyegol e leydi (code de nationalité)?” « Aɗa golloo walla ko e alteret ngon-ɗaa ? » Ɗum ko naamnal suka debbo oo. Perfee : « Hol tonngoode maa golle ? » (matricule solde) Mbiymoo-mi « 3….Z ». O arti kadi e teskuya makko oya « wonaa aɗa anndi won jogiiɓe kaayitaaji ɓe potaani jogaade » ? Njaabii-mi « mi meeɗaa yiyde oon ». O wiyi gonɗo e masiŋ oo : « ƴeewan en ». Oon ƴeewi, haali ko sawndii ɗum : « 3….2 », mbiy-moo-mi, « alaa, wonaa noon » ; o ƴeewtindii o haali ko yuɓɓi koo « wonaa 2, ko Z ». Perfee : « a jogaaki ɗoon kaayit juddi ɓooyɗo, ko adii ɗiiɗoo » ? Njaabii-mi « miɗo jogii, kono mi addaani. Njogii-mi ɗoo ko kaayit jeyegol e leydi (nasiyonalitee ɓooyɗo) ». Uddit-mi kartaabal am, njaltin-mi kaayit oo « omo ni, Alla e makko ɓooyde,o oolɗii ». Mbeeɗ-moo-mi kaayiit oo, o tiimi heen ko juuti, o weeɗti mi. O wiyi : « eywa, tiiran mo kaayit makko ». Oon wiyi « gasii ? » ; Perfee wiyi « ahaa, gasii ». Oon naamnii kam : « ko a pulaar ? » Naamnii-mi : « ɗemngal muuynu-mi, njiɗɗaa wiyde ?» (seeɗa mi saloo jaabaade …). « Eyyoo ko Pulaar muuynu-mi ». Perfee weeɗi mi kaayit ina winndaa geɗe am kam e geɗe jinnaaɓe am (innde e yettoode, ɗo jibinaa, e nokku ɗo jibinaa). Ɓe mbiyi mbele ɓe mbaɗat Ɓoggee walla Sahre Ndoogu. Sanndarma oo heɓɓitii wiyi mbaɗee Sahre Ndoogu. Mbiy-mi « eey, no o wiyri nii ». O jokki, wondude e nehdi e hurum, jaabtii ko kaalnoo-mi e laabi keɓir-ɗi kaayitaaji, o wiyi « so neɗɗo walla jinnaaɗo mum jibinaaka e leydi hee, wonaa jooni foti winnditaade, ko daawal paangal, kono firtaani wonaa Muritaninaajo ». Mbiy-moo-mi « kono maa yimɓe ɓee paamninee, so wonaa ɗum cikkata ko salaaɓe winndeede ». O wiyi « ko noon tigi, alaa e sago ɓe paamninee ». Ƴeewtii-mi kaayit o, taw-mi binndol ngol ina yuɓɓi to Farayse too, e to Arab too fof. Ɓe mbiyi mi jaggu haa tiiɗa, ndeeɗoo tonngoode kollittaa kala nde ngarɗaa e waɗde kaayit. Yah suudu nduya ɓe portil maa. Njaltu-mi, pad-mi ko ina wona hojomaaji 15, karallo oo bismii kam, naat-mi. Dow taabal makko, ordinateer e eskaneer ina njoɗɗinaa heen. Sara ɗoon, masiŋel ƴettowel diidi juuɗe (empreintes digitales) kam e ƴettowel binndi (siñaatiir) e portiloowo. O ƴetti diidi peɗeeli am sappo ɗii kala, o ƴetti siñaatiir am, o portili-mi, fof noon naati ko e ordinateer hee. O yaltinani mi kaayit am ina waɗi tonngoode am, o wasiyii kam nde mbaɗtat-mi heen hakkille, so sukaaɓe am ngarii e winnditaade ngaddora heen tumbitte. Ko nii geɗe ɗee njahri. Ko yiɗnoode jaŋtanaade on ɗum, addani en yahde toon law. Heddii ko gooto kala ina waawi ñaawande hoore mum, no yiyri ngol binnditagol. Miɗo jogii heen miijo, kono miɗo sikki ɗum haalii hoore mum. Muuttaar Bah Tar ndeeɗoo winndannde : http://lauthentic.info/spip.php?breve31
https://pulaar.org/2011/05/25/binnditagol-walla-kingol/
Kala ko rewaani e laawol, heewi ko selde, walla sodaade. Waɗde, ene gasa joom mum naatoya to anndaa. Ɗuum noon, eɗen nganndi, jigaani hay njamndi, saka aadee. Ko ɗum waɗi, tawde jaayndiyanke haaldata ko e renndo, kala ko omo yaltina e hunuko makko, walla ko omo  winnda e ɗerewol, foti ko rewde e laawol. Ngool laawol noon, wonaa ɗatol e leydi ɗo teppe njaɓɓata. Alaa. Ngol laawol, ko kuule ɗe laamu lelni, walla ko diine yamiri, walla ko njuɓɓudi renndo naamnii, tawi so rewaama ene janngina, finndina, weltina kadi deeƴna hakkillaaji. Nde tawnoo ɗum tooñataa hay gooto, waɗde jibintaa faayre e fitinina, taƴataa enɗam. Ko ɗum waɗi, sabu yenaneede, hannde jaayndeeji keewii e leydi hee, haa teeŋti e dewooji e lay-layti renndo ɗii, nokku kalfinaaɗo rewindaade jaayndeeji binndooji, kaalooji e jeeɓeteeɗi yuɓɓini yeewtere gooɓe jiile, nde tawtoraa e mum jaayndiyankooɓe e ardiiɓe jaaynirɗe.  Ngal pottital jeyaa ko e golle mawninirɗe ñalawma jaayndiyankaagal mo aduna oo toɗɗii e 3 lewru mee, kono tan jaajnaaɗo e lewru mee nduu fof. Caggal nde gardiiɗo nokku dewintooɗo Jaayndeeji oo udditi jonnde ndee, ko fanniyanke to « ñaawooje yuɓɓo laamu» biyateeɗo Gurmo Loh yeewtani tawtoraaɓe ɓee ko fayti e no jaaynde foti rewnireede e laawol.  Ardiiɓe jaaynde ndee ndewna ɗum e laawol, walla laamu rewna ɗum e laawol. Woni, ɗowtoo kuule jaayndiyankaagal «habrudu goonga, habrira no moƴƴiri ». Caggal ɗuum, yeewtere ndee udditaa. Kala naamninooɗo konngol rokkaama, haali miijo mum, no haanirta nii. Ene e ko haalaa toon, « so wiyaama yoo jaayndeeji kaal ko foti, kaalira no fotiri, yoo taw ene mbellitaa tawo. Yanti heen, yoo jaayndiyankooɓe e gollorɗe mumen mballe, gila e ngalu haa e kaɓirɗe. Kadi yoo ɓe ndañ fartaŋŋeeji hebleede mbele mbaawkaaji maɓɓe ene ɓeydoo, golle maɓɓe ɓura ŋarɗude ». Ndee ñalnde wonanii jaayndiyankooɓe heewɓe fartaŋŋe wukkittde mette nguufnoo ene ndonkunoo ɗo ngukkiti. Eɗen mbaawi suɓtaade heen : Jaayndiyankooɓe e ɗemɗe ngenndiije Pulaar, Sooninke e Wolof kollitii : • ɗaweede ɗumen sahaaji juutɗi e nder Rajo e tele Ngenndiijo; •Waasde ɗumen tawtineede e won e kew-kewe mawɗe haa njogoo fartaŋŋe habrude nanooɓe ɗemɗe mumen no poti habrireede haa pota e woɗɓe faamaamuya : •Waasde dañde fartaŋŋe hebleede mbele mbaawa ŋarɗinde golle mumen. •Ekn… Woɗɓe haalɓe toon mette mumen, ko liggotooɓe e Rajo e tele ngenndiijo, tawi : •ƴeftegol mumen laawɗinaaka ; •Waɗde ko njoɓetee koo yonaani hay mbakku sasa, saka huuɓna sarɗiiji galle ; • Sahaa, ko ɓe liggotoo koo, ƴeftaaɓe e laawol ɓee liggotaako hono mum ; •Tee gardiiɗo ɓe e liggorde hee jiɗɗo riiwde gooto e maɓɓe fof, hatojinaani e lem-lemnude. Woɗɓe e woɗɓe kadi ngoytiima caɗeele keewɗe, kono nde tawnoo neɗɗo uumata ko ngal fiyaa, ko ɗee toɓɓe ɗiɗi tan cuɓti ɗen heen sabu ko ɓuri heewde e ɗe ɓe toɗɗii ɓee ko jaayndiyankooɓe haalooɓe ɗemɗe ngenndii Pulaar, Sooninke e Wolof. Nde kalfinaaɗo Nokku dewintooɗo jaayndeeji oo ƴeftiti konngol, o hollitii wonde miijooji ɗii fof tonngaama, maa o yettin ɗumen ɗo poti yettineede fof. Caggal nde o yetti tawtoranooɓe ɓee, o uddiri haala makko ko habrude : «kawgel jaayndiyankooɓe koko yuɓɓintee ko ɓooyaani. No rowane nii, ɗemɗe ngenndii Pulaar, Sooninke e Wolof kadi ko ko njeyatee heen». Waɗde eɗen mbiya jaayndiyankooɓe men yoo cettu kuɗi mumen, lawƴa natirɗe mumen,  ngeelta kaalirɗe mumen, ngam jeyeede heen, so Hawrii e Weleede Joomiraaɗo. Ciimtol Malal Sammba Gise
https://pulaar.org/2022/06/30/hapa-nal%c9%97i-jaayndiyankaagal/
Ko ñalnde alkamiisa 30 saawiyee persidaa Muritani, hono Muhammed wul Abdel Asiis, toɗɗaa yo ardo Dental Afrik wonande lebbi 12 (hitaande) garooji ɗii. Nguuɗoo ngardiigu noon, ko cabbi gorle, sibu hitaande kala ko hooreejo leydi goɗɗo jooɗotoo e joɗnde ndee. Toɗɗogol Asiis ngol noon, waɗii haala, nde tawnoo ko kanko waɗnoo kuudetaa gadano caggal nde Dental Afrik ƴetti hawraannde yowitiinde e “demokaraasi e woote.” Eɗen mbaawi wiyde wonde ɗum waɗaani caɗeele. Haɗi ɗum waɗde caɗeele, ko alaa mo o fooɗondirtunoo joɗnde ndee, sibu hikka yontanoo ko leyɗe Magreb (Afrik rewo) ; ndaa fotnooɓe fooɗondirde e makko ɓee fof, ina njogii ngoƴaaji goɗɗi. Abdel Asiis Buuteflika , hooreejo Alaseri, ko ardii fof wonaa celluɗo ; yanti heen woni ko e heblanaade woote gardagol leydi e lewru abriil faandu nduu. Oon hujja noon ina fotnoo haɗde Asiis birgude gardagol fedde ndee, kono ma a taw kanko o hulaani waasde toɗɗiteede. Wonande Tuunus, ɓooyaani ko guwarnama mum toɗɗaa, tee ɓuri woƴde Mersuki ko ngonka nderndera leydi mum, wonaa martabaaji caggal leydi. Ɗumɗoo kadi ina fotnoo haɗde Asiis birgude ngardiigu Fedde ndee, sibu leydi Muritani woni haa hannde ko e kiris politik e renndo, e faggudu ndu hono mum meeɗaa waɗde. Leydi Libi kañum woni ko e jiiɓru. Misra ko ko yowaa e Dental Afrik gila koninkooɓe (Maresaal Siisi en) liɓi toon Muhammed Morsi toɗɗanooɗo e woote dewɗe laawol. Maruk kañum haa hannde ko ko geddi Fedde ndee, gila nde Rippoobilik Saharaa naati nde. Ko goonga noon, so tawiino ko nde jam ndee, Muritaninaaɓe ina potnoo weltaade heen no feewi, sibu ardineede duunde Afrik no diidorinoo, ko martaba mawɗo. Kono won wiyɓe « Asiis waawaa roondaade ngalɗoo donngal, sibu ronkanii hay leydi mum » , woɗɓe mbiyi « oo kufne ɓurtii hoore makko ». Kono noon eɗen poti heɓtinde kam ko ɗum huunde ɓeydoore faayiida makko, tee ko o malaaɗo nde gooɓe jiile ɗee ngarti e makko e yonta mo o alaa mo o foti renndude horde. Won hulanɓe mo heen kadi, sibu mbiyi ɗum waɗii mo e tonndu mbaangu, sibu makko jooɗaade e joɗnde yiytiniinde no feewi, tawi noon omo wondi e “barmanɗe ɗe cuwaa tawo sellu” : ñaawoore hakkunde makko e Noyel Mameer, yowitiinde e njulaagu dorog, ko hikka foti waɗde, ñalnde 13 mee 2014 ; tee e nder leydi hee, omo yooɓtoraa booynagol ngalu leydi ndii e heedi-heedaaji mawɗi, e nder geɗe keewɗe : kanndaa Nuwaasoot, Somelec-Warsila (ɗo ɓiyiiko yooɓtaa heen), « kural giɗo » , hafeere jeewte ganndiraaɗe ganagayte, ñaawoore sosiyetee peewnoowo ɗereeji woote to Angalteer sabu njeenaari njowitiindi e  woote juɓɓinanooɗe e Muritani e Ganaa e Somaali hakkunde 2006 e 2010… ekn ekn. Ko ɗee geɗe fof ngaddani heewɓe wiyde wonde waɗi Muhammed wul Abdel Asiis toɗɗeede tan, ko alaa goɗɗo dañaa. Ko waawnoo heen wonde fof, ɓe mbiyi « ɗum wonaa maale moƴƴe wonande Afrik ». Won koohoowo gooto jalkitiri ɗum nii « mbele ma a waaw haɗde Maresaal Siisi naattude fedde ndee so toɗɗaama hooreejo leydi mum ? ». Ko waawnoo heen wonde fof, wiyatnooɓe Dental Afrik ko senndikaa laamɓe hoorameeɓe Afrik, ndañii ko kaali. Muttaar
https://pulaar.org/2014/03/15/to%c9%97%c9%97agol-wul-abdel-asiis-hooreejo-dental-afrik-ua-wa%c9%97ii-haala/
So won darjirɓe moƴƴere, aduna fof ina yiɗi ɓallikinaade ɗum en, won darjirɓe bonannde, yimɓe fof ina ciica ɗum en : yeru mum ko Manndelaa , wonande moƴƴere, e Ariyel Sharon wonande bonannde. Ariyel Sharon wonoo hooreejo leydi Israayiil gonnooɗo e kallulahaa gila 2006, woni duuɓi jeetati, cankiiɗo ñalnde aset 11 saawiyee 2014. No Alla waɗata, Manndelaa sankinoo ko jofnde aljumaa, Sharon sankii ko aset ! Winndere ndee kala sunaniima Manndelaa, hay gooto sunanaaki Sharon. Gooto fof yoɓaa ko ko ñamlunoo : Manndelaa moƴƴi mum, Sharon bonɗi mum. So Alla, Ariyel Sharon , ina fawii pittaali keewɗi.  Oo Ariyel Sharon jibinaa ko e hitaande 1928, ɗoon e leydi Israyiil hee, hono ko yahuud en heewɓe ndañaani sibu njibinaa ko leyɗe goɗɗe. Gila omo woni suka o naati goomuuji yahuud en kaɓetenooɗi e suuɗaare. Omo tawtoraa hare hakkunde Israayiil e aarabeeɓe 1948. Gila ndeen, yimɓe teskii e makko jaambaraagal ɓurtungal. Bonannde makko fuɗɗii ko e hitaande 1953 nde o sosata «Sete 101 » (Unité 101) , caabiiɗo warngooji siwil en, ko ina ɓura 70 neɗɗo tawi ko ɓuri heewde heen ko rewɓe e sukaaɓe, e nder gure palestiinnaaɓe e nokku ganndiraaɗo hannde Sisjordaani hannde oo, e hitaande 1953. Nde tawnoo ko o joorɗo ɓernde, ɗoon e ɗoon o takaanaa galoŋaaji haa heewi, ha o wonti seneraal, o tawtoraa « wolde balɗe jeegom » (Guerre des six jours) e hitaande 1967. Ko e ndeen wolde konu Misra foolaa, Israayiil heɓti Sisjordaani kam e lefol Gaza e Jerisaalem fuɗnaange e tulde Golan . O ɓoorii comci konu dumunna daɓɓo e hitaande 1973, kono ɓooytaani o arti ngam yahde wolde Kippuur . Ko e oon yonta o naati politik, o tawti parti ñaamñaamo biyeteeɗo Likud mo Monahan Begin ardinoo, e hitaande 1977. Hankadi Israayiil yaaɓani jiimde e heɓtude Sisjordaani e Gaza . Nde Ariyel Sharon nomaa kalifu Ndeenka e hitaande 1982, o ulli konu makko e Libaan ngam riiwde OLP mo Yaseer Arafaat. Ko ndeen ɓe njani e tuddule mooliiɓe palestiinnaaɓe moolinooɓe toon e nokkuuji biyeteeɗi Shabraa e Shatilaa. Woni ko darjiri warngo Shabraa e Shatiila ɗo fotde 2 000 neɗɗo mbaraa, tawi ko siwil en. Wiɗtooji baɗanooɗi (ɗi laamu Israayiil e hoore mum waɗi) ngam anndude jamirɗo oo musiiba fof ina kawri wonde ko Ariyel Sharon yamiri oo warhoore. Haa hannde ngam yiɗde tooñde juulɓe, o yahi nokku ina wiyee « esplanade des mosquée » , woni « tiinde jumaaji », tawi omo reenaa. Oon nokku noon ko nokku mo juulɓe e yahuud en fof kormii, kono ɗo hay yahuud gooto fawaani koyngal mum gila Jerisaalem fuɗnaange heɓtaa e hitaande 1967. Ɗum jibini hare palestiinnaaɓe anndiraande Intifaada, sibu juulɓe njaggiri ɗum ko no yawaare nii. Ko oon Intifaada yandini guwarnama Ehud Barak, Ariel Sharon arditii laamu Israayiil e woote keñoraaɗe 2001. O ummanii moññude kala dillere dartagol palestiinnaaɓe, o joñi Yaseer Arafat , o salii muk haaldude e mum, o uddi ɗum e nokku wonnoo to Ramallah . E hitaande 2005, o ƴetti feere nde hay wondiiɓe makko paamaano, so yaltinde kolon en e konu Israayiil lefol Gaza , o sosi parti makko biyeteeɗo Kadima . Fotde 8 000 yahuud en porsaa, njaltinaa Gaza . Won wiyɓe waɗnoo mo waɗde noon ko yiɗde tiiɗtinde njiimaandi Israayiil e nokku Sisjordaani oo. Ko e oon sahaa o mahi kadi tata ka 700 kiloomeeteer njuuteendi hakkunde maɓɓe e palestinnaaɓe. Ina laaɓi tan won ko o fewjatnoo, kono Alla gaynaani, sibu e daawal hakkunde ngal, aksidaa ɗaɗngaanndiijo liɓi mo laaɓi ɗiɗi, e desaambar 2005 e saawiyee 2006, gila ndeen o wonnoo ko e kallulahaa, haa o sankii kisa. E maayde makko hee, Barak Obama , hooreejo leydi Amerik duwaniima ɓesngu makko e israayiilnaaɓe fof. O manti mo sabu daranagol makko nafooje Israayiil . Ko noon kadi wonande Angalteer e Farayse e Almaañ . Kono pelle jojjanɗe aadee ɗee, haa arti e Human Right Watch (Amerik) wiyi ina sunii e ko Sharon maayi ñaawaaka sabu warhooreeji waɗi e nguurndam mum. Ko laaɓi tan, o heewaani duwotooɓe, saka woyooɓe. Ko ɗum waɗi, ko neɗɗo ina golla e aduna fof, yo eto waɗde ko moƴƴi, aadee en naftoroo, ɓesngu mum faarnoroo, walla kam waasa hersirde. Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2014/02/13/israayiil-maayde-ariyel-sharon/
Ñalɗi pinal Fulɓe to Jinkeere, komin Franliitaama, falnde Magaama e gardagol hooreejo Catal Komin oo hono Buuye Sammba Bah to Jinkeere. Ñalnde 20/09/2014 gure komin oo kala nootiima. Nde waktu juulaa, bottaaje ngottaa waɗaa joɗnde kesɗitingol yiilirde catal ngal. Nde futuro juulaa waɗaa hiirde pinal, yeewtaa heen ko toɓɓe ɗiɗi : « nafoore dental » e « nafoore jaŋde ». Caggal ɗuum waɗii naamne kaanɗe e jaabawuuli joortaaɗi e geɗe cariiɗe. Yeewtani yimɓe ɓee ko seernaaɓe ɗiɗo, tedduɓe, softuɓe, hono Jallo Aliu Mbaare to Ŋele-baa e Yaayaa Fuunti Soh to Ñoomel. Subaka 21/09/2014 waɗaa ƴaro baali. Ko yooɗi yiyaama ñalnde heen so baali payɗi, jooɗɗi, peewɗi, dokkuɗi jaalo wune saange nde mbeeyni kuura, mbaggu honngaa, kelle e kuljinaali iirtondiri.
https://pulaar.org/2015/03/07/nal%c9%97i-pinal-ful%c9%93e-to-jinkeere/
E bismaango Fedde Nehooɓe jawdi Jowol e gardagol Jeynaba Buuɗi Abdul Soh, Fedde Cifti e Daari e gardagol Abdullaay Njaay yilliima Sahre nde wajjuɓe Ndeeni, ñalnde 3 e 4 lewru seeɗto (mars) 2014. E bismaango Fedde Nehooɓe jawdi Jowol e gardagol Jeynaba Buuɗi Abdul Soh, Fedde Cifti e Daari e gardagol Abdullaay Njaay yilliima Sahre nde wajjuɓe Ndeeni, ñalnde 3 e 4 lewru seeɗto (mars) 2014. Ko adii, e gardagol biyeteeɗo Kaaliidu Yero Pennda Soh e Aamadu Huley e Abuu Aamadu Altine, dimaaɗi 12 ñaantaa ñaantungal keeringal ndokkaa baɗɗotooɓe fanniyankooɓe, ɓe ñarule jaambareeɓe Fulɓe hanki, njaɓɓoroyii seto arngo ngoo, Haayre Dammee, laawol Kayhayɗi. Fotde hojomaaji 5, Kaaliidu Yero Pennda Soh dartini lappol ngol ngam waɗɗiyankooɓe ɓee kolla ngol jeysi dimaaɗi e ngamri taamankooɓe. Ngol naatiri ko leegal Gori. Sooninkooɓe njalti tolnii e tataaji, ɓeya ŋabbi e kuɓeeje. Dimaaɗi mbaarnii, otooji ndewi heen haa Jowol Sahre. Lappol Cifti e Daari tawi ena waɗanaa jaɓɓungal keewgal doole hakkunde Caali Subalɓe e Jehre Jowol. Jowol fof ena darii, mawɓe e sukaaɓe ko jiidaa e gure saraaji ko wayi no Patukon e gardagol Abdullaay Siree Jallo lollirɗo Pullo Gaynaako, Jiinge Jeeri e gardagol jinnaaɗo men Aamadu Buuɗi Soh, Teccaan, Giray, Awoynaat, Lobbudu, Marayse, Wuro Gijili, Loƴol, Maafoondu e Ɗalhaya. Jaɓɓungal ngal teskinii to bannge ñaantungal, njimri e geɗe ganni. Goomu Pinal Jowol e gardagol Barahiimi Jallo, Ɗalhata Siidi Wele, Demmba Kulibali e Umaar Mammadel Soh mbaɗi bismaango e njimri ngoɗndi njimetenoondi e dingire Fuuta hanki : Yoowel bidoowel, Tammburaajel, ekn Nde lappol Cifti e Daari yettinaa jippunde mum kadi, golle paayodinɗe mbaɗii toon. Bismaango Fedde Nehooɓe Jawdi, Bah Abdullaay Muusaa, Meer Jowol, Sooninkooɓe Gori e Fedde Yaakaare Debbo e gardagol Ummu Diiye Bah ko huunde teskaande. Ñalnde 3 ndee, hawri ko e sunaare, alaa ko waɗaa so wonaa kabrondiral hakkunde njaatigeeɓe e hoɗɓe mumen. Ñalnde 4 ndee, tuggude e 17w15h haa 19h05h ko Fedde Nehooɓe Jawdi e wuro Patukon mbaɗdi wejo gila e hoɗorde Pullo gaynaako, geɗe rewɓe maabuɓe mahooɓe, nguurndam e kuutorɗe demoowo e geɗe ɗe Fulɓe mbaɗiratnoo gaaci. Ɗowi ngo ko Gelongal Fuuta, firani jamaanu nguu geɗel heen fof nafoore mum ko Pullo Gaynaako. Caggal ɗum, ko Goomu Pinal holliri geɗe pinal men hanki, yimi Yoowel bidoowel, tabitini e yeeso jamaanu nguu. Yimɓe fof kooti ena mbeltii. Jamma, caggal kiraaɗe, ko ndeen woni aadi hakkunde Cifti e Daari e Fedde Nehooɓe Jawdi. Hade Cifti e Daari yettaade nokku oo tawi ko dingiral ngal heewii yimɓe. Aamadu Jaara Njaay, Saydu Gedda Sih e Maadiyu Saar tanndini kolli mumen, ngoni e yeewtude jamaanu nguu ko adii garal Abdullaay Njaay. Nde Abdullaay Njaay naati hiirde, Goomu Pinal bismorii mo ngamri e njimri e daande Aamadu Selli Sih. Caggal ɗum, Yaayaa Njaay mo Cilbe e Mbaañ, ko suka naalanke puɗɗiiɗo teskoreede heewde nehdi e welde daande, toƴƴi daande, loli haa kelle poɓɓi. Ko ɗoon Abdullaay Njaay hafti, kelle poɓɓi. Bah Sammba Haaruuna hocci mikoroo waɗi ngardiindi hiirde ndee, suɓanii mo daarol jaambaraagal. Abdullaay Njaay ƴetti daarol Hammadi en 3 : jaambaaro, jooɗɗo e bonɗo ŋari Nde rowi daarol ngol, Yaayaa Njaay arti e dingiral ko adii nde Goomu Pinal Jowol ena uddira hiirde ndee fijirde sukaaɓe rewɓe wiyeteende Tammburaajel tammbu ray (njimri e ngamri). En mbaawaa joofnude ciimtol ngol tawa en mbaɗaani njettoor keeriiɗo feewde e Fedde Nehooɓe Jawdi, jinnaaɓe men Mammadu Duudaa Sih e ɓesngu mum e jinnaaɓe men Mammadu Kadi Ñaŋ e Mammadu Barahiim Wele sabu wasiyaaji maɓɓe laaɓtuɗi. E tonngol, njillu Cifti e Daari e Jowol waɗii nafoore mawnde gila e nder goomu nguu e hoore mum. Ganndal e ganndondiral ndañaama heen. Cuusondiral e ngoowka kadi paggaama heen. Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2014/05/24/njillu-cifti-e-daari-to-jowol/
Ñalawma mawningol duunde daartiyankeere wiyeteende Jeeriyel Tummbere yuɓɓinaama ñalnde 25 lewru siilto (septembre) 2013 e nder wuro Jiinge Jeeri, tunndo Ligisayba e ballal Jaagorde Pinal , Cukaaku e Coftal Ɓalli. Jeeriyel Tummbere, wonande ɓe nganndaa nokku oo, ko duunde haawniinde sabu ko hettere jeeri lommbiinde e nder waalo, laral leydi mum walla mbiyen sifaa mum leydi mum e puɗi mum fof ko geɗe gaadoraaɗe jeeri seeno. Ñalawma mawningol duunde daartiyankeere wiyeteende Jeeriyel Tummbere yuɓɓinaama ñalnde 25 lewru siilto (septembre) 2013 e nder wuro Jiinge Jeeri, tunndo Ligisayba e ballal Jaagorde Pinal , Cukaaku e Coftal Ɓalli. Jeeriyel Tummbere, wonande ɓe nganndaa nokku oo, ko duunde haawniinde sabu ko hettere jeeri lommbiinde e nder waalo, laral leydi mum walla mbiyen sifaa mum leydi mum e puɗi mum fof ko geɗe gaadoraaɗe jeeri seeno. Kono paamen faayiida mo duunde ndee dañi ummoraaki e haawniinde sifaa mum. Rokki Duunde Jeeriyel ndee martaba ko Ɓokki Sammba Gelaajo Jeegi Bah e yanaande Ceerno Suleymaani Baal wonde ɗoo. Ko ɗeeɗoo tiitooɗe ɗiɗi ngaddani nokku oo waɗaneede ñalɗi e mawnineede. Ñalnde 25 ndee, tuggude e puɗal naange haa heɓi 9w15 hojom ko e kebungal e njuɓɓudi wonaa. Gaaɓɗi nannduɗi goobuuji keed-heedtondiraa tuugnaade kadi e darɗe joom mumen. Yimɓe sappo fof ndesndaa fannu e geɗe fitiram-gollaagu Fulɓe Fuuta Tooro ngam feeñninde ngalu Pinal Leñol ngol. Caggal ndeen lowre lawagol e peccugol golle, ɓuri teeŋtineede e ndiin mbaydi ko geɗe ɗiɗi : Harbiyankaagal ngam hollirde hanki Sammba Gelaajo Jeegi Bah. E oon fannu, dimaaɗi e petelaaji e geɗe harbiyankaagal keblaa, ndesndaa sagataaɓe ɗooftiiɓe ñarogal jaambaragal ganni timmungal e Ceernaagu ngam siftinde ko wonnoo darnde e nguurndam Ceerno Sileymaani Raasin Baal. Nde geɗe ɗeen ngasi caggal nde goomu njuɓɓudi rewni ɗum e tame hoolkiso haa yenanaa fof yuɓɓii, yuɓɓanii ndaaratnde, jamaanu nguu waynii galle Njaay Saydu Aamadu, njaatigi ñalawma oo e golle ɗee, ena jogii leppi binndaaɗi golle ñalawma oo, tiindi bannge funnaange wuro Jiinge, ena yooɓii daaɗe belɗe no limmbam njuumri haa yettoyii ilam. Ko toon Duunde Jeeriyel ndee woniri e nder ilam. Hakkunde mayre e dow ŋakki 1km ko seeɗa. Nde yimɓe ɓee ngari haa ndarodii e daande ilam, jonaaɗo meer ngalluure Ligisayba Gorgol ena wiyee Abdullaay Alasan Bah mo Awoynaat rokki yamiroore e innde mawɗo mum Hammaala Kan yo golle ñalawma oo puɗɗo. Golle ɗee kurmbitiraa ko Quraana  tedduɗo e ɗemngal Jaalal Leñol Soh lollirɗo Aali Oolel. Quraana  joofi, njaatigi ñalawma oo hono Njaay Saydu Aamadu waɗi konngol bismaango feewde e arɓe ɓee … Nde o rowi, subalɓe njeetato kebli laaɗe, keblani fotɓe juuroyaade duunde ndee. Goomu njuɓɓudi toɗɗii fotɓe yahde. Rewɓe e worɓe njoli e laaɗe, payi to duunde too. Nde laaɗe njoofi, ɓe njuuwi e huɗo toowko haa ɓe njettii e Lelnde Suleymaani Baal. Yanaande ndee soktaa, huunde e worɓe ɓee naati e nder rawda oo, rewɓe ɓee kaaɗi boowal. Duwaaw sakkitaa, duwaa haa timmi, lappol banngotooɓe yawti to Ɓokki Sammba Gelaajo Jeegi. Ko ɗoon ngol waynorii Duunde Jeeriyel, ngol jolti e laaɗe, ngol fayti wuro. Jamaanu ngu dañaano juuroyaade duunde ndee fof heddii ko to  galle njaatigi too haa yahnooɓe ɓee ngarti. Ko ɗoon ɓurnooɓe humpitaade nguurndam Sammba Gelaajo Jeegi e ñaam-golluuje Sileymaani Baal ndokkaa konngi ngam yeewtande yimɓe ɓee. Caggal daarti nguurndameeje ɗeeɗoo jaale mawɗe. Jamaanu nguu ruttitii ko e geɗe guuraaɗe hannde e nder leñol ngol, teeŋti e nder diiwaan oo, e waɗde wasuyaaji tiiɗɗi, teskinɗi sanne. Ñalawma Jeeriyel Tummbere waɗii faayiida mawɗo. Yimɓe mawɗe nootitiima e ñalawma oo, ko wayi no Umaar Hammaat Baal, nulaaɗo galle Baalɓe Baabaaɓe Looti e Abdullaay Alasan Bah mo Awoynaat, garɗo e innde Hammaala Kan, meer Ligisayba e Umaar Abdullaay Lih lollirɗo Gobi, koroowo jaŋde lesre to falnde Mbaañ, gummoriiɗo to Jowol… To bannge gure, ko ɗeeɗoo neldi nulaaɓe : Awoynaat, Jowol, Lobbudu Barogal, Marayse, Wuro Gijili, Maafoondu e Loƴol. Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2013/11/13/nalawma-jeeriyel-tummbere/
K abaruuji keniiɗi kabrii Alakbar wonde jamirooje ummoriima e laamu ngam winnditaade saharaanaaɓe, naatna ɗum en e etaasiwil ɓetguuro Muritani (ɗum woni ɓeen mbaɗta hiiseede ko Muritaninaaɓe.) Ko ɗuum faamninta en ɓeydagol keeweendi yimɓe jaawngol teskangol e nder rewo leydi ndii. Jooɗaniiɗo Alakhbar habrii kadi wonde tillisaaji keewɗi ndarnaama toon e suuɗaare ngam jaɓɓaade Saharaanaaɓe arooɓe K abaruuji keniiɗi kabrii Alakbar wonde jamirooje ummoriima e laamu ngam winnditaade saharaanaaɓe, naatna ɗum en e etaasiwil ɓetguuro Muritani (ɗum woni ɓeen mbaɗta hiiseede ko Muritaninaaɓe.) Ko ɗuum faamninta en ɓeydagol keeweendi yimɓe jaawngol teskangol e nder rewo leydi ndii. Jooɗaniiɗo Alakhbar habrii kadi wonde tillisaaji keewɗi ndarnaama toon e suuɗaare ngam jaɓɓaade Saharaanaaɓe arooɓe winnditaade ɓee. Ko noon kadi, hilifaaɓe laamu Muritani toowɓe luɓii galleeji mum en ngam jippinde arooɓe ɓee. Ina anndaa wonde Tiris Semmuur heewaani yimɓe. Kono, teskaama keeweendi yimɓe ɓeydiima toon kam e to Nuwaadibu hakkunde 2000 e 2012, e tuugaade e limooje ANRTPS (Nokku kalfinaaɗo binnditagol oo). Nii woni, e nder wuro Biir Mogreyn ngoo tan, ko wonnoo 2 761 e hitaande 2000, yettiima 10 514 neɗɗo e hitaande 2012. Wonande Fderik, ko wonnoo 4 431  e hitaande 2000, ina yahra hannde e 7 482. Wonande diiwaan Daaklet Nuwaadibu oo, limoore yimɓe ɓeydiima fotde 79 516 neɗɗo e nder ngalɗoo daawal… Ina teskaa alaa fof diiwaan ɓurti limooje mum 2000 so wonaa diiwanuuji ɗiɗi kaalaaɗi dow ɗii. Ooɗoo kabaaru so laatiima goonga, sikkeeji fof iwii wonde ko laamu Abdel Asiis tuumanoo koo, so yiɗde waylude sifaa koɗki leydi ndii. So wonaa ɗuum, hol no paamraten, ɓiɗɓe leydi caɗtinanee binnditagol, ɓe njeyaaka e leydi ina mbinnditee. (Kabaaru dokkaaɗo e darorɗe saawiyee 2013)
https://pulaar.org/2013/02/16/binnditagol-ko-faayaa-e-jamma-fof-ko-heen-woni/
Baasal mawngal wonande Muritani e fulɓe? Holi ɗuum? Ɗuum kay ko mbayniigu Ibraahiima Demmba Bah ganndiraaɗo BID. BID ruttii e joom mum  ko ñalnde oo aset 15 suwee 2013. Wonande annduɓe mo, ko lekki mawki yani ɗoo. Waɗi noon ko Ibraahiima Demmba Bah ko ganndo, ko neɗɗo ceeɓɗo hakkille, juumtuɗo, cuusɗo, koosɗo, nuunɗuɗo wonnoo. Ibraahiima Demmba Bah ko ngenndiyanke, jiɗɗo Pulaar, daraninooɗo Pulaar. O fuɗɗii jannginde Pulaar ko gila omo woni sanɗa to leydi Farayse, caggal ɗuum, nde o arti ɗoo e leydi makko, o woni ceerno duɗal Toowngal Pulaar Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani udditnoo ɗoo e Nuwaasoot e hitaande 1979. Ɗum noon, jagge daraniiɗe ɓamtude Pulaar e leydi ndii kala ko e makko puɗɗii janngude celluka Pulaar. Hay ko o lelii o sellaani koo, ñalnde kala o wiyata ko yo o addane Fooyre Ɓamtaare, “ɓayri ko o jooɗiiɗo, o ƴeewa ɓamtude wiɗtooji makko Pulaar”. Maayde Ibraahiima Demba ndeke ko baasal mawngal wonande leydi ndii kala, wonande leñol fulɓe kadi… Guurɗo fof noon ko maayoowo, yo Alla yurmo mo, yaafoo mo, haarna mo Aljanna. Aamiin. Ceedtagol Maamuudu Sih Ibraahiima Demmba Bah. O  waɗi jaŋde makko Quraana ko Sahre ndoogu , jaŋde makko leslesre ko to Ɓoggee , hade makko yahde Liisee Kayhayɗi , caggal ɗuum Liisee nasiyonaal . Ko ɗoon o heɓi bakkaa makko e fannu hiisa (matematik : C), tawi ndeen hitaande nii o janngaani. Waɗi noon, ɗum hawrunoo ko e geddooji (gerewaaji) elewaaji, o riiwa heen. Kanko seedtii ɗuum « Ummiima Liisee nasiyonaal ko e rogere joofnirde C (Terminale C), miɗo riiwaa sabu geddo. Njah-mi jannginoyde Eeleega, wuro yooɗngo ; miɗo janngina, miɗo hebla bakkaa. Ndeen hitaande, fotde cappaɓe jeenay (9/10) sukaaɓe njannginnoo-mi fof keɓii sartifikaa e bursi ; miin ne keɓ-mi bakkaa am. Ko ɗum tagi mi waawaa ndee hitaande maantinde e nguurndam am e nguurndam almuɓɓe am, ɓe mi woɗɗondiraano duuɓi no feewi ». Caggal bakkaa makko, o fayi duɗal jaaɓi haaɗtirde Ndakaaru ngam janngude fisik (ganndal tago) e simi. O riiwaa toon kadi sabu gerew, kanko e sanɗaaji keewɗi goɗɗi. Nii woni o tiindinaa Farayse ngam jokkude jaŋde makko e fannu ganndal tago, haa o heɓi heen doktoraa . O naati duɗal toowngal jaŋde telekom biyeteengal SUP TELECOM , o janngidi ɗoon e maruknaajo gooto ina wiyee AHISUUN , gardiiɗo Maroc Telecom hannde oo, mo nganndu-ɗaa ko musiɗɗo makko haa ɗoon waawi haaɗde, korsinɗo mo, jeeɓoowo mo. Ko oon nii jaɓni mo wonde Gardo Kuftodinɗo Mauritel . Bah Muhammed Abdallaahi wiynoo : « E oon sahaa miɗo golloo to ammbasaad Muritani to Farayse, tee miɗo weltinoo e jooɗanaade leydi am e dokkitgol seedanteeje ekkol baaɗo nii faayodinde, haa teeŋti noon kadi kooniiɗo oo (majoor oo) ko muritaninaajo biyeteeɗo Ibraahiima Demmba ». Gooto e janngidiiɓe makko kadi seedtinooma ko wayi noon nde wiyata : « tuggi jaŋde leslesre haa e nder janngirɗe dowrowe, ƴaaŋan maa koles, ko hoore tan o heedata ». Ko ɗum addani won e yimɓe wiyde ko o wage, walla ganndo kaaɗtudi (sawaa : savant) wonande aasiñoor limooje biyeteeɗo Muusaa Kamara, baaba mum musiɗɗo men gardiiɗo «la Nouvelle Expression » kam e woɗɓe. Heewɓe ina njeeɓatnoo juumtugol hakkille makko. Porfeseer cellal ŋanaa biyeteeɗo Baal Mammadu Jakitee wiyi: «Ndeen amin ngoni liisee Kayhayɗi, jeenaaje maayirɗe hitaande ina ndokkee ; denndaangal jeenaaje dowrowe e fannu Farayse e hiisa e siyaas, e ganndal leydi e daartol, hay coftal ɓalli, ko BID nawi ! Ñalnde heen sukaaɓe Ɓoggee arnooɓe kawgel basket ina tawaa, poɓɓi, ngulli haa tampi !». Ko e hitaande 2005, o waɗaa kalifu kaɓirɗe e jolngo. E gaafgol haayre puɗɗagol golle mahngo laawol Kayhayɗi, Sehilbaabi, Mbuut, Mbuun, jaaynoowo gooto naamndii mo mbele omo anndi coggu mburu walla suukara. O haawaa ɗum, o jaabtii oon : « ngal naamnal ko firti ? Aɗa waawi laɓɓitinde ? » Jaaynoowo ɓamti « Kalifu, caggal nde njoofnu-ɗaa jaŋde ngartu-ɗaa e leydi maa, a wonii gardo kuɓtodinɗo poosto , caggal ɗuum gardo kuuɓtodinɗo sosiyatee awo, ɗum ko hade maa yahde Wagadugu mbaɗ-ɗaa fotde duuɓi sappo e gardagol eɓɓaande CILSS ɓurnde mawnude, caggal ɗuum, ngon-ɗaa gardo kuɓtodinɗo Ekkol hakkunde leyɗe Telekominikaasiyoŋ Ndakaaru, Senegaal (Ecole Supérieure Multinationale de Télécommunications), caggal ɗuum gardo kuftodinɗo CEFED , hade maa wonde kadi gardo Kuftodinɗo Mauritel. Hannde ko a kalifu. Ko ɗum woni ɗaɗol naamnal am ngal ». O moosi, o wiyi: «Ko kaal-ɗaa koo fof dey, haɗataa miɗo anndi cogguuli ɗii fof » . Ko o jankiniiɗo, kono portiiɗo, o wonnoo, e nder nguurndam makko. « So o wiyii alaa, ko alaa ! So o wiyii eey, o waɗat », ɗum ko haala jaggal Mauritel gootal. Ngal jokki “Nuunɗal e yiɗde golle peewɗe, ko ɗum wonnoo jimol ceerno Ba.” Ko o wonoo kalifu koo fof, haɗaani, kala nde o dañi raaha seeɗa, o wontata ko gaynaako kolce makko. Ko o pullo tigi, korsinnooɗo, ɗigginnooɗo lelngo e celluka Pulaar, sibu o janngii ɗum to duɗal biyeteengal INALCO , to Pari. Gaynaako gooto mo o joldunoo ina siftora nde oto makko lofii e ceenal, noddi aynaaɓe woɗɓe yo ngar mballa ɓe. Ɓeen njaabii «Oo, meeɗaa jooɗaade e baŋ ekkol, alaa ko haali wonde ministeer. Amin nganndi ministeer no wayata. Mbiyee tan njiɗ-ɗon ko walleede, min mballa on, kono maa wooda ko ndokku-ɗon min ». To leydi Farayse, o meeɗiino gollaade to nokku biyeteeɗo «Commissariat de l’Energie Atomique to SARCLAY». Tuubakooɓe ɓee naamndii mo so tawii o yiɗaa wontude Faraysenaajo. O jaabtorii ɓe «miɗo faarnii e ko ngon-mi Muritaninaajo koo, mi soklaani jawdi mon, ko mi kootoowo ». Ibraahiima ko wage korsinnooɗo wuro mum, leydi mum Muritani. Gooto e sehilaaɓe makko, jaaynoowo ɓurɗo mawnude e jaaynooɓe Muritani ina wiyee Abdullaay Siree Bah, wiyi, nde o sankii ndee : « mbayniigu jam BID ! » INNAA LILLAHI WA INNAA ILEYHI RAJI’UUN
https://pulaar.org/2013/06/25/ibraahiima-demmba-bah-wayniima-ganndal-suu%c9%97iima/
Fooyre Ɓamtaare e Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani e denndaangal terɗe mum ina nduwanoo denndaangal Wuro Jowol Sahre, teeŋti e ɓesngu makko kaŋko Alasan Borti Jallo cankiiɗo oo, suddiiɓe makko, ɓiɓɓe makko, enɗam makko, sehilaaɓe makko haa e gollidiiɓe makko sabu ngal ɗoo baasal. Alasan Borti Jallo jeyaa ko e terɗe gadane Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani, ko neɗɗo pellitɗo, mo meeɗaa luuteede geɗe leñol ngol, jom fiɓnde, seede mum, ko nde o janngata e Duɗal Toowngal Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani e hitaande 1980, ko kanko tan yiyaa ina jagga e juuɗe sukaaɓe mum, arda e mum en Duɗal, mbele ina njannga Pulaar ! Alasan ko jokkoowo enɗam kadi wonnoo, mo meeɗaa seerde e dogde e maslahaa geɗe leñol ngol. Yo Alla yurmo mo yaafoo mo, yo Alla haarnu mo aljanna. Aamiin
https://pulaar.org/2019/12/14/duwaawu-sankaare-alasan-borti-jallo/
Hono no o heewnoo waɗde hitaande kala, hooreejo leydi ndii, Muhammed Abdel Asiis, «fottii» kadi e ɓesngu. Hikka noon ko to Neema. Tee wonaa ñalnde 6 ut, ko ñalnde 13 ut, sibu ko o jahnooɗo Farayse ƴeewtoyaade ɓalndu makko. Teskuyaaji ɓurɗi ɓadaade : «rawane o ɓurnoo neyɓude»,  «kala ko wonnoo ɗoo e jaggal laamu, walla ko wiɗi yiyeede, ko kam ɓuri yiytinaade toon»,  «ɓesngu heɓaani konngol, sibu arnooɓe yeewtere ndee, jeyaaɓe e nokku hee, njowii toon juuɗe, kono ndokkaaka konngol»… So ɗum yawtii, denndaangal jaayɗe leydi ndii ina kawri wonde « Abdel Asiis ko haali koo e ko yimɓe leydi ndii nguuri koo, ina ngoɗɗondiri ». En ngartaataa e limooje ɗe o haali ɗee. Jokkorde luulndo (COD), kam e ko ɓuri heewde e jaayɗe kollitii ko waɗaa toon koo, “wayi ko no fijo nii”. Won wiyɓe ina jaaki ɗum en mbele Abdel Asiis haaldatnoo ko e ɓesngu (woni ko ɓuri heewde e yimɓe ɓee) walla tawii o haaldatnoo ko e hoore mum. Abdullaay Jagana, jaaynoowo “kaasataaya” naamndiima persidaa Abdel Asiis, ko faati e ñaawoore mum e Noel Mameer kam e haala caaktanooka e internet, ko anndiraa ganagate. Jaaynde yaltinnoonde ɗum ndee wiyi ko Abdel Asiis haaldatnoo ɗoon e Iraknaajo biyeteeɗo Alawi termo-termo kaalis, omo wiya oon « Uddit heen wakannde wootere, ittanaa ɓe heen miliyoŋaaji ɗiɗi ngam ñawndude caɗeele ɗee… Min ngalanaa ɓe feere woɗnde ». Kanko hooreejo leydi oo, o heɓtinii ko kanko tigi wonnoo sibu o wiyi « ɗum waɗnoo ko gila 2006, miɗo sikki (…). Ko goonga ndee hafeere ina woodnoo » . O ɓeydii heen noon « ko huunde tafaande, tee, waɗɓe ɗum e internet ɓee, mbaɗiri ɗum ko yiɗde bonnande mi, ɗum woodaani ». O wiyi kadi wonde neɗɗo bayyinɗo haala kaa, soodi ka ko hedde ujunnaaje 6 walla 7 oroo (miliyoŋaaji ɗiɗi e feccere haa tati ugiyya). Nde o wiyaa wonde luulndo ngoo sosii goomu wiɗto ngam anndude mbele ko kanko haaldetee ɗoon, o jaabii « mi nanii haala nguun goomu wiɗto, miɗo fadi ngu haa hannde. Hay gooto kam haɗaani yimɓe parlemaa sosde goomu, kono, miin, mi hulaani ɗuum ; wonaa to oon bannge keɓratee-mi ». Kono kadi, persidaa men anniyaaki nawde ɓe laawol, no waɗi Noel Mameer nii, sibu o wiyi «Neɗɗo waawaa nawde saaysayeeɓe, jokkondirɓe e saaysaaye gannduɗo hoore mum, laawol». Ko faati e njeeygu paaspooruuji, Abdel Asiis wayi tawo ko no mo tinaani caɗeele paaspooruuji nii, kono ɓooytaani tan, o wiyi “caɗeele ɗee ñawndaama gila 16 settaambar”. Yanti heen kadi, o anndaa nii paaspooruuji 100 000 ɗii mbaɗi ko kelle 64 kono wonaa 70 walla 100 no o wiyri nii. O wiyi kadi o rokkii yamiroore yo ɗi njeeye 30 000 UM tan wonande kala kajjoyoowo gadduɗo seedantaagal binnditagol to ministeer. Kono ma a taw o anndaa, neɗɗo waawaa winnditaade toon tawa addaani paaspoor… O wiyi kadi wonde kartal dentitee ngal, ujunere mbuuɗu wonaa huunde tiiɗnde so ƴeewdaama e kartal dentitee goodnongal ngal ; o yejjitii (walla o yejjikiniima) wonde kartal njogino-ɗen ko ɓuri duuɓi 10 ngal, yeeyetenooka, tee ma a taw nii kam ɓurnoo ngalɗoo kesal waawde muñde joote, tee, ngaal, ina waɗnoo kadi maaɗe ngenndi ndii. Jaabawol goomu politik COD Caggal ɗuum, luulndo ngoo hollii miijo mum heen, ngo fecci ɗum e daawe ɗiɗi : go’o : Abdel Asiis e ordinateer ; ɗiɗi : Abdel Asiis ŋaa-saa-ŋaas. Hade ɗum noon, ɓe « cunii e ko ngalu potngu nii bonnaa e ngoo fijo ngo alaa ko firti, ngalu potnoongu huutoreede ngam wallude waasɓe ». « ngalɗoo laawol kadi, maantini heen ko piytagol becce e yawaare ɓesngu e woɗɗude goonga … ɗo biyoowo ko kam reeni laawol waasortoo waɗii kuudetaa ɗiɗi » . Go’o : Abdel Asiis e ordinateer : « … Abdel Asiis yejjitii ko e Muritani ngon-ɗen, yimɓe fof ina nganndondiri… Ko ina ɓura waktu, alaa ko o waɗi so wonaa fenande ɓesngu, rewrude e limooje baɗiraaɗe wirnude njeenaari ngonndi e leydi hee gila nde o laamii ndi. Kono, ɓesngu nguu ina siftora ɗiiɗoo yeruuji : go’o : no diwooje Mauritania Airlines keɓraa, no diwooje konu keɓraa, no kaɓirɗe safaara ɗe moƴƴaani keɓraa, no hafeere « ceinture verte » Nuwaasoot golloraa, no hafeere kanndaa Nuwaasoot golloraa, no ATTM e ENER kalfiniraa golle, no Tuugnorgal EMEL  yahri … » ɗum ko yeruuji wonande ko wiyetee marseeji laamu (golle laamu halfinta) koo. « 2 . Booynagol ngaluuji diƴƴe e oogirɗe leydi ndii rewrude e nanondire dagnooje nguyka e ruso ngaluuji leydi, ko nanndi e : geɗal tokoñillal leydi ndii e gaggitgol kaŋŋe e nder nanondire baɗdaaɗe e MCM (Aksuus) e Tasiast : 3% fat ; nanondiral e sosiyatee Sinuwaa ‘’Poly HonDone Pelagic Fishery Co’’ ; gartugol e tufɗe men laaɗe awo ɓuje biyeteeɗe ‘’ Atlantic Dawn ‘’ e ‘’ Annelies Ilena ‘’; baawnugol SNIM waɗde kaalis mum e geɗe ɗe ngalaa nafoore, faartungooji Abdel Asiis » ; « 3 . Jaltingol kaalisaaji keewɗi tawi rewaani laawol sibu alaa e bidsee : 50 miliyoŋ $ dokkal Sawuud ; njeeygu Senusi » ; «  4 . Bonnugol jawdi buur e eɓɓaaɗe ɗe ngalaa nafoore ko wayi no ciiñcugol gure kese e nder ladde moraande tawi gure goodnooɗe ina ŋakkiraa fof » ; « 5 . joñgol annduɓe sabu tan cujjanaani laamu » ; « 6 . ɓeydugol coodguuli ngol meeɗaa yiyeede » ; « 7 . Juloragol miskineeɓe tawi hay gooto anndaa ɗo oon kaalis naatata : njeeygu paaspooruuji, njeeygu kartal dentitee, taksuuji pawaaɗi e otooji… » ; « 8 . Dokkitgol leydi : hooreejo leydi oo e galle mum e sehilaaɓe mum ndokkaama leydi keewndi e nder Nuwaasoot e nokku ‘’Sukuuk’’ e saraaji laawol Nuwaadibu, jehre liɗɗi e Tufnde cehilaagal » ; « 9 . Calagol Abdel Asiis bayyinirde ngalu mum no laawol wiyri nii » ; « 10 . Baasgol Abdel Asiis ɗooftaade laawol to bannge kuutoragol kaalis leydi ndii, sibu o waɗirta ko no o weliraa, o wondaaka laabi jaltinirɗi kaalis » ; « 11 . kala ko faati e golle laamu e kaalis e faggudu ko goomuyel ɓadingel Abdel Asiis fawi heen junngo mum : gudditgol bankeeji kesi e pelle gaddotooɗe, jamirooje njulaagu caggal leydi, jamirooje njiylawu oogirɗe, keɓgol weccudi e comagol » ; « 12 . Jularagol dowla e maaɗe mum e nafoore heeriinde walla ngam haɓoraade luulndiiɓe : impoo, duwaañ, ñaawoore, IGE …». So artii e ŋaasaa-ŋaas oo, ɓuri maantinde heen ko « penaale joorɗe kos, ko wayi no « mahngo jumaa Nuwaasoot » ; « ustagol soomaas » ; « moƴƴitgol nguurndam yimɓe » ; walla wiyde ina fuunta yimɓe e haalde ko woodaani « wiyde ina fawta ɓeydagol coodguuli teewu e dow keeci aynaaɓe e yeeyooɓe teewu » ; « dallinirde ɓeyde deggondirɗi coodgu isaas ngol alaa daliilu ‘pingol fijirooɓe otooji’ » . Won geɗe kadi ɗe o haali hay gooto faamaani : « ɓeydugol njoɓɗeele gollotooɓe e batte mum » ; « yawaare makko e yimɓe nde o heɓtini, o yeddi kadi ganaagate » ; « basoragol makko ngol haanaani cellal ɓayndu e hakkille makko » ; « cikkitagol Abdel Asiis limooje FMI ɗe o huutortoo ngam dallinde seedantaagal makko » ; « yedditaade hoore mum » e ko wonaa ɗuum tan. E wiyde COD, « won toɓɓe ɗe o jaɓaani haalde to Neema : – hol battane RAJA ? Ko o haali e maslahaa cuuɗaaɗo mo ñaawoore waɗdaa ngam deƴƴude haala kural ngal ngelɗoo cukalel dewel fellaa ngal ? – « Fiyanɗe giɗo » ne ? Mbele ko Tweila o fellaa ɗum, walla ko Ain Talh walla ko bannge goɗɗo ? Hol battane pellunooɗo mo tigi-rigi oo ? – Hol ko woni caggal yaafuya persidaa oo yaafii tarafikaaji dorog ? Hol ko tagi omo jaɓɓoo njaatigeeɓe ɓeen to galle laamorɗo ɗoo ? Ɗum ko seeɗa e geɗe ɗe Abdel Asiis foti jaabaade, ɗe Luulndo ngoo yiɗaa bonnude pulaar mum, sibu nguurndam ɓesngu nguu e ngonka leydi ndii ɓuri tiiɗde ɗum hannde ». l BAB
https://pulaar.org/2013/09/15/pottital-e-%c9%93esngu-2013/
Yo Alla yurmo mo, yaafoo mo. Emee Seseer (Aimé Césair), jontidiiɗo Sengoor, sehil Sengoor, sankiima ñalnde 17 abriil 2008. O sankii ko to duunde wiyeteende Martinik (Martinique). Duunde Martinik fof noon e wonde to Amerik worgo, jeyaa ko e leydi Farayse. Emee Seseer sosi ko wiyetee « négritude » , hono no paamirten, « ɓalewaagal  », woni ngonka neɗɗo ɓaleejo. O sankorii ko duuɓi 54. O wonii meer wuro wiyeteengo Fort-de-France duuɓi 56. O jibinaa ko wuro wiyeteengo Basse-Pointe ñalnde  25 suwee 1913, woni hitaande ko adii wolde adunankoore adannde, anndiraande 14-18. Nde tawnoo hakkille makko ina yuumti, o neldaa ko Pari ngam janngude. Ko toon o fotti e Senngoor e sanɗaaji ɓaleeɓe goɗɗi kaɓatnooɗi e koloñaal (walla luulndiiɓe koloñaal). Nde o arti Martinik e hitaande 1939, o yaltini deftere makko jime lollunde wiyeteende “Cahier d’un retour au pays natal”. Ko ɗo o sosi helmere wiyeteende « négritude », nde nganndu-ɗaa maanaa mum joopii « ko ɓaleejo yo faam ko ɓaleejo, annda ko ɓaleejo, jaɓa ɗuum, faarnoroo ɗuum, tama fiyaaki mum, gila e daartol haa e pinal ». Yo ɓaleejo anndu wonde ɓaleejo ina moƴƴi, ina yooɗi, ina haani. O wiyi heen kadi :  “Ma bouche sera la bouche des malheurs qui n’ont point de bouche, ma voix, la liberté de celles qui s’affaissent au cachot du désespoir”. No paamraten « Maa hunuko am won hunuko ɓeen ɓe ngalaa kunuɗe, maa daande am won daande ɓeen jebbiiɓe, ɗamtindiiɓe » . E hitaande 1945, hitaande ñifgol wolde adunankoore ɗiɗmere, o naati politik, o toɗɗaa depitee, tiitoonde nde o meeɗaa seerde haa e hitaande 1993. E hitaande 1957 o yalti parti kominist mo o wonnoo e mum, o sosi parti makko, hono Parti Ɓamtaare Martinik (PPM). O wonii meer wuro Fort-de-France ngo tuggude 1945 haa 2001. E hitaande 1958, o ɗeɓaani jaɓande Deegool (De Gaulle), kono o wallitii no doole makko potirnoo sehil makko  Mitterrand e wooteeji gardagol leydi Farayse e hitaande 1981 e 1988. E hitaande 2005 o wiyi wonde o hevaaki javvaade Sarkosi, tawi ina woni kalifu geze nderndere leydi Farayse. Farayse e winndere ndee kala cuniima no feewi e maayde makko. Heewve ceedtiima e makko moƴƴere. Nicolas Sarkozy :  “Noddaangu makko ngam ɗooftagol ndimaagu aadee kam e pinal e kellifuya maa wonan ɓesnguuji kiiɗaaɗi kala jomngol » UNESCO : “baasal gooto e musiɗɓe ɓurɗo faayodinde” .
https://pulaar.org/2008/04/18/aime-cesaire-de%c6%b4%c6%b4ii/
O fuɗɗorii njillu makko balɗe tati ngu ko wuro wiyeteengo Shanghai  ñalnde alet 15 noowammbar. Nguuɗoo njillu ko teeŋtungu no feewi sibu hannde, caggal Amerik, ina gasa tawa ko Siin woni leydi ɓurndi doolnude to bannge faggudu, ngootiri mbaawndi dartaade Amerik. E kitaale jawtuɗe ɗe, luure jolɗe hakkunde Amerik e Siin ɗee kala ko teeŋtuɗe, hee teeŋti noon luure to bannge faggudu (njulaagu), yeru luural cakkitiingal. Luure politik kadi njejjitaaka, ko wayi no ngonka diiwan biyeteeɗo Tibet. Ɗum jiidaa e luure militeer. E hitaande hikka ndee tan laaɗe « mutooje » (sous-marins) leyɗe ɗiɗi ɗe njagondirii to Geec Siin. Ɗum jiydaa e ballal Amerik rokkata Taywaan.  Ɗum fof e wayde noon, leyɗe ɗiɗi ɗe ina katojini e nanondirde no feewi, sibu heen ngootiri kala ina sokli ngoɗndi ndi. Sikke alaa ko ɗee geɗe njogori yeewteede e nguuɗoo njillu.
https://pulaar.org/2009/12/22/njillu-obama-to-siin/
Taariika Fulɓe Progressive Union (FPU) ko mojobere daraniinde fiyaakuuji renndo e pinal. Ko ehitaande 1966 nde sincaa e nder Sarlon. Innde mayre aranere nden fewndo nde sincaa ko Fullah Youth Organization (FYO). Faandaare FPU ko marde e reenude pulaagu e Fulfulde nder e yaasi leydi Sarlon ndin, e tinndingol ɓiɓɓe ɓen pulaagu janngina ɓe no ɓe heɓirta doole e cemmbe nder e yaasi leydi Sarlon ndin. Ko woni sabu sincugol FPU Hino jeyaa e sabuuji sincugol ndee mojobere: dartanagol Fulɓe ɓe laamu Sarlon ngun wonnoo e tooñude nannga, haɓɓa, letta, mooɓa, sokoya e leyɗe kawtalje, wi’a Fulɓe jeyaaka e nder leƴƴi leydi Sarlon ndin, etagol no ɓe heɓira ɓuuɓtu e nder leydi maɓɓe ndin. Ko on tuma -Alla hinno- Mohamed Alieu Jalloh (ɓurɗo lollirde M. A. Jalloh Mobil) e sukaaɓe wonnooɓe e janngude e duɗe toowɗe wano Porofesoor Abubacar Bah, Alla hinno Lawyer Mohamed Sadu Bah, Porofesoor Mohamed Alpha Bah, Chernor Abdulai Jalloh, Moodi Siray Jah, Sonna Jalikatu Rahman (oo meeɗii wonde Mayor laamorde nden Firiton ɓaawo ɗum), Moodi Umaru Dumbuya,e njulaaɓe (filooɓe) mawɓe wano Alla hinno Alhajji Abbas Alie, Moodi Musa Jalloh ekn. mooɓii haaldi fotti e sincugol ndee mojobere FYO, sabaabu arano on ko danndugol leñol Fulɓe ngol, faddoo tooñe laamu ngu Dr. Siaka Probyn Steven ardinoo ngun fewndo on tuma. E hitaande 1980, mojobere FYO nden waylii wonti Fullah Progressive Union (FPU), nde suɓii ardiiɗo keso, kanko woni -Alla hinno- Alhajji Bailor Barrie. Mojobere nden ɓeydi heftineede, nde waɗti yuɓɓinde pottite hitaande kala ka ɓiɓɓe leñol fotta ɓeydoo anndindirde e huuwondirde. Mojobere nden ɓeydii wonde darantoonde dannda ɓiɓɓe leñol ngol e baŋŋeeji ɗin fow. Yeru, nde immike, nde ƴamii laamu ngun yo accitu kala Pullo nanngaaɗo nanngiraa tooñe. Mojobere nden huuwondiri e gollanooɓe laamu ngun haa ngal huuwondiral ɓeydi wallitaade e reenugol dannda leñol ngol, faddoo tooñe ɗen. Ɓaawo duuɓi seeɗa yawtii gila mojobere nden sincaa e hitaande 1966, yoga e sincunooɓe ndeyahi Ameriki fii ɓeydoyagol ganndal, wano Lawyer Mohamed Sadu Bah, Ambasadeer Sulaiman Tijan Jalloh,Chernor Abdulai Jalloh, Mohamed Wurie Jalloh, Seray Jah, e woɓɓe kadi, ɓe sinci salndu FPU e nder Ameriki ɓe jokkitii e golle ko FPU jokkunoo kon e nder Sarlon. Ko e hitaande 1971 nde sincaa e nder leydi Ameriki ndin, mojobere nden wonti salndu (lisal) FPU aranuru sincaandu e yaasi leydi Sarlon ndin. Ɓe winndi mojobere nden ka laamu e nder Washington, ɓe suɓii Moodi Alpha Ibrahima Barrie (ɓurɗo lollirde Alfaajo Bari) yo wonu hooreejo maɓɓe arano on. Mooɓondire ɗen waɗti yuɓɓineede e nder galleeji terɗe ɗen, lewru kala mooɓondiree ka gooto e terɗe ɗen, ɗum addi woowtondiral, ɓeydi giggol e yurmondiral hakkunde terɗe FPU ɗen. Toraare Alla waɗaa, yahri non haa e hitaande 2008 fewndo FPU soodi galle e nder Lanham, ɗon wonti mooɓorde e janngirde ka ɓiɓɓe ɗuuɗɓe rewi, janngi haa wonti hannde ko’e yaakitoraaɗe e nder leydi Ameriki ndin. No jeyaa e eɓɓooje FPU kese ɗen waɗtugol ndee nokkuure Galle Jamaa ɓurɗe kelɗude haa nafoore mayre ɓeydoo yaajude e layude. Nafoore golle e balleFPU FPU gollii golle heewɗe nafoore nder e yaasi Sarlon sabu duumagol maɓɓe e tambitagol ndee mojobere, saloo nde lancoo maa nde feccoo, sabu wakkilaare maɓɓe e yarlitaare maɓɓe duumiinde, e gollugol golle ɗe aldaa e ngaameelo aldaa e nguddam. FPU wonii sabu yo Fulɓe Sarlon heɓtu hakkeeji muuɗum, ɓe wona leñol finungol anndungol wonde hay gooto ɓuraa ɓe e leydi Sarlon ndin. FPU wonii sabu yo laamuuji ɗin accu tooñugol Fulɓe ɓen, maa mooɓugol ɓe naɓta ka ɓe jeyaaka, maa nannga ɓe ukka e kasooji e hoore tooñne. Hanndeere ndee, Alla e FPU, Pullo hino toowni hoore e nder Sarlon hella baŋŋeeji ɗin fow fayda, si wonaa oon Pullo waɗɗo hoore mum njanano, Pullo no mari teddungal mum timmungal. Ka ɗuuɗugol, ko Fulɓe woni leñol tataɓol e nder leydi Sarlon ndin. Ka ganndal e jawle ɓe hikkoraaki ɓaawo. Ka duuɓi 1960-ji, 1970-ji haa ka 1980-ji leƴƴi Sarlon ɗin tawtude laamuuji ɗin salino cut yo Fulɓe naatu ka parluman, ɓe wi’i Fulɓe ko jananɓe. Yeru, e hitaande 1982 hare waɗunoonde nden hakkunde Thaimu Bangura e Justice Abdulai Babagalleh Timbo wonno sabu yo wonkiiji Fulɓe ɗuuɗɓe bonu e nder Bombali. Ko non kadi hare waɗunoonde nden hakkunde Moodi Alpha Ibrahima Barrie (lollirɗo Alfaajo Bari) e Ahmed Bala M. Kamara e nder Kabala. Hannde ɗin hareeji accii waɗude. Darnde Fulɓe ɓen e nder baŋŋeeji ɗin fow waylike moƴƴii, ɓe heɓtii doole, ka laamu, ka jawdi, ka ganndal ekn. Pullo hino ardii partii politik, Fulɓe jaagorɓe no heewi, Fulɓe Ambasadeerɓe no ɗuuɗi, ka Ñaawirde Sarlon Mawnde nden Fulɓe tato wonii Chief Justice : Justice Abdulai Timbo, Justice Umu Hawa Tijan-Jalloh, e Justice Abdulai Hamid Cham, jaayndeyankooɓeFulɓe no heewi, njulaaɓe kam haalaaka, ekn. Kono e hoore ɗee lowe kelɗuɗe jaŋtaaɗe dow ɗoo fow, haa jooni no woodi Sarlonnaaɓe saliiɓe cut yo Fulɓe lime hakkunde leƴƴi jeyaaɗi e nder leydi Sarlon ndin, hay si tawii ɓe ɗuuɗaa, ɓe jogaaki doole, lorra maɓɓe hino haani faddeede. E jaka haa jooni golle no haani jokkindireede haa faandaare FPU nden jojja, haa leñol ngol daɗa e baŋŋeeji ɗin fow, ngol heɓa ɓuuɓtu. FPU waawii mooɓindirde jawle fii wallitagol ɓiɓɓe leñol ngol yo janngu, ɓe kelɗii e njulayaagal maɓɓe ngal, ɓe wallitike Sarlon e nder cenɗe ɗen fow, ka faggudu e ka ɓamtaare leydi ndin Salndu FPU ndun Washington battinii e dawlaaji Ameriki kadi e haa calɗi goɗɗi sincaama e nder Georgia, New York, Massachusetts, Texas e Deware Valley, wooturu kala e ɗii calɗi wallitike fota e nder leydi Sarlon ndin. Salndu FPU ndun Georgia neldii kontineerji kontineerji lekkeele e aalaaji wallitagol ñawndorɗe ɗen e janngirɗe ɗen Sarlon, ɗum waɗaama fotde duuɓi heewɗi, tawi haa jooni hino jokkaa. Salndu FPU ndun Washington wallitike e hesɗintingol juulirde Fulɓe ɓen Firiton, neldii kontineerji kontineerji ñaameteeji fewndo hare musidal nden Sarlon. FPU soodii galle e nder Washington, ɗen galle wontii janngirde e mooɓorde wonande mojobere nden gila e hitaande 2008. Fulɓe Progressive Union North America (FPUNA) Miijo sincugol FPUNA ko ka WahtsApp fuɗɗori, waɗi hitaande jooni. FPUNA hino mari calɗi ɗuuɗɗi: Washington, Boston, Delware Valley, Georgia, New York, woɓɓe kadi no ka laawol. Si Alla muuyii, mojobere nden no eɓɓi layugol haa sudda leyɗeele Ameriki e Kanadaa. Ñannde 7, 8 & 9 lewru Morso (July), 2017 mojobere FPUNA nden fampaa e nder Washington. Faandaare FPUNA nden ko Ƴellitugol Fulfulde e Pulaagu. Moƴƴintingol faggudu ndun (economic transformation). Ɓaŋtugol neɗɗanke. Reerɗingol Fulɓe ɓen fow yo tawtore e dille politiki. Goomuuji FPUNA sincaaɗi Goomu Jannde. Goomu Cellal. Goomu Pinal e Finndingol. Goomu Danndugol. Goomu Enterepreneeryaagal Ɗii goomuuji hino halfinaa ɗaɓɓitugol laawi e wallingol (lelnugol) eɓɓooje kañum e ɗaɓɓugol pehe no jawle heɓorta ko eɓɓooje ɗen golliree. Goomuuji ɗin hino haani diisondirde e Yiilirde Siinoore FPUNA nden. No FPUNA fuɗɗori haa no famporaa Jooni helmere Fullah nden lomtiniraama Fulɓe , sabu ko nii leñol ngol woni e noddirde hoore mum, ko Fulɓe Progressive Union North America (FPUNA). Golle moƴƴuɗe kelɗuɗe waɗaama gila FPUNA sincaa ka WhatsApp haa ñannde mojobere nden fampaa e nder Washington. Yimɓe kelɗuɓe, jannguɓe e marɓe, sukaaɓe e mawɓe, rewɓe e worɓe tawtoraama e golle ɗen gila ka fuɗɗoode haa ka timmoode, golle ɗen yawtii no moƴƴiri haa yimɓe ɓen fow haarii wewlere e weltaare… Ko adii FPUNA mooɓondirde e ngal tumbondiral aranal fampoo mojobere nden, golle heewɗe keɗuɗe waɗaama, ɗe fuɗɗori diisondiral, yahi e joɗɗingol Yiilirde Siinoore happanaande dumunna ( interim executive ), ko ndee yiilirde toɗɗii Goomu Rewtotoongu Tuuginorde ( Constitutional Review Committee ). Nguu goomu halfinaa winndugol dokimanru ɗoworteendu mojobere FPUNA nden, ko ɗum woni tuuginorde nden. Yiilirde Siinoore nden kañum e senngo mum toppitii eɓɓugol no FPUNA famportee. Njaltudi ɗee mooɓondire e diisondire kelɗuɗe, wano Algaasimu Monoma Bah, halfinaaɗo yeeynugol on, humpitiri non, ko ɗum yi’uɗen ka Tumbondiral FPUNA, ko salndu FPU Washington ndun weerni tumbondiral ngal ñannde 7, 8 & 9 Morso (July) 2017. Ñannde 07 Morso 2017: Fottugol Salmondira Fulɓe ɗuuɗɓe fottii ka WhatsApp FPUNA yeewtii piiji ɗuuɗɗi, jannindirii ko yahata hitaande, kono ɓe meeɗaani yiidude gite e gite, ko ɗum waɗi ñannde 7 ɓe haaldi fottude ka Galle FPU Washington ɓe salmondira, ɓe ɓeydoo anndindirde. Hino jeyaa e tawaaɓe ɓen e arɓe ton Bibata Barry jeyaaɗo Burkina Faso, golloowoe leydi Botsuwaana, Dr. Ibrahima Seaga Shaw (Soh) iwɗo haa Angalateer, Moodi Bai Kabia (gooto e Sarlonnaaɓe hooloraaɓe e nder Ameriki), Moodi Mohamed C. Bah, ko oo ardii partii National Democratic Alliance (NDA), Yiiloowo Kuuɓal ( Director General ) United Nations Industrial Development Organization ( UNIDO ) wonɗo e ɗaɓɓude laamu Sarlon, Dr. Kandeh Kolleh Yumkella, e yimɓe iwruɓe e nder dawlaaji Ameriki seertuɗi tawtoraama nden ñalaande. Ñaameteeji welɗi no hebilaa ɓadii, yimɓe moƴƴuɓe rewɓe e worɓe hino jaɓɓoo weerna arooɓe. Ko nii yahrii haa futuroo juulaa, Moodi Alieu Dausy Wurie, ko kanko woni Koolaaɗo Kuuɓal FPU Washington e Koolaaɗo Kuuɓal Yiilirde FPUNA nden, o ardii golle anndindiral ngal haa fow anndini ko’e mum e leyɗe maa dowlaaji ɗi ɓe immorii. Ɓaawo ɗum, Hooreejo FPU Washington on, Sonna Asiatu Jalloh-Kamara jaɓɓii fow wi’i ko toolii e nder Washington, o yelanii fow jam e yo golle eɓɓaaɗe ɗen laato e jam. Jeewte daɓɓe waɗaa, anndindiral nootondiri baŋ-woo-baŋ, ɓaawo ɗum toraare Alla waɗaa si yimɓe saakitii hino hebilanoo fottoygol janngo mum ka Hotel Sheraton e njamndi 09:00 Bimbi fii ñalaande ɗiɗaɓere nden. Ñannde 08 Morso 2017: Tumbondiral ngal Imminaaɓe calɗi FPU seertuɗi e hoɗɓe saatinaaɓe iwruɓe e mojobe seertuɗe fuɗɗii arde gila e njamndi 09:00 Bimbi, ɓe ari ɓe jooɗii. Ɓaawo kooƴe ittaama, ittiraama ñaameteeji kelɗuɗi, ɓaawo anndindiral e salmondiral waɗaama, Dr. AlieuShaw hunaa, o ari o yeewti seeɗa ko yowitii e nguurndam makko e no o naatiri e FPU. O jaŋtii wonde ko kanko woni Sarlonnaajo arano sincuɗo telewison heeriiɗo e nder leydi Sarlon, o sifii caɗeele e beleeɗe nguurndam ko o meeɗi hawrude e nder saare aduna. O jaarni, o weltanii ɓen addunooɓe ngoo miijo moƴƴungo fii sincugol FPU e hitaande 1966, o wasiyii wonde golle FPU ɗen hino haani toppiteede nawree yeeso. O arti e hunagol inɗe yimɓe yeewtayɓe ɓen e ngal tummbondiral. Yoga e yeewtuɓe ɓen ko wano: Imaam Mohamed Sherrif Barrie, Chernor Abdulai Jalloh (gooto e tawanooɓe e sincugol FYO nder Sarlon 1966 e nder Ameri 1971), Sonna Asiatu Jalloh-Kamara (Hooreejo FPU Washington), Chernor Ahmed Jogor Jalloh (Hooreejo FPU Texas), Imaam Babagaleh Barrie, Dr. Abubakar Bah, Dr. Ibrahima Seaga Shaw, Haja Mariama Fofanah, Moodi Abubakar Jalloh, Dr. Umaru Bah e woɓɓe kadi. Yeewtooɓe ɓen ardiri gooto gooto, kono gooto kala e maɓɓe mani FPU gila ndee mojobere sincaa ɓurii duuɓi 50, gooto kala hino wasiyoo no nde toppitortee, e salagol nde yeeboo maa nde feccoo. Yeewtooɓe ɓen meemi baŋŋeeji ɗin fow e fiyaakeeji ɗin fow gila semmbingol e jannugol jiwɓe ɓen (ɗum woni sukaaɓe rewɓe) e yaññugol ɓerɗe men ɗen uddita ɗe fii jaɓɓagol ɓiɓɓe leñol ngol fow wonaa ɓen wowlayɓe Fulfulde tun, kono ko kala mo ƴiiƴam mum woni Pullo hino haani jaɓɓeede hollee enen fow ko e neene-gooto baaba-gooto, hay gooto ɓuraa goɗɗo. Ɓural Pullo ko fotde ko o gollani e ko o yarlitanii Fulɓe ɓen, wonaa lasli makko, wonaa dammbe, wonaa kadi jawdi maa ganndal makko. Chernor Bah: Yeewtere Mawnde nden Jeewte ɗen fow hino hitti fota, kono yeewtere Chernor Bah, oo teddiniraaɗo yeewtere mawnde nden ( Keynote speech ) hollii nden ñannde pellet si sukaaɓe ɓen halfinaama gollal hiɓe gasa waɗude ngal no haaniri non. Oo suka kecco mo Alla toowni darnde mum meeɗii teddineede e nokkuuje mawɗe nder adunaaru ndun, ka Dental Afriki o yeewtii, ka Dental Erop o yeewtii, ka UN o yeewtii, kala ka laamɓe winndere ndee noddaa yo yeewtu, himo noddee o yeewta… Kono o hollii nden ñannde wonde gila Alla fuɗɗii toownude darnde makko, ko hikka o ɓuri weltaade sabu ɗoo ko ka makko e hakkunde yimɓe makko ɓen tigitigi… alaa ko ɓuri ɗum welde. No jeyaa e yeewtere makko: “No jeyaa e ko haanuɗen waɗude, reerɗingol, mooɓindira doole men ɗen fow, doole gooto kala e men, enen e seertugol men, e ɗuuɗugol pine men e leyɗe men ka jeyaɗen, hiɗen haani reerɗinde Fulɓe ɓen fow yo mooɓondir, gooto kala wallira fotde ko waawi kon. Pullo hay gooto ɓuraa Pullo goo, enen fow hiɗen waawi heƴude e nder mojobere FPU nden, heƴa e nokkuure wootere. “Enen Fulɓe ko en leñol gootol kono pellet en wonaa huunde wootere, woɓɓe e men ko iwdi Fuuta Jaloo, woɓɓe ko iwdi nokkuuje goo, no gasa ɓurɓe ɓen e men ko diina lislaamu jokki, kono no woodi woɓɓe hakkunde men wonaa kan woni diina maɓɓe, diinaaji men ɗin hino waawi seertude, mecce men ɗen, leyɗe men ɗen fow hino waawi seertude, kono wonen yimɓe jaɓooɓe koo ko seerti, waawɓe mooɓondirde e nokkuure wootere diisondira no ngol leñol ɓamtora ngol yahira yeeso. “Yimɓe ɗuuɗɓe wonɓe hakkunde men no gasa hino waawi Fulfulde fota, kono ko ɓuri 60% e nder ɓiɓɓe leñol hannde waawataa Fulfulde, kono ɓe añaa ɗemngal ngal, ɗaɓɓen laawi e pehe no ɓiɓɓe leñol ngol wonira neene-gootooɓe baaba-gootooɓe tawa gooto kala e maɓɓe hiɗen waawi naftoraade mbaawdi mum ndin, heewɓe e ɓen ɓe waawaa wowlude Fulfulde no yiɗi ɗemngal ngal ɓuri heewɓe waawɓe wowlude ngal, ko non kadi ɓe yiɗiri leñol ngol ɓuri heewɓe. Enɗam pulaagu ɗam hakkunde men hino haani tiiɗude heɓa doole ɓuri kala huunde e nder oo aduna.” Ngeenaariiji barkinoraaɗi mawɓe Sarlon Ko e ndee ñalormaare FPUNA yeɗi yimɓe njowo ngeenaariiji barkinoraaɗi mawɓe Sarlon walluɓe Fulɓe walli leydi ndin balle duumotooɗe haa ñannde darngal. Mawɓe barkinoraaɓe ɓen e yimɓe njowo yeɗaaɓe ngeenaariiji ɗin hino jaŋtaa ley ɗoo: Dokke kaalisi e jawle Ka mooɓindirgol e okkugol kaalisi wonande FPUNA, gooto kala okkii fotde ko waawi, woɓɓe okki $2 000.00, wano Chernor Abdullaahi Jalloh, woɓɓe $1 000.00, woɓɓe okki kontineer lekkeele wano Moodi Mohammed L. Bah, ekn. Fula Flute Naalanke men jeyaaɗo e ɓurɓe waawude wuttugol ceri tawtoraama e ngal tumbondiral gila bimmbi haa jemma, kanko woni Bayillo Bah mo diɗɗal Fula Flute , nden ñannde o ɓeydii welnude tumbondiral ngal kanko e ɗii ceri makko welɗi heɗaade. O jaaraama ko aldaa e keerol. Kala yiɗɗo jokkondirde e makko, ko tonngoode talifon makko nii: +137-499-3643. Himo waawi golle makko ɗen fota, sifa makko ɗuuɗaa. Joɗɗingol Yiilirde Siinoore Ɓay ɗee cofte jaŋtaaɗe dow fow waɗaama, goomuuji ɗin jaŋtaama, imminaaɓe calɗi FPU ɗin fow heftini tuuginorde FPUNA nden. Kadi ɓe haaldi ɓe fotti ɓe fow maɓɓe wonde hankadi jaraa woote no waɗee, hay gooto e imminaaɓe ɓen walla calɗi FPU ɗin salaaki ngoo miijo. Ɓe holli wonde yondee Yiilirde Siinoore waɗunde golle ɗen ko yahata hitaande, yo jokku golle FPUNA ɗen e ngal ardungal aranal haa fotde duuɓi ɗiɗi. Golleeji terɗe Yiilirde Siinore nden waylaama seeɗa, terɗekese ɓeyditaama. Nde tawnoo hay gooto salaaki miijo imminaaɓe calɗi FPU ɓen, halfinaaɗo woote on noddaa, kanko woni Dr. Abdulai Barrie, o ari o inniti terɗe Yiilirde Siinoore nden gooto gooto, o yamiri ɓe yo ɓe woondu, o janngani ɓe woondoore nden ɓe woondi haa gasi e yeeso jamaa on, ko nii FPUNA jibiniraa e nder Washington e hoore jam e moƴƴere. Yiilirde Siinoore FPUNA nden ko nii lelori: Hooreejo: Chernor Abdulai Jalloh Cukko Hooreejo: Chernor Ahmed Jogor Jalloh Koolaaɗo Kuuɓal: Alieu Dasy Wurie Ballo Koolaaɗo Kuuɓal: Almamie Razak Seray-Wurie Maroowo Jawle: Mohamed Juma Jalloh Koolaaɗo Finansi: Mohamed Yusuf Bah Ballo Koolaaɗo Finansi: Chernor Baa Koolaaɗo Yeeynugol: Algassimu Monorma Bah Koolaaɗo Njuɓɓudi: Mohamed Baa Ballo Koolaaɗo Njuɓɓudi: Khadijah Diallo Sawru Parlaman: Osman Shaw Ballo Sarwu Parlaman: Abdul Karim Barrie Kordinanoowo Rewɓe: Kadie Ballah Jalloh Ballo Kordinnanoowo Rewɓe: Bashiratu Bah Joɗɗingl Jonnde Yiilooɓe Joɗɗingol Jonnde Yiilooɓe ( Board of Directors ) nawraama yeeso haa salndu kala e calɗi FPUNA ɗin waawa neldude lomtotooɓe ɗiɗo ko lomtoo ɗum ka Jonnde Yiilooɓe. Ɓen lomtotooɓe wonay gollidooɓe e yiilirde siinoore nden. Ko hella njamndi 17:00 golle ñalorma ɗen hombaa, saakitaa, haaldaa artoyeede e najmndi 21:00 fii hiirde fampagol FPUNA nden. Jemma, gila njamndi 21:00 yimɓe tedduɓe fuɗɗii arde, yahri non, tawi hiraande no hebilaa, yimɓe ñaami haa haari, jeewte daɓɓe waɗaa. Dr. Baba Konare yeewti fii kisal e mojobere Kisal nden e ko ɓe jokki fii wallitagol Fulɓe egga-hoɗaaɓe wonɓe e tampineede e nder leyɗe ɗuuɗɗe e nder Afriki. Saajo Bah yeewti fii Fulfulde e no ɗemngal ngal lo’iri hannde nder mejaaje mawɗe wano BBC, VOA, RFI ekn. E no ɗemngal ngal faɗiri njuɓɓudi wallitotoondi no Fulfulde tabitira waawa ñiiɓude, yeru duɗe e jaaɓihattirdeeji, jaayndeeji e deftorɗi, rajooji e telewisiyonji ekn. O sakkitori jaŋtagol yoga e ko Goomu Peeral ngun golli gila e hitaande 2008, gila e winndugol saakita winndanɗe ka internet, wallifagol defte e caggitorɗe, janngingol e eltugol hebila jannginooɓe, haa e wallitagol e golle gannde kese (ITCs) wano firde Facebook, ekn. Ɓaawo ɗum gimi e gami tokkii ɗon, yimaa amaa haa e njamndi 02:00 jemma, FPU Washington fahin anndintini wonde janngo mum, mooɓondiral e waynondiral hino eɓɓi yuɓɓineede ka ñiiɓirde FPU, bismilla e tooli kala waawɗo tawtoreede. Yimɓe ɓen saakitii, fow hino weltii. Ñannde 09 Morso 2017: Piknik e BBQ ka ñiiɓirde FPU Washington Nder ndee ñalaande yimɓe arii fottude ka galle FPU Washington, teewu juɗaangu ngun yoni yok, yimɓe ari ñallii dakmitaade, anndindiral ɓeydii hakkunde musiɓɓe ɓen. Hay gooto faalanooka tultude ton, kono min Alla muuyaano yo mi tawtoree sabu hari Jalluɓe ɓen naɓorii lam. Hiɗen sabbii tumbondiral aroowal ngal, fewndo ɗoo, salndu FPU kala hino wi’ude ko kañum weernata ngal, si Alla muuyii. On jaaraama. Tasko: in ɗ e yim ɓ e ɓ en e yettooje ma ɓɓ e no winndiraa mbinndudi Engeleere/Faransiire, yeru Shaw (ko Soh firti), Jalloh/Diallo (Jalloh), Barrie (Bari), Jalloh Bailor (Bayillo), Chernor (Cerno), Alpha (Alfaa), Alphajor (Alfaajo), Jogor (Jogo), ekn. Kɗl. Saajo Bah (Peeral.com & Misiide.net).Leiden, 21/07/2017
https://pulaar.org/2017/07/28/washington-ful%c9%93e-progressive-union-fpu-ful%c9%93e-progressive-union-north-america-fpuna/
Lowre enternet Global Power Index 2017, lowre haralleere ko faati e konuuji, yaltinii ñalnde 13 settaambar 2017 ndee, ciimtol mum ɗo hiisotoo doole kunuuji winndere ndee. Oon hiisa fawii ko e geɗe 50 (keeweendi kaɓirɗe, ceertugol majje, doole majje ekn.) E nder 33 konu Afrik ƴeewtaaɗi ɗii , konu Muritani, nganndiraangu konu kuudetaaji, woni 32-ɓu nder 33, ɗum noon, yeey heeda caggal ! E nder winndere ndee, e nder 133 konu, konu Muritani ari ko 130. Eywa, hol to piytagol becce ardiiɓe leydi ndii fawii ? Wonande Afrik, ko ɗii konuuji 10 ngari dow to bannge doole: Misra, Alaseri, Ecoppi, Niiseriyaa, Afrik worgo, Anngolaa, Maruk, Sudaan, Libi, Konngo. F.Ɓ.
https://pulaar.org/2017/11/19/konuuji-afrik-%c9%93ur%c9%97i-doolnude-muritani-woni-ko-les/
Tuggi 28 feebariyee haa 2 marse 2014, luulndo politik leydi ndii (COD e Tawaasul e AP), yantude e pelle renndo (senndikaaji e hoohooɓe jaambureeɓe, pelle jojjanɗe aadee ekn) njuɓɓinii pottital mawngal ngam yeewtude e kuccam leydi ndii e « nanondirde e peeje no leydi ndii yaltinirtee e iiñcuru politik wonndu e leydi ndii gila Muhammed wul  Abdel Asiis heɓti laamu ñalnde 6 ut 2008 ». Caggal balɗe 3 jeewte, ɓe njaltinii bayyinaango hollitoowo caɗeele leydi ndii to bannge ngootaagu ngenndi, ngootaagu renndo, woote hooreleydaagu 2014 e geɗe goɗɗe. Yeru, ɓe kawrii e jojjugol ñawndugol jaawngol ñawanɗe mawɗe ɓurɗe wonde ngoƴa muritaninaaɓe, hono koɗdigal, bonanndeeji ɓennuɗi, njiyaagu, cabbingol fenaande e caɗeele golle. Hol ko addani ɗeeɗoo pelle ceertuɗe e ɓee yimɓe fof nanondirde ngam yuɓɓinde ɗii ñalɗi ? Ɓe mbiyi waɗi ɗum ko « yenaneede ɓe kamɓe fof wonde leydi ndii waawaa yaltude caɗeele wondi hannde ɗee so seertaani e laamuuji ndoolndoolaagu, so mahaani dowla nuunɗuɗo, tuugiiɗo e calɗi demokaraasi, gaddotooɗo ngootaagu ngenndi tuugiingu e potal ɓiɗɓe leydi ndii kala to bannge hakke e baɗɗiiɗe, so laamu nguu e juɓɓule mum ngonaani jaambureeje e nder wooteeji. » E miijo maɓɓe « alaa fof ɗo fawii Muritani ina heeda caggal, ina heddoo e juuɗe laamu ngardungu kuudetaa militeer » . Ko ɗum tagi ɓe wiyde wonde mbayliigu laamu kala foti rewrude ko e woote e peeje jamyame. Tee aɓe njenanaa mbayliigu mbaawngu naftude ɓurɓe heewde ko mbayliigu ummoriingu e pelle politik e renndo jogiiɗe miijo laaɓtungo e peeje moƴƴe wonande renndo men. Ngam yettaade ɗee paandaale, ɓe mbiyi alaa e sago kaaldigal nuunɗungal waɗee. E nder ɗuum ɓesngu nguu kala ina foti hirjineede mbele ina daranoo ɗum, tawa huutorii ko golle jamyame. Tawtoraaɓe ñalɗi ɗii keɓii, e nder ɗuum, yuurnitaade geɗe mawɗe dookɗe leydi men, ketɗe goodal mum e janngo mum. Ɓe kollitii kaɓɓagol maɓɓe e diine men e diiwtugol kala ko ina tunwina ɗum. Ɓe kuniima daranaade ngootaagu ngenndi ndii mbele hay leñol gootol  ina natta joñeede walla heedeede, leƴƴi ɗii kala keɓta hakkeeji mum en e ngenndaagu mum en timmungu. Ɗum ɗoon noon ina ɗaɓɓi ñawndugol ñawanɗe nannduɗe e ndonaandi aadeeri (passif humanitaire) kam e mumtugol njiyaagu e batte mum, kam e jeytoregol timmungol rewɓe e sukaaɓe e nguurndam leydi ndii. Tawtoraaɓe ñalɗi ɗii pellitii sompude njuɓɓudi inniraandi « FORUM NATIONAL POUR LA DEMOCRATIE ET L’UNITE » (Kawtal Ngenndiwal Demokaraasi e Ngootaagu), jogingal juɓɓule ɗiɗi duumiiɗe, hono « Joɗle Kuɓtodinɗe » e « Njuɓɓudi Diisnondiral e Rewindo Kawraaɗe Kawtal ngal ». Fooyre Ɓamtaare
https://pulaar.org/2014/04/01/28-feebariyee-haa-2-marse-2014-kawtal-demokaraasi-e-ngootaagu/
Siyaara Barooɓe Jakel. Ñalnde 15 lewru siilo hitaande 2014, ɓesngu Barooɓe Jakel Sahre Hammee Yero waɗii siyaara pattamlamo e nder wuro mum en. Waɗanaa siyaara oo ko Ceerno Muktaar Sammba lollirɗo Ceerno Yero Kudeeje. Siyaara Barooɓe Jakel. Ñalnde 15 lewru siilo hitaande 2014, ɓesngu Barooɓe Jakel Sahre Hammee Yero waɗii siyaara pattamlamo e nder wuro mum en. Waɗanaa siyaara oo ko Ceerno Muktaar Sammba lollirɗo Ceerno Yero Kudeeje. Tuggude e puɗal naange haa takkusaan juulaa, ko e darnde wonaa. Caggal nde jamaanu nguu naati galle siyaara oo haa jooɗii, adii waɗeede ko silki Quraana e cakkital Ceerno Abdarahmaani Gasamme. Udditi taro ngoo ko kilifa galle oo hono Alhajji Abuu Ceerno Muktaar Sammba ganndiraaɗo Alhajji Abuu Diiye Kebe. Caggal deftere Alla ndee, rewi heen ko cakkital wirduuji, haa hannde e yamiroore Ceerno Abdarahmanaani Gasamme. Ceerno Aamadu Muktaar Baro duwii ngam uddude timmal wirduuji ɗii. Ko ɗoon jamaanu nguu ñoŋtii, e gardagol hilifaaɓe ñalawma oo, tiindii baamuule ngam juuroyaade rawda Ceerno Muktaar Sammba lollirɗo Ceerno Yero Kudeeje. Nde yimɓe naati baamuule ɗee, kala kilifa gonnooɗo ɗoon bismaama to nder rawda too. Ndeen fotnooɓe naatde toon ɓee fof naatdii, wirduujji kadi cakkitaa e yamiroore, haa hannde, Ceerno Abdarahmaani Gasamme. Jaggoowo kurus toɗɗaa ngam reende limoore dottanaande wirdu ndee. Nde ɗeen golle ngasi, yimɓe payti to galle siyaara too. Alhajji Ceerno Muktaar Alhajji Ceerno Muktaar Kebe, gooto e sukaaɓe almuɓɓe ɓurɓe jaɓaneede hannde to bannge ganndal e nder nokku oo, yamiraa yo yeewtan banndiraaɓe ko yowitii e nguurndam ooɗoo jiyaaɗo Alla, baɗanteeɗo siyaara caggal nde karaw rottaa, tummbuli njuɓɓunaa, lahe caraa e les caaleeje. Nde o rowi haala makko tawi hankadi ko ñalawma oo fuɗɗiima woɗɗoyde. Gooto fof rokka jippunde, ñaltoyi haa takkusaan yoni, arti. Caggal nde yimɓe njuuli takkusaan, duwaaw waɗaa, siyaara oo saakii. Ciftinen wonde siyaara Ceerno Muktaar Sammba e Barooɓe Jakelnaaɓe fuɗɗii waɗeede ko e hitaande 1997. Hay so tawii ɓesngu Barooɓe ena joginoo fiɓnde waɗande mo siyaara e ndeen hitaande, cemmbini ngu e ngoon miijo ko Sorimaleenaaɓe e Bokkenaaɓe. Caggal Barooɓe Jakel, ko ɗeeɗoo gure ɗiɗi ngoni jaale yummaaje siyaara oo. Ñalnde heen, caggal ummoriiɓe to Ndakaaru, Nuwaasot, Libeerwiil e to Kaay Sammbal Haawa to leydi Mali, ɗeeɗoo gure ne tawtoraama siyaaro oo: Bokke Salsalɓe, Bokke Mbaayɓe, Bokke Jalluɓe, Fereyɓe Bokke, Pete jeeri, Nguy, Salnde Tebegut, Koyli Jaawa, Waasetaake wuro Ceerno Haabii Wele(yo Geno rokku mo jam), Sorimalee, Liiliya, Cengelel, Mbotto, Cilaa, Garlol, Jaarangel , Maaqaama, Ɓoggel Faaduwaa e Kayhayɗi e gardagol Sheriif Saydu Haydara. Kono gure nootitiiɗe ɗee fof e heewde e addorde annduɓe diine, ɗe tawii Barooɓe Jakel ko barooɗe e nder diiwaan Pete, ena sukki, serwaani to bannge ganndal: So Alla yiilaama ɗoon ko huunde haannde, nde tawnoo Geno ena rokki ɓe ko heewɓe ndañaani: – tafsirɓe 61 – fiilaaɓe alfaa 15 – joom lijja en 21 – reenɓe quraana, ɓe ngalaa lijjaaji 5 – lasraariyankooɓe 15 Ɗum ena hawra e 117 joom geɗal e diine Alla e nder ndeeɗoo sahre Barooɓe Jakel nde wonaani hay weddannde jammbere. Hol ngonɗo Ceerno Muktaar Sammba? Jibinannde. Ceerno Muktaar Sammba lollirɗo Ceerno Yero Kudeeje ari e aduna ko heedde hitaande 1886 e nder wuro Barooɓe Jakel e nder galle Hebbeeɓe woɗeeɓe. O wuuri ko duuɓi capanɗe jeetati e ɗiɗi (duuɓi 82). O ruttitii e joom makko ko ñalnde 5 lewru siilo (samwiyee) hitaande 1968. Yumma mum yumma makko wiyetee ko Raki Maamuudu, dawi ko e Bokke Salsalɓe, yettetee ko Sal. Yumma makko, kanko Ceerno Muktaar, wiyetee ko Aysata Raki Maamuudu e nder Bokkenaaɓe. To bannge Barooɓe, Aysata Raki Maamuudu oo nootortoo ko e innde Kudeeje. Ko ɓiyi Daawda→ sileymaani→ Saydu → Aysata → Amina → Hammee →Yero→ Muusaa. Ko ɗuum jeyi sabaabu, kanko Ceerno, omo noddiree innde Yero Kudeeje ndee. Baaba makko, haa hannde, kanko Ceerno Muktaar, wiyetee ko Sammba Seydi Demmba. Ko oon rokki mo innde Muktaar ndee, wiyi mo Muktaar Sammba Seydi Demmba. Jaŋde Ceerno Muktaar. Ceerno Muktaar adii winndaneede harfeere ko e duɗal mawni mum, mo jiidi baaba gooto ena wiyee Ceerno Bookar Sammba. O janngoyii to Sahaal, o woni toon dumunna. Ngaddiin quraana mo o jogii oo, ko toon o itti ɗum. O janngii kadi e biyeteeɗo Ceerno Malal Eliyaa to Cilon e nder diiwaan Boosoya. Ɓeeɗoo, ko quraana tan o janngi e mumen. O janngoyii kadi to wiyetee Ballel Soowanaaɓe sara Waawnde e nder diiwaan Damga Senegaal. Ko ɗoon mawniiko mo o jiidi baaba gooto ena wiyee Maamuudu Diko (baaba mum Usmaan Maamuudu, taani mum Faatimata Usmaan Maamuudu Diko lollirɗo Hawwaa Mayram Diiye walla Warbaa Kebbel), tawi mo. Maamuudu Diko ko julanke wonnoo. O soggatnoo ko ñalbi. O ɓooyii e ladde haa koreeji makko puɗɗii fiiptaade nguurndam makko. O ari, o tawi ɗoon Ceerno Yero, o yeeyi ɗoon ñalbi ɗi o anndornoo ɗii. O felliti nanngande mo suudu e waɗande mo rasiyoŋ haa o gasni jaŋde, ɓe ngartidi haa e Barooɓe. Caggal nde o woni e Barooɓe dumunna, o jokkoyii kadi jaŋde to biyeteeɗo Ceerno Yero Baal to Ngijilon e nder Ngenaar. Caggal ɗum, o yiytondiri e sehil mawniiko ena wiyee Hammaat Lamiin Njaac, lollirɗo Demmba Hawaa, baaba mum Ceerno Hamdu Rabbi Njaac to Madiina Njaacɓe. Ɓe njahdi haa Ɓoggee to duɗal Ceerno Aamadu Muktaar Saako. Kono e wiyde Abuu Diiye Kebe, ceerno Muktaar janngaani e ngaal duɗal. O yahdi tan ko e Ceerno Demmba Hawaa, jannginatnooɗo mo oo. Kono ko ɗoon e ngaal duɗal, o nani, kanko Ceerno Muktaar, nanalla Alhajji Maalik Sih mo Tiwaawoon haa addani mo yiɗde yahde toon. Ko Alhajji Maalik Sih waɗani mo alluwal makko tafsiiru, rokki mo laawol tijjaani, waɗi mo kadi muqaddam e laawol ngol, gila o artaani. Caggal nde o wondi e Alhajji Maalik Sih dumunna, yumma makko winndi mo ɓataake mbele omo arta ngam remande ɗum. O suuɗii ceerno makko ɓataake oo haa nde yumma makko winndi Alhajji Maalik Sih e hoyre mum. Alhajji Maalik Sih noddi mo, wiyi mo: aan, ndeke yumma maa ena wuuri?  O wiyi mo: eey neene am ena wuurnoo, nde mbayrat-mi! Alhajji Maalik wiyi mo: yumma maa wiyi ko yo a ar. Ɗum noon mboɗo moolii e Alla e naŋtaade e almuudo mo jinnaaɗo mum sokli. Etee ko mi ɗaccitɗo ma. Ko subaka wonnoo, nde yahi haa kikiiɗe, kanko Alhajji Maalik, o noddi almuɓɓe duɗal ngal fof ɗo zaawiya ɗoo. Ndeen ɓe ndentii, o wiyi ɓe, sabaabu noddaango ngoo ko ɗaccitde musiɗɗo men, mo ngonduno-ɗen, hono Muktaar Sammba. O yamiri mo yo o yaltu dental ngal, o yaha haa o yettoo laawol laana-njoorndi ena ɗoon. So o yettiima ngol, o arta e maɓɓe. O ummii, kanko Muktaar Sammba, o ɗooftii yamiroore Ceerno ndee. Nde o yettotoo laawol ngol fayde e nde o artata e dental ngal, tawi ko o waɗtii nanngude jiifa makko, oto feɗɗitaade hakke e keewal ceede(kaalis), ɗe yimɓe, ɓe o hawratnoo, ena totta mo. Nde o arti, o tawi Alhajji Maalik Sih renndinanii mo e almuɓɓe ɓee ko ena tolnoo e hono ko o addi koo. Caggal ɗum, kanko Alhajji Maalik Sih woodi ko o itti, o lommbi ɗum e jiifa Muktaar Sammba (seernaaɓe ɓee njaɓaani haalde ko ɗum woni), o wiyi ɗum yo yah, jooɗoyoo, waasa ɗannaade. So Alla jaɓii maa o maay, omo tottee. E diiwaan Barooɓe, ko kanko adii rokkirde laawol tijjaani. Ko Alhajji Maalik Sih waɗi mo kilifa e laawol ngol e nder nokku hee. E tonngol, mbiyen siyaara oo rewii laawol e njuɓɓudi. Ɗowi golle ɗee ko Ceerno Abdarahmaani Gasamme, Ceerno Mammadu Sih, Ceerno Aamadu Usmaan Kebe, Alhajji Ceerno Muktaar Kebe, Ceerno Mammadu Buubu Jallo e Ceerno Muhammadu Mbaay. So Ceerno Muktaar Sammba waɗanaama siyaara e nder Barooɓe Jakel ko huunde haannde nde tawnoo no o wayi yiɗde e tampande ganndal nii, ko noon ne kadi o wayi ɗiggande ceerno makko Alhajji Maalik Sih(yo yurmeende Alla won e mum), mo aduna fof ceedtii timmal mum e giɗgol e mum e Nelaaɗo. Ko ɗum waɗi nde Alhajji Maalik Sih winndata jaarooje Nelaaɗo ndee, Ceerno Muktaar jeyanoo ko e almuɓɓe liirayatnooɓe binndi ɗii e naange, ndeena ɗi haa ɗi njoora. Mo gooŋɗini walla gollanii joom geɗal to Alla, Alla ittana ɗum geɗal to ɓeen ɓe ngalaa ella. Waɗde Alla rokkii mo ɓesngu pattamlamu, ngittungu, nganndungu fotde. Gelongal Fuuta lollirɗo, Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2014/03/28/baroo%c9%93e-jakel-ndillinii-jakel-e-pete/
Tonngoode Fooyre Ɓamtaare yawtunde yaajnooma e nguyka kawgel Bakkaa e nder Muritani. En keeroraaki ɗuum. Hono ɗuum waɗii to Senegaal, to Niseer … Kono toon, joomum en mbattinoyi ko polis, caggal ɗuum ñaawoore fawi e mum en kuuge kasoo kiɓ, tawi ɗuum jiidaa e kuugal laamu, so haɗde joomum en waɗde ngeel kawgel ko heddii e mum en koo. Tonngoode Fooyre Ɓamtaare yawtunde yaajnooma e nguyka kawgel Bakkaa e nder Muritani. En keeroraaki ɗuum. Hono ɗuum waɗii to Senegaal, to Niseer … Kono toon, joomum en mbattinoyi ko polis, caggal ɗuum ñaawoore fawi e mum en kuuge kasoo kiɓ, tawi ɗuum jiidaa e kuugal laamu, so haɗde joomum en waɗde ngeel kawgel ko heddii e mum en koo. Muritani heeroraaki nguyka nder kawgelaaji. Alaa ɗo ɗum waɗataa. Kono, seerndi Muritani e leyɗe keddiiɗe ɗee, ko toon, so a jaggaama aɗa wujja e kawgel, ko kasoo mbaaltoytaa. E Muritani, so almuudo jaggaama ina wujja e kawgel, ina hasii ko yimɓe ɓe laamu halfini njuɓɓudi kawgel ngel e koye mum en ngarata ina ñaagoo deenoowo oo yo tiiɗno woppana mo, waasaa waɗde heen dille. So heewii heewii, kanko nannguɗo almuudo oo e junngo e faandu oo, o wiyetee tan ko yo o waɗ ciimtol (rappoor), o totta ardiiɓe kawgel ngel, almuudo oo jokka e kawgel mum. Ngool ciimtol ne haala mum wontaa haale. So tawii ko laawol rewaa, jaggaaɗo ina wujja e kawgel, oon kawgel mum ko ɗoon foti joofde, sibu yaltinte saal kawgel, nawee ñaawoore. Hikka, ɗuum waɗii to Senegaal e to Niiseer. Ñalnde aljumaa 24 sulyee 2015, kanndidaaji 15 e bakkaa jagganooɗi e nguyka bakkaa, ñaawaama to Ñaamee (Niiseer). Hade ɗuum ko ɓe sokanooɓe gila ñalnde ɓe nanngaa aɓe tiimtoo ndee. Yanti heen, gardiiɗo sarwiis kawgelaaji oo e cukko mum fof kadi, nanngaa cokaa. Ɓe pawaama kamɓe fof kuugal lebbi ɗiɗi kasoo kiɓ e lebbi joy kasoo “so a waɗtii” . To Senegaal kadi, sukaaɓe rewɓe nayo jagganooɓe ina ngujja e kawgel Bakkaa pawaama kuugal hitaande kasoo “so mbaɗtii”. Kamɓe sukaaɓe rewɓe ɓee ɓe keɓtinii ko ɓe njooɓtoraa koo, sibu ɓe mbiyi ɓe njaɓii wonde ɓe coodi naamne cahtaaɗe ɗee ko e sanɗa gooto, 25 000 seefaa (CFA).  “So a waɗtii” oo firti ko kuugal ngal ko ko yowaa, so waɗtii e nder daawal taƴangal ngal, ngal siynee ɗoon e ɗoon e hoore maa. Ɗum noon eɗen mbaawi wiyde ɓe malaama, hay so tawii kuugal ñaawoore kuuge ngal ko ɗoo tan haaɗani ɓe, ina heddii kuugal laamu (admistaraasiyoŋ), sibu, ina hasii, walla mbiyen nde geɗe ɗee ndewi laawol ndee, so a jaggaama aɗa tiimtoo walla aɗa wujja e kawgel, keewɗaa ko haɗeede waɗtude ngel duuɓi, walla nii haa cay ! E leydi men Muritani, won ɗo meeɗon nande neɗɗo nawaama ñaawoore sabu nguyka e kawgel ?
https://pulaar.org/2015/08/18/nguyka-kawgelaaji-to-niiseer-e-senegaal/
Aset 09 suliyee 2011, leegal El Mina finiri , ñaldi, hiirdi ko fuutankaagal, tawi yuɓɓini nguun ñalngu pulaagu ko Catal El Mina, gootal e Cate Fedde Ɓamtaare Pulaar e Moritani. Ñalnde heen subaka, tuggi waktu 11h haa hedde waktu 1h 30, ko seppo ngam hollirde finaa-tawaa fulɓe. Idii yettaade e seppooɓe ɓee ko Goomu Ɓamtaare Daande Leñol, sukaaɓe rewɓe e worɓe, e seppo maɓɓe eɓe aanomina gollal fulɓe, hono demal. Eɓe ngondi e jabboowo, luuwoowo, gaawoowo, gollal timmungal ko fayti e demal waalo, e coñal mum… Aset 09 suliyee 2011, leegal El Mina finiri , ñaldi, hiirdi ko fuutankaagal, tawi yuɓɓini nguun ñalngu pulaagu ko Catal El Mina, gootal e Cate Fedde Ɓamtaare Pulaar e Moritani. Ñalnde heen subaka, tuggi waktu 11h haa hedde waktu 1h 30, ko seppo ngam hollirde finaa-tawaa fulɓe. Idii yettaade e seppooɓe ɓee ko Goomu Ɓamtaare Daande Leñol, sukaaɓe rewɓe e worɓe, e seppo maɓɓe eɓe aanomina gollal fulɓe, hono demal. Eɓe ngondi e jabboowo, luuwoowo, gaawoowo, gollal timmungal ko fayti e demal waalo, e coñal mum… Rewi heen ko fedde ina wiyee jalluɗi jam, ɓeen ne ko cubalaagu penñini, e seppo ngoo, jaaltaaɓe kam  e koltu mum peeñii, omo jogii dengere makko, omo  sefoo, ko hare hakkunde jaaltaaɓe kam e nooro. Nooro hay so tawii ko o lastik ne nandii e goonga … E  ngoo sepp cubalaagu,  rewɓe subalɓe ñjiyaama heen ina ngaddori faataata, sibu ina teskaa wonnde faataata heewi remeede ko e pale, pale noon ko subalɓe ɓuri heewde remde ɗum en. Peekaan jirwinii beetewe oo. Caggal jalluɗi jam rewi heen ko wayluɓe ina njogii tafirɗe mum en : taande, metugal, kaynirgal, ɓisgal. Eɓe ngaddori kadi jawe tunte, kootone, doɓɓe, jawe silemaaje, cakka medda… Sakkeeɓe keedaani caggal e seppo ngoo, ɓe ngaddorii alluwal sakke, mukke, danngaaji ina mbinndaa Fedde Ɓamtaare Pulaar e Moritani, Catal El Mina ; makatuumi ; kalbe ɗataaɗe, kalbe portaabal ; Eɓe ngondi e rewɓe fulɓe yontaaɓe, ñaantiiɓe comci goobaaɗi, gude cilmbaaɗe… Oon beetewe njulliyaagal feeñii kadi, njulliiɓe e kadduki mum en eɓe ngondi e selbe maɓɓe eɓe njima kasi. Sukaaɓe boombi, fedde maɓɓe rewre ngari ina ngaddani ɓe mbaƴƴungu… Fedde wiyateende Daarorgal Yonta hannde, ngaddi e seppo ngo ko ndiftungu fulɓe, yombayɓe ina ɓoornii comci mum en gaaɓdi , gorko oo wutte folmaat, cakkal baka ina ɓoornii paɗe mukke ; debbo oo ari ko ina waɗɗinaa e ndimaagu, e ngu ñekka, nde ngu yettii, giƴiraage gorko oo ndoondii mo, pawi mo e koyɗe esiraaɓe, eɓe njima : « arii ɗoo, yettiima ɗoo ».. o yuppaa koondi, rewɓe ɓee ina njima yoo male yoo koondi … Caggal jombaajo oo, ko goomu pinal rewi heen, bawɗi e buubaaji ina kartoo wanngo, sukaaɓe rewɓe yahrooɓe hakkunde duuɓi jeenay e duuɓi sappo e ɗiɗi ina leewoo, ina ngama wanngo, eɓe moorii jubbi cosaan, eɓe piili doɓɓe, ɓee heen ina tuppii pastel, ɓeya ina mbaɗi suumee, ɓe njirwinii beetewe oo, ɓe ngoynii mawɓe heewɓe… Rewi heen ko laamɗo e laamungal Fuuta: Laamɗo ina waɗɗii e ndimaagu mum , kaɓɓaangu alkabeeje, omo ɓoornii wutte makko, omo waɗi tenngaade makko, jaareeɓe makko ina ndewi e makko, omo wondi e kamaleŋku, e jaaltaaɓe e jaagorɗe makko.Ɓee ina mbifa mo, ɓeya ina njima mo, ɓeya ina ngaskina mo, rewɓe yootɓe aaɓɓe , comic fuutankooɓe gaaɓɗi ɓoornii ɓe ina njima mo, ina ngaskina iwdi makko… Rewi heen ko lawɓe, ɓeen ne ina ngaddori boɓi, alluuje,haraŋaaji kuutorɗe fulɓe… Caggal maɓɓe ko ceernaajo ina wondi e almudɓe:baydaaji, e sanɗaaji, ina njannga ɓuraana… Teskaama kadi e oon beetewe nootagol debbo pullo nayeejo, jahroowo hedde duuɓi capanɗe jeegom. Kanko mawɗo oo, o wiyatee ko Jaari Demmba Bah, alaa ko addi mo so wonaa nootitaade e nguu ñalngu pulaagu.ko o nanɗo ɗum, ɗum saabii o ari heen.Hol teskaa e makko?Omo ɓoornii comic gaaɓɗi: wutte oo ina waɗi eddaaji ɗiɗi goobu, haako ñebbe, ɗum firata ko ɓeydaare; omo waɗi cakka busraari, paɗe pukke, kaala baka, ŋeñeme, e kootone kaŋŋe… Ngoo seppo e pulaagu waɗi ko e yeeso sete yiilirde ngenndiire fedde ɓamtaare pulaar e moritani, e gardagol hooreejo mum hono Aamadu Umar Jah. Hade yimɓe ɓee mbaynondirde, sete oo ñaagaa nde naatata e nder dingiral ngal, mbele yimɓe ɓe nganndinee holi mowoni kala.Ko nii woni ɓe naati, njaay saydu Anndini yimɓe ɓee mowoni kala e maɓɓe. Caggal mum hooreejo Catal El Mina hono Aysata Bah, salmini yimɓe ɓee, yeti ɗum en, yeti goomuuji kam e pelle ballitɗe e ñalngu ngu. Yimɓe ɓee mbismaa e bottaari, ko noon subaka oo joofiri tawi waktu oo heɓoyii tuusubaar les. Golle ɗee njokkoyta ko kihiiɗe hedde waktu 18h, ko yeewtere tiitoonde Pinal Fulɓe, ko Njaay Saydu Aamadu yeewtata (ma en ngartu heen), caggal mum ko anndino fedde ɓamtaare Pulaar, ko aamadu Umaar Jah hooreejo fedde nde kam e abdullaay sal kalfinaaɗo jaŋde mbaɗi ɗum. E nder jamma oo kadi hiirde pinal waɗaama tawi ko sukaaɓe tokosɓe legal ngal njimata heen, ngamata, fedde Sifaa Hanki Pinal Hannde kadi waɗii heen ko maantini, kam e fedde jalluɗi jam, ɗum fof ma en ngartu heen. Mammadu Maamuudu Baal nelaaɗo Fooyre Ɓamtaare Aamadu Umar Jah, hooreejo Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani (ñalnde seppo ngoo) Aysata Bah, hooreejo Catal El Minaa (FƁPM), ñalnde seppo ngoo Ifraa Al Hajji Boli (Kalfinaaɗo jokkondiral FƁPM) e Abdullaay Muusaa Sal (Kalfinaaɗo jaŋde FƁPM) ñalnde seppo ngoo
https://pulaar.org/2011/07/12/nalngu-pulaagu-to-leegal-el-mina/
Mbaɗ-ɗen ko Yirlaaɓe e Hebbiyaaɓe e Halayɓe ngonaa diiwanuuji, mbayi ko no leƴƴi nii, taweteeɗi e diiwanuuji Laaw e Tooro e  Booseya… Caggal nde njanngu-ɗen winndannde yowitiinde e « Fuutaaji e keeri mum », yaltunde e Fooyre Ɓamataare Toŋ 172 lewru Siilo (settambar) 2018, mbeɗe yiɗi yottinde heen miijo am. Golle ɗee ina keewi nafoore sanne. Eɗen mbiya tan, musiɗɗo men Saydu Aamadu Njaay, yo Geno sellin doole, ɓeyda ganndal ngal haa mbaawen naftoraade. En nanii e daaɗe Maasinankooɓe nder njilluuji men toon nde ngon-ɗen Mali, « Fuutaaji » ko jeegom : Fuuta-Tooro, Fuuta-Kiiɗndi (Kinngi), Fuuta-Jalloŋ, Fuuta-Maasina, Fuuta-Gelgooji (Liɓtaako), Fuuta-Aadamawa. Tawa noon en limtaani heen Jeeri-Fuuta nattuɗo hannde woodde oo. En keɓiino kadi yuurnitaade duttorɗe keewɗe e ko yowitii e diiwe (diiwanuunji) Fuuta-Tooro e keeri mum. En tawii, e ko ɓuri yaajde, diiwanuuji ɗii ko jeegom, ummoraade hirnaange feewde fuɗnaange. Ɗiin ngoni : Tulde-Dimat, Tooro, Laaw, Booseya, Ngenaar, Damga. 1. Diiwal Tulde Dimat, laamorgo mum woni Dimat (adan wiyetenoo ko Jalmacce). Wuro ngoo wonnoo ko adii njanngu lefol Jah-Oogo ko bannge rewo, takko weendu Koomak (weendu Erkiis). Caggal ɗuum, nde uujooji puɗɗitii ngati ƴooñe Berbeer en e yonta Lefol Manna en, wuro ngoo wontoyi Dimat-Rewo, takko maayo. Ko e wattan hee Dimat-Jeeri abbitii dow, ɗo woni hannde ɗoo. Caggal warngo Almaami Abdu Kaadiri Kan, Tulde-Dimat seegii Fuuta-Tooro e gardagol Elimaan Bubakara Kan sabu mettere makko e darnde jagge Fuutankooɓe e ngoo warngo. Gure Tulde-Dimat ceedtinɗe ko Fanay, e Canngay, e Jaañum, e Cile Bubakar, e Bakaw, e Penndaaw, e Teekaan, ekn. 2. Diiwal Tooro. Gure laamorɗe Tooro keewii. Ina heen jeyaa Gede e Gasba e yonta Laam-Tooro e Njum e yonta njimaandi Jolof, yontaaji Farbeeɓe (Farbaaji). Ciftoren Farba Tooro haa yettii yonta Deeniyakooɓe jooɗinoo ko Njum. Tooro ina mofi gure nayeeje, gaadanteeje joginooɗe tigi tiiɗndi nder Fuuta-Tooro. Hono ɗeen gure ko Calaaga, e Marda, e Ñannga, e Silɓe, e Tulde-Gaale, e Jammaal, e Ŋoral-Gidaala, e Daara-Halayɓe, e Njorol, ekn. 3. Diiwal Laaw. Gure laamorɗe Laaw ko Waalalde e Mbummba e Haayre-Laaw e Kasga e Foonde… Farba ɗiɗaɓo Fuuta-Tooro ko Farba Waalalde, mawɗo Farbaaji. Ina wallatnoo mo e golle e yonta njiimaandi Jolof Teen Duungel. Deeniyankooɓe ngari usti doole Teen Duungel. Gure Laaw ɓurɗe lollude ko Wocci, e Wabbunde, e Ɓokki, e Boode , e Koylel, e Maafonndu, e Worde, e Luggere Kome, e Waande, e Jaaynga, e Aram, e Seeno Busooɓe, e Sahre-Suuki, e Haayre-Mbaara, e Haayre Golleere, e Madiina Njaacɓe, e Golleere, e Takoyel, e Dogi-Doombi, e Duungel, e “Juuwdeeji”, e Foonde-Elimaan, e Ɓito, e Bahbahɓe, e Cubalel, e Meri, e Suray, ekn. 4. Diiwal Booseya. Gure laamorɗe Booseya ko Ciloñ e Jewol e Kayhayɗi e Koɓɓillo e Daabiya e Hoore-Foonde. Cifotoren kadi Farba 3ɓo Fuuta-Tooro ko Farba Ciloñ, sawnondiri e Farmbaal (Farba Tokooso) Kayhayɗi. Booseya ina heewi gure gadanteeje, teskaaɗe nder dille Fuuta-Tooro. Ina jeyaa heen Woolum e Njaafaan e Neere e Beelinaaɓe e Gababe e Sillaa e Joŋto, e Aañameeji, ekn. Farba 4ɓo Fuuta-Tooro jooɗinoo ko Erem, ngoo wuro hannde maayii. 5. Diiwal Ngenaar. Laamorɗe mum laatinoo Maatam e Gaawol. Farba 5ɓo Fuuta-Tooro jooɗinoo ko Jewol, wooto e gure laamorɗe Fuuta-Tooro haa teeŋti e yonta Deeniyankooɓe. Gure nayeeje Ngenaar ko Giray, e Doondu, e Ngijilon, e Aali-Wuuri, e Saadel, e Wuuduru, e Kundel e Tulde-Niimaa, e Ɓokki-Jawe, e Duumga, e Nabbaaji, e Siñtu Mogo e Wuro-Soogi, e Oogo, e Siñtu-Garba, e Jannjooli, ekn. 6. Diiwal Damga seɓɓitii bannge fuɗnaange, ko kam heedi e Ɓulndu. Gure laamorɗe Damga ko Appe, e Kanel, e Seeno-Paalel, e Siñtu Bamammbi, ekn. Kono Damga ina woodi gure nayeeje, ko wayi no Cempeŋ, e Woodobere, e Taaga, e Kumballi (Magaama), e Bow, e Ngaanno, e Baarol Demmbuɓe, e Fummi-Haara, e Soorinngo, e Horndolde, e Guuriiki, e Semme, e Padalal, e Horkaƴere, e Gasemmberi, e Waali-Jantaŋ, e Ƴella, e Saŋe e Loobaali, e Demmbankaani… Ina woodi gure nder Damga ɓuri heen heewde ko Soninkooɓe, hono Waawnde, e Haadabere, e Wompu, ekn. Maa en tesko en kaalani Yirlaaɓe e Hebbiyaaɓe e Halayɓe. Ko ɗum jeyi ndee winndannde. Mbaɗ-ɗen ko ɗum wonaa diiwe, ɗum wayata ko no leƴƴi nii. Yirlaaɓe e Hebbiyaaɓe ngoni ko e nder Laaw so wonaa fuɗnaange Hebbiyaaɓe ina mbaawi waɗteede e Booseya. Ɗiɗi fof ko leƴƴi taweteeɗi nder Laaw e nder Booseya. Halayɓe ne ko noon wayi, kadi e kuuɓal, Halayɓe ko galle baɗɗo cuuɗi tati mawɗi : – Halayɓe-Demet (ko ɗoon leƴƴi Purinaaɓe e Hartallanaaɓe ngoni), milletee ko e Laaw ; – Ha layɓe-Mboon (leñol Mboonnaaɓe) ɗo tawaten gure Ndermbos e Yennaake e Mbañu ko gure ɓooyɗe. Hoɗi heen ko iwdi Waalwaalɓe e Damgankooɓe. – Halayɓe-Suska (leñol Suskanaaɓe) keedi bannge hirnaange ɗo tawaten Daara-Halayɓe, Njorol, Samba-Caakan, njeytoraama e Tooro. Ko sabu Yirlaaɓe e Hebbiyaaɓe e Halayɓe wonde leƴƴi addani ɗum en saraade nder diiwe ɗee, ɓe ngalaa leydi tan ndi ɓe keerorii. Ina waɗi noon ɗo ɓe ɓuri heewde. Mbummba e Haayre-Laaw ina keewi Yirlaaɓe e Hebbiyaaɓe e Halayɓe. Yeru goɗɗo oo ko eɗen nganndi Booseya maa Tooro maa Laaw ko leyɗe, wonaa leƴƴi. Ndeke noon holi innde leyɗe Yirlaaɓe e Hebbiyaaɓe e Halayɓe ? Gure ɗo Yirlaaɓe ɓuri heewde ko : Burguduuna, Dabbe, Salnde, Cikkitte, Ñaabina, Garalol, Waasetaake, Gaajooɓe, Cilaa, Haymedaat, Nguyi, Ganngel, Mbotto, Mbaañ, Pete, Sori-Malee, Mboolo-Biraan, Bokke, Njaawaldi, Wenndiŋ, Barooɓe-Jakel, ekn. Gure ɗo Hebbiyaaɓe ɓuri heewde ko : Woolum, Buubu-Aawdi, Bagodin, Feeralla, Fonndu, Aateen, Mbahe, Daawalel, ekn. Gure ɗo Halayɓe ɓuri heewde ko : Afniya, Daara, Loopel, Saasel, Bakaw, Demet, Mbañu, Sahre-Ndoogu, Ɓoggee, Dubunge, Mboon-Jeeri, Saye, Ɓowde, Ganki, Ñaakaaka, Siñtu-Daŋɗe, Calgu, Gurel-Buubu, Ndermbos, Tulde, Ceenel, Jiñtu-Joom, Njorol, Wusalaŋ, Cidee, Julloom, Ŋorel, Samba-Caaka, ekn. Aamadu Malal GEY
https://pulaar.org/2019/01/23/miijo-fuutaaji-e-keeri-mum-en/
Tanaa barwaro waɗii ñalnde 04 lewru duujal hitaande 2014, heedde waktuuji 2 subaka e Laawol Njoorto , hakkunde Nuwaasot e Butelmiina, yooɓorii fittaandu giɗo, musiɗɗo denndanooɗo nguurndam hono Ibraahiima Aali Mbaay lollirɗo Yero Kajjata mo Sorimalee, tawi yeeƴaaki alyatimeeɓe. Maayde mantaani oo gorko, mo nganndu-ɗaa, wonnoo e nguurndam fof ko juulɗo teskinɗo, sabbundu ɓesngu, kuutorgal banndiraaɓe, jokkoowo leñol e enɗam. Fedde Ɓamtaare Pulaar Muritani e jaaynde mum, Fooyre Ɓamtaare, ena ndennda sunaare e ɓesngu Sorimalee e kuuɓal e ndeeɗoo ustaare, teeŋti e ɓesngu makko hono Mammadu Ibraahiima Aali ganndiraaɗo Mamma Warba Mbaay e miñiraaɓe mum. Eɗen nduwoo woto leydi ndii teddir mo kadi nde Alla, joom kattanɗe oo, waɗata mo e Sahre aljannaaji. Aamiin. Njaay Saydu Aamadu, lollirɗo Gelongal Fuuta
https://pulaar.org/2014/05/06/maayde-mantaani-yero-kajjata-mbaay/
E dow ɗaɓɓaande Goomu Caafal, Yiilirde ngenndiire Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani jokkondirii ɗo joɗnde fedde ndee ñalnde 3 feebariyee 2018 e ñalnde 8 feebariyee 2018, e Goomu Caafal e gardagol ceerno Jaalaalu Diin Bah. Faandaare joɗle ɗee ko yiɗde mbele pelle ɗiɗi ɗee, hono pelle dariiɗe hannde e jannginde ɗemngal Pulaar, e riiwtude majjere to Senegaal e to Muritani, ina jokkondira, ngostondira humpitooji to bannge golle. Ɗumɗoon ko sabu maɓɓe teskaade, to leydi Senegaal, alaa hannde fedde woni toon, tawa ko dariinde e jannginde ɗemngal ngal gaa gaa Goomu Caafal, alaa jaaynde yaltata toon e ɗemngal ngal. Ko noon kadi, sabu maɓɓe teskaade FƁPM ko fedde dariinde e jannginde, e wallifaade e muulde defte, e yaltinde e sifaa duumiiɗo Jaaynde e ɗemngal Pulaar (Fooyre Ɓamtaare), aɓe njogii njoorto maa wood ko pelle ɗiɗi ɗee mbaawi wostondirde to oon bannge. Goomu Caafal to bannge mum, hay mo yahaani Madiina Gunaas, yiyii defte diine e goɗɗe e ɗemngal Pulaar, ɗe ɓe muulata, nanii duɗe keewɗe ɗe ɓe udditi toon ina njanngina ɗemngal ngal, e darnde maɓɓe duumiinde e kaɓgol e majjere e sarde diine e nder renndo fulɓe, haa arti noon e nder rewɓe. Ko ɗuum addani Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani weltaade no feewi e jokkondiral ngal, gaa gaa faayiida mawɗo mo njillu Ceerno Jalaalu Diin Bah rokki fedde ndee.  E ɗee joɗle ɗiɗi hakkunde pelle ɗiɗi ɗee, ɗe pellitii jokkondirde e ko duumii e ko fayi arde, haa arti to bannge humpito jaŋde, wallifo e muulngo defte, Fooyre Ɓamtaare e Caafal, cakkugol peeje no muulirde heɓiraa, waɗde jokkondire katojinaaɗe mbele ɗemngal ngal ina naata e karalleje kese ɗee (Google, Windows ekn.) Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2018/05/06/goomu-caafal-e-fedde-%c9%93amtaare-pulaar-e-muritani-njillu-ceerno-jalaalu-diin-bah/
Muritani ɓooyii waɗde woote, kono hono ɗe hikka ɗee meeɗaa yiyeede. Haa teeŋti noon to bannge keeweendi ɗaɓɓooɓe fiileede (kanndidaaji), e to bannge caɗtugol sabu keewgol woote. Ko woote 3 laawol gootol, kono eɗen mbaawi wiyde kadi ko “cuɓe 5” laawol gootol. Ko 97 doggol kanndidaa wonande depiteeji cuɓeteeɗi e nder leydi hee fof ; ngol rewɓe ngol ina waɗi 87 doggol kanndidaa ; 1 559 doggol kanndidaa meeri ; 161 doggol kanndidaa woote Diiso diiwaan. Fotde teemedere parti ina tawtoraa woote ɗee…Ɗee woote ina maantiniri kadi deeƴre e famɗude dille e tillisaaji. Ndeen, kampañuuji ko weltaare mawnde e jirwino heewngo. Ooɗoo kampaañ noon ina yoori kos : huunde ma a taw hollitoore baasal koɗingal Muritaninaaɓe les nguu laamu. Mbar maa muritaninaaɓe peeñnin ɗum e woote hee ? Nana yeeso men. Muritani ɓooyii waɗde woote, kono hono ɗe hikka ɗee meeɗaaka yiyeede. Haa teeŋti noon to bannge keeweendi ɗaɓɓooɓe fiileede (kanndidaaji), e to bannge caɗtugol sabu keewgol woote. Ko woote 3 laawol gootol, kono ko cuɓe 5 laawol gootol. Woote depiteeji, woote meeruuji e woote Diiso diiwaan (njuɓɓudi kesiri ndagnaandi e woote referaandoom ɓennuɗe ɗee, pirtuɗe suudu Senaa ɗee). Ko cuɓe 5 sibu, garɗo wootde kala tottetee ko ɗereeji joy : Heen ɗerewol kala ina jogii wakannde mum bannge, woni bakane joy. Ɗerewol kala waɗetee ko e wakannde nde nanndi goobu, yeru ɗerewol doggol ngenndiwol rewɓe depiteeji ko “roos” (ɗeɓi wojjude). Ɗum jiidaa e keeweendi kanndidaaji, sibu doggi ngenndiiji ɗii ina mbaɗi, heen gootol (ngol rewɓe ngol) 87 kanndidaa, e goɗngol ngol 97 kanndidaa. Ɗuum waɗi ɗereeji majji ɓurde diraa juutde (hedde 60 cm), kono ɗuum haɗaani jelooɗe partiiji ɗii famɗude e mettude heɓtinde (Alla anndi no famarɓe jiyle e ɓe njiyataa binndol njogori waɗde !) Maa mbiyaa ma a taw 103 parti (ko jiidaa e partiiji ɗi laamu salii heɓtinde ɗii) ɗii fof hikka coobiima e woote ɗee.Ina gasa tawa ko ɗuum betti parti laamu nguu (UPR) haa ronki hoolaade, kañum fof noon e sakkunoode denndaangal peeje ngam hoonaade, no neworii, e woote ɗee. Sibu eɗen nganndi laamu nguu fewjiri woote ɗee ko no weliraa, ngu jaɓaani fewjidde e hay gooto so wonaa huunde e partiiji tawtoranooɗi kaaldigal cakkitiingal ngu yuɓɓinnoo ngal. Go’o ngu dotti lajal ñoosingal, ngu hesɗitini njuɓɓudi UPR wondude e ballal kaalisaaji laamu e julaaɓe heeriiɓe kam e njuɓɓudi laamu (huunde nde rewaani laawol), ngu toɗɗii Goomu Njiiloowu woote hono CENI (ɗo luulndo tawaaka), ngu momti doggol woote goodnongol ngol, ngu yamiri binnditagol e daawal daɓɓal (lebbi ɗiɗi), ngu salii tawtoregol sunnotooɓe woote ummiiɓe caggal leydi, ngu salii juurnitagol doggol woote… Maa mbiyaa ngu waɗii peeje kala mbele luulndo ngoo ina ronka feewnitaade, walla nii mbele ina gedda woote ɗee. Kono ma a taw luulndo ngoo faamii ɗum, sibu ɗuum addanaani ɗum wiyde ina gedda, naatii e pooɗondiral hee kam fof e waasde heblaade ɗum e famɗude jawdi, sibu, ko famɗi fof 97 parti ina tawtoraa woote ɗee. Maa mbiyaa nii, huunde haawniinde, ma a taw ko UPR ronki feewnitaade, kañum fof e tamde golle ɗee kañum tan gooto, kañum fof e tiimde e ngalu leydi ndii kañum tan gooto ina waɗa heen ko weli ɗum, kañum fof e tamde njuɓɓudi laamu nguu e huutoraade ɗum no weliraa (jaagorɗe, jagge konu, guwerneeruuji, perfeeji…) kam tan gooto. Waɗi en wiyde noon ko en njiyii hay mawɗo leydi oo ronkii hoolaade, kam e hoore mum ñoriima, fuɗɗiima oorngal (kampaañ) ko adii nde uddittee (njillu makko Neema e Kiifa). Kanko e jaagorɗe laamu nguu, ɓe njilliima gure mawɗe leydi ndii ngam waɗde kampaañ (yoga e partiiji luulndo ko baasɗi, ngalaa ko mbaɗiri kampaañ). Ko hakke makko waɗande parti mo o welaa kampaañ, kono laawol ina haɗi mo huutoraade ngalu ndenndaangu, woni ngalu buur kam e njuɓɓudi mum. Ndaa e nder njilluuji makko kanko mawɗo leydi oo, e cili keewɗi o joli ko e diwooje konu, o huutortoo ko njuɓɓudi laamu. Ina wiyee kala ɗo o arnoo o fuuptiima jagge UPR, o wiyi ɗum en alaa parti potɗo wootaneede so wonaa UPR ngam ɓe mbaawa siynude tuugnorgal maɓɓe ɓe lelni ngal, “so ɓe njiɗi o waɗa manndaa tataɓo walla nayaɓo” ekn. Ko ngaal tuugnorgal woni ? Ina sikkaa mawɗo leydi oo yiɗi ko dañde keeweendi ɓurtundi depiteeji, hedde tataɓe nay (3/4) depiteeji suudu sarɗi nduu. Ko o waɗata ɗiin depiteeji fof ? O yondintaako tan e heɓde keeweendi ndii (ko ɓuri feccere) ? Won wiyɓe waɗi mo fooɗanaade ɗuum, ko omo “soomi waylude Doosgal leydi ndii rewrude e ndiin keeweendi to Asaambele”, ko ɗuum kadi addani mo fusde Senaa. O wayla kuule dottuɗe manndaa hooreejo leydi e manndaaji ɗiɗi ɗee, mbele omo waɗa manndaa tataɓo. Ɗum noon, ndeke ko jaagorɗe makko kaalatnoo e manndaa tataɓo koo, hay so yimɓe cuwaa tawo yenaneede ɗum, won ko puɗɗii sooynaade heen. Yo Alla daɗndu Muritani ! To Nuwaasoot, jamma udditgol oorngal woote ɗee (kampaañ), kuuraa kuppii e Nuwaasoot tawi yoga e joɗle partiiji ina ngoni e kiirɗe mum en, haa heddii ɗo UPR waɗnoo dental mum ɗoo, ɗo wonnoo kanndaa ɓooyɗo ɗoo. Ɗuum firti ko njuɓɓudi laamu toppitiindi kuraa ndii tekkinanii UPR. Ɗumɗoo ina hiisee e nguyka woote. Ñalnde oon jamma, to kewu UPR too, ko mawɗo leydi oo gooto ƴetti ɗoon konngol. Hol to ardorde UPR naati ? Doosgal leydi (Constitution) ina haɗi hooreejo leydi jeyeede e ardorde parti. Kaawis ! E wiyde luulndo (FNDU), ngam udditde kampaañ makko woote lawɗuɗe ɗee, hooreejo leydi oo huutoriima diwooje 3 (ina heen ɗe konu) : heen ngoota nawi mo Kiifa, ɗiɗma kaa nawi mo Neema, tataɓa kaa itti mo Neema nawi mo Nbeykat Lahwash. Laaɗe ɗee ko jawdi buur, potaani huutoreede e golle keeriiɗe. « Darnde hooreejo leydi oo e kampaañ hee ina luulndi Doosgal leydi ndii kam e aadaaji demokaraasi, sibu won ɓeen jognaaɓe mbaawka laamu, ko wayi no ardiiɓe njuɓɓudo walla koninkooɓe, nattii hersirde arde ina ɓoornii comci konu e heedde yeeso kewuuji kampaañ parti laamu nguu, mbele mawɗo leydi oo ina welaa ɗum en, wooda ko ndañi heen ».
https://pulaar.org/2018/09/03/woote-meeriiji-depiteeji-e-diiso-diiwaan-2018-woote-ukku%c9%97e/
Fulɓe ina millee hakkunde Miliyoŋaaji 6 haa 19. Baŋ-yoo-baŋ e nder jookli Afirik, ngonka maɓɓe e darnde maɓɓe e sifaa maɓɓe ina waylodoo e nokku mo ɓe koɗi. Ina jeyaa e ɗo wiɗtooɓe Fulɓe kawri to baŋnge iwdi mum en : ko ɓe leñol durnooɓe jawdi (teeŋti e nayi) ummiiɓe e «semit’en» gila e adii-daartol jeereende Saharaa hedde duuɓi 1800 ko adii Fulɓe ina millee hakkunde Miliyoŋaaji 6 haa 19. Baŋ-yoo-baŋ e nder jookli Afirik, ngonka maɓɓe e darnde maɓɓe e sifaa maɓɓe ina waylodoo e nokku mo ɓe koɗi. Ina jeyaa e ɗo wiɗtooɓe Fulɓe kawri to baŋnge iwdi mum en : ko ɓe leñol durnooɓe jawdi (teeŋti e nayi) ummiiɓe e «semit’en» gila e adii-daartol jeereende Saharaa hedde duuɓi 1800 ko adii jibineede lisaa (A.J.I). Ngol leñol adorii ko ferde ummaade fuɗnaange-rewo feewde hirnaange, ɓe ndewi Tiripoliteen, ɓe taƴi jeereende Saharaa. Caggal ɗuum ɓe takkii maaje Senegaal e Jolibaa (Niijeer) aɓe ɗaɓɓoya nguura jawdi maɓɓe, ha ɓe njettoyii saraaji Weendu Cad, fayi Adamawa (rewo Kamaruun) haa e nder Darfuur. E wiyde ɓee wiɗtooɓe, Fulɓe ko e dental hakkunde «semit en» e leƴƴi ɓaleeɓe gila yonta Misira gadano, refti heen ko Berbeer en e ɓaleeɓe Tekuruur gila yonta Nammandiiru. Hade maɓɓe ferande fuɗaange, Fulɓe njillondiri e leƴƴi Sooninkooɓe ɓe laamaandi Wagadu, e Wolof en e Seereraaɓe. Wertaango koɗki Fulɓe Wertaango koɗki Fulɓe ina jeyaa e ɓurɗi yaajde. Ɗemngal maɓɓe ɓuri ɗemɗe Afirik ɗee fof yaajde wertaango hay sinno ngal ɓuraani heewde haalooɓe. Haalooɓe fulfulde/Pulaar ina millee e miliyoŋaaji 15, e fawaade e yuurnito BREDA waɗi e hitaande 1985. So ɗemɗe Afirik ɗee fof njoɗɗinaama, ko ngal nayaɓal caggal Hawsa e Kiswaahili (miliyoŋaaji 40 haalooɓe gootal heen fof), e Yoruba (miliyoŋaaji 20,5 kaaloowo). Ɗo ɓuri teskinde ɗo Pulaar/fulfulde haalatee ko leyɗe Saahal, gila Muritani e Senegaal haa Suudaan e Somaali. Ɗum firti ko nder jeejegol Saahal, gila maayo Fiiltiingo Atalantik haa Maayo (Geec) Woɗeewo, ɗo ndiyam mbelɗam tawetee, ɗo heewi huɗo moƴƴo e jawdi, ɗo mbuubon mbonkon e nayi ngalaa. Ko ɗum tagi ganndo mawɗo, taani men Aamadu Hampaate Bah siforaade Fulɓe niiyene : «… yahooɓe ɓe tampataa, ummiiɓe ɗo hay gooto anndaa, ardiiɓe cefe mum en nayi, fayɓe ɗo hay gooto anndaa, ina njiyloyoo ndiyam e huɗo e ɗo mbuubon ngalaa ! ». Ɗemngal fulfulde/pulaar ko demngal renndo to Muritani, to Senegaal, to Gammbi, to Gine Konaakiri, to Mali, to Burkinaa Faso, to Niijeer, to Benin, to Niijeriyaa, to Kamaruun. A ngal haalee nder leyɗe goɗɗe, nder nokkuuji keeriiɗi maa nder galleeji tan (ƴeewee alluwal les ɗoo ngal). No wertaango ɗemngal fulfulde/pulaar wayi nii yaajde, ko noon pulfule ɗee mbayi heewde, ɗe caɗtinaani ngal, kono ɓeydi ko aldinde ngal. Eɗen mbaawi tonngude pelle ɗiɗi pulfule : Pulfule Hirnaange e Pulfule Fuɗnaange. Pulal heen fof ina soomi nder mum pulfule ɗe ngaddiin mum en fawii e koɗki mum en. Mo fulfulde/pulaar wonaa ɗemngal mum neeniwal (muynangal), waawataa seerndude ɗe. Ko ɗee Pulfule fof ndenti ngoni ɗemngal pulaar, maa fulfulde. Ko ɗe ɗemgnal gootal ngati aɗe nanondira e ko ɓuri heewde. Alaa heen ɓurngal keddiiɗe ɗe, so wonaa to keeweendi haalooɓe. Hannde o, wiɗtooji ina mbaɗee, mo woni kala e pulfulal ngal haalata ngal, ko adii nde kawraten e pulfulal coñce ngal yimɓe fof potata huutoraade. Natal timmitoore 1 ngal, ina holla no Fulɓbe carorii nder duunde Afirik. Natal timmitoore 2 ngal eyɓinta ko caragol ɗemngal Pulaar. Pulfule goɗde ina carii nder duuɗe jookiiɗe haa fulɓe puɗɗii naattude e leƴƴi koɗdiiɗi. Ko hono noon pulfule nder Denndi (rewo lesdi Beneŋ) e pulfule rewo lesdi Santarafirik. Demɗe koɗdiiɗe mbaylii kelmeendi maɓɓe alɗiri heen, kono kadi ɗum waylii doosɗe celluka maɓɓe. Ngam yerondirde ɗemɗe Afirik, BREDA winndii wonde “ɗemɗe 23 ko ɗemɗe jaajɗe nder lesɗe ɗiɗi haa ko ɓuri. Ɗemngal fulfulde ina yaaji nder lesɗe sappo (10), Kiswahili yaaji ko nder lesɗe jeegom (6), Mandinkaa ne ko nder lesɗe jeegom (6). Ɗemde noogaas (20) keddiiɗe ɗe njaaji tan ko nder lesɗe nay (4)”. Mbaydiiji fergooji Fulɓe Uujooji maa fergooji njeyaa ko e pinal Fulɓe, pulaagu pawiingu e kaatane Teddungal – Ganndal – Dañal. So suka Pullo yiɗii yettaade ɗee kaatane, alaa-e-sago o yiyloyoo ɗum nder lesɗe goɗɗe. So suka Pullo fuɗɗiima naatande cagataagal mum tan, muuyete yiyde aduna. E nder pinal Fulɓe, Ñalli wuro wonaa neɗɗo teddinteeɗo. Pullo ina haɓɓii e jawdi mum, ina waɗɗii mo anndude ndi, o faama kala maale kalhaldi maa kuunaali yummaawe nayi. Reenata ngal ganndal ko mawɗo ganndiraaɗo «Arɗo», ganndal keɓangal e ɗanle. Ɗum tagi, ɗannanaade ganndal ko huunde waɗɗiinde kala ɓiɗɗo Pullo. Nguurndam Pullo fof fawii ko e Pulaagu mum. Ko ardii fof, Pulaagu ko darnde hollitoore sifaa Pullo, sifaa taƴtoowo keeri lesɗe e mbayligaaji nguurndam makko. Eɗen mbaawi wiyde Pulaagu ko neesu nehooɓe jawdi. Pulaagu noddi ko jikku, noddi ko muñal, ballowal roondaade kala caɗeele keɓtotooɗe. Pulaagu noddi kadi ko salaade semteende, wonde jankiniiɗo, teddinoowo hay gaño mum. Pulaagu noddi e wattan ko hakkille, deentotooɗo, jamyamo, moƴƴo, jaajɗo. Oo jikku waɗi Pullo jaggireede neɗɗo nuggaro, mo heewaani hollirde ko woni e ɓernde mum. Ndeke noon ko oo jikku yalti e kaatane  Teddungal e Ganndal e Dañal. Reenata «Teddungal» e «Ganndal» ko «Dañal». Pullo mo alaa jawdi, pulaagu mum ina ŋakki. Pullo ko neɗɗo mo yiɗaa fawaade e yimɓe woɗɓe, hay ko fayti e nguura mum. Yoorooji jolɗi tuggi kitaale 1970, kam e caɗeele kuule nderndere lesɗe uujo, addani nguumdam Fulɓe waylaade. Ɓe ngonti yimɓe nder gure, kono ɗum ittaani muuyaaɗe maɓɓe yiɗde ɗannaade. Kucce fergooji Fulɓe En njiyii uujooji Fulɓe pawii ko e ñaamdu jawɗeele maɓɓe. Ko Arɗo yamirta nde eggatee e to tiindatee. Ko e oo yah-ngartaa Fulɓe carii nder jeejegol Saahal fof, gila Fiiltiingo Atalantik haa Geej Bodeejo. Fergo Fulɓe ɓurngo teskinde wattano, joli ko hakkunde teeminande 16ɓiire e 20siire. Diine lislaam addani Fulɓe diƴde e nder gure cahe. Ɓe ndaranii yaajnude diine Lislaam nder kareeli Jihaadi. Ɗum jibini laamateeɗi kesi ko wayi no dowla Diina mo Usmaan Dan Fojjoo to rewo Niijeriyaa, dowla Laamiiɗo to rewo Kamruun, laamaandi Maasina e laamaandi Tekuruurnaaɓe to Hamdallaay, nder leydi Mali, dowlaaji Almameeɓe to Fuuta Jaloŋ e to Fuuta Tooro, dowlaaji lislameeji to Gaabu, ekn. Kalifaandi koloñaal ari. Jeytaare refti heen. Ɗum jibini fergooji kesi. Pullo nattii yiylaade ɗo jawɗeele mum ndañi ko ñaami. E nder kitaale 1970, durnatnooɓe mbaɗti sooraade «leyɗeele dunli » kam e duuɗe keddiiɗe, ko jiydaa e Afirik tan. Hannde o, Fulɓe ina tawee e nder winndere hee kala, aɓe njiyloyoo ganndal maa dañal. Ɗum jibini «ferannde faggudu» kam e «ferannde ganndal » Fulɓe ɓe. Ɗii mbaydiiji ɗiɗi uujooji ina tawee nder Afirik e nder Orop e nder Amerik e nder Asi. Nder Afirik Hakkundeejo, Fulɓe ummiiɓe Afirik Hirnaange ina tawee : – to Gabon haa teeŋti e wuro Liberwiil kam e Poor Sentiiy – to Kamruun, haa teeŋti e sahre Duwala – to Santaarafirik, haa teeŋti e cahe Banngi, e Buwaar, e Karno, e Berberati – to Konngo, haa teeŋti e Barasawiil e Ponte Nuwaar – to Konngo RDC, haa teeŋti Kinshasa. Fulɓe ummiiɓe Afirik Hirnaange wonɓe e leyɗeele, ɓuri daranaade ko njeeygu e njulaagu kaŋŋe. Kamɓe e koye maɓɓe aɓe ngasoya kaŋŋe, so ɗum alaa ɓe ngona hakkunde asooɓe e soodooɓe jooɗiiɓe Afirik Worgo e Belsik. Aɓe njokkondiri hakkunde maɓɓe nder pelle «jokkere enɗam», ballooje yimɓe sokluɓe : ñawɓe maa ɓe caɗeele keɓtii, hoɗɓe arɓe, ekn… Fulɓe Gabon ummiiɓe Mali e Gine e Muritani e Senegaal, ko yeru ceedtinɗo. Aɓe keewi bismaade naalankooɓe Fulɓe ngam wuurtinde pinal maɓɓe e coñce maɓɓe. Naatde ɓe law e diine Lislaam addani Fulɓe jotondirde law e lesɗe Aarabeebe, teeŋti e leydi Misira, ɓe njahi toon janngoyde maa jannginoyde. Hannde o, Fulɓe ina toon njanngina nder duɗe toowɗe bayɗe no Al-Azhaar to sahre Misira (Al-jaahira), kam e duɗe diine lislaam goɗɗe to Riyaad e to Makka. Ndeke ɗo ko « ferannde ganndal ». To lesdi Libi e to lesɗe Toggere (Golfe), Fulɓe toon ko «feranɓe faggudu» doganɓe « pétrodollar », e gollaade ko e ko wayi no «polis» e «duwaañ», aɓe ngona kadi gollooɓe nder galleeji. Woɗɓe ngontii toon julaaɓe. Aɓe ndenti ɗo kadi nder pelle pine e jokkere enɗam. Yeru mum ko Fedde Jaŋde e Pinal to lesdi Koweyti. To Asi hirnaange-worgo, Fulɓe toon njahri ko njulaagu e jaŋde. Ɓe ɓuri hirjude ko to lesdi Maleesi e to Indoneesi. To Maleesi, ɓe cosii toon fedde ina wiyee Fedde Jokkere Enɗam. Ɗannagol feewde leyɗeele Orop fuɗɗii ko nde kalifaandi maɓɓe e lesɗe natti. Janngooɓe Fulɓe ɗannanii leydi Farayse e Purtugaal e Engele. Lesɗe Afirik biyetenenooɗe ngenndiyankooje ko wayi no Mali e Gine Konaakiri e Gine Bisaaw neldi janngooɓe nder lesɗeele Orop Fuɗnaange, hono URSS, Poloñ, Rumaani e RDA, ekn… Nde «Ɓalal Berlin» yani, winndere wonti senngo wooto, geɗe karallaagal e faggudu udditi dame lesɗeele hoore-jawdiije, ko wayi no USA e Kanada. Hannde o, annduɓe mawɓe Fulɓe ina njannga, ina njanngina, nder duɗe maɓɓe toowɗe. Kuɗol  : Aamadu Malal GEY e Aamadu Abdul SIH Duɗal Panos Afrik Hirnaange, Catal Rajo JASPORAA FULƁE, RENNDO JAAMBUREEWO «JASPORAA» FULƁE : Mbaydiiji ceertuɗi uujooji Fulɓe Ñalnde 13 e 14 lewru ut 2003
https://pulaar.org/2009/07/28/jasporaa-ful%c9%93e-mbaydiiji-ceertu%c9%97i-uujooji-2/
So laamu Maawiyya ina anndiraa warde koye aadee en, yimɓe keewaani siftorde oo warhoore goɗɗe, warhoore faggudu, ɗawɗo muritaninaaɓe nguurnirdi mum en. Oo warhoore noon, haa hannde ina jokki, maa mbiyaa nii o ɓeydii ko bonde. Sibu, e nguuɗoo laamu, hay “ yabooy ” nattii yiyeede; ko liɗɗi berletenooɗi, ɗi hay ulluɗi njiɗaano, ngoni hannde jeeyeteeɗi e jehreeji leydi ndii, yimɓe ina njiirondira. Waɗi noon, ko almudɓe Maawiya ɗigginii : ɓe njokkii peeje mum sibu… Sibu, e balɗe ɓennuɗe ɗee, laamu Muritani jooni nguu, “buuñii huunde e foɓɓanooɓe ɗum, jamirooje awo, mbele ina poɓɓira juuɗe e koyɗe fof” . Doggol rokkaaɓe ɗum ɓee ina waɗi “inɗe yimɓe sappo e ɗiɗo ɓalliiɓe laamu, ɓe meeɗaa anndude ko firti awo, saka awde” . Aɓe njamiraa awde ko foti no ko winndaa e kaayitaaji ɓe ndokkaa ɗii. Kono ɓe ngalanaa ɗum karallaagal, ɓe ngalanaa ɗum kaɓirɗe, tee “dokkuɗo ɓe yamiroore awde oo, ɓuri en anndude ɗuum” .  Jooni noon, ko oon kayit nafata ɓe ? So goonga, “oon kayit naataani e golle awo, ko o njeenaari ndi laamu rokki yimɓe mum” . Ɓe njeeyat mo awooɓe goonga goonga ɓee. Ko ɓuri heewde heen e oo sahaa, ko sinuwaa en keewi yeeyeede ɗeen jamirooje. Ɓeen ne keewi ko “yoɓde joomum fotde 100 000 ugiyya ton kala. Yamiroore ɓurnde famɗude e jamirooje dokkaaɗe ɗee waɗi ko 330 ton, ɗum firti ko joomum maa dañ heen fotde 30 miliyoŋ ugiyya” , e jawdi ndi ndenndu-ɗen enen kala. “Won depitee gooto, ganndaaɗo no feewi, mo meeɗaa woorde fartaŋŋe ɗaɓɓanɗe Abdel Asiis manndaa tataɓo, jeyaa e ɓeen heɓɓe ndii njeenaari. Ina heen kadi julaaɓe anndiraaɓe ɓallaade laamu kam e yimɓe jeyaaɓe e galle laamiiɗo leydi oo ”, e wiyde rmibiladi. Ƴeewaa noon, e oon sahaa gooto, laamu ina yuɓɓini semineer mawɗo (gollordu) ɗo alaa ko haaletee so wonaa “haɓde e njeenaari !” .  Haalii hoore mum : e nder Muritani kesam-kesaagu “haala nattii jogaade hay faayiida gooto” , ko keneeli ɓuri heewde… Kala miijiiɗo no liɗɗi mbaynoo heewde e Nuwaasoot e Nuwaadibu, tawi kadi ina anndi tufɗe Muritani njeyaa ko e tufɗe ɓurɗe fiiɗde e winndere ndee, maa maay haame ! Ko waɗi ɗuum ? Waɗi ɗuum, ko liɗɗi nattii yiyeede, hay to Nuwaadibu ! Mbele ɗum firti ko liɗɗi nattii woodde ? Alaa, haa hannde tufɗe men ko no mbaanoo heewde liɗɗi ndeen nii, ko noon mbayi haa jooni ! Heddii, ko ndeen, haa e kitaale 80, ko idii laamu Maawiyya, awatnooɓe ɓee ina njeeyatnoo e jehreeji men, laamu kadi ina yeeyatnoo liɗɗi rewrude e nanondire awo waɗdatnoo e leyɗeele goɗɗe. Geɗe ɗee puɗɗii tigi rigi waylaade ko e laamu wul Taaya, nde waɗti rokkude wallidiiɓe mum politik jamirooje ɗe njeeyatnoo awooɓe leyɗe goɗɗe, addatnooɓe laaɗe mawɗe ɗe saakitaaji cukki, aratnooɓe ɓofta hay burɓutti, ngawa ko mbelaa, njeytoya e leyɗe tuubakooɓe. Wallidiiɓe politik rokkanooɓe jamirooje ɓee, alaa ko wonani ɗum en heen, so wonaa so lewru maayii, njuppanee miliyoŋaaji miliyoŋaaji mbuuɗu e nder konte mum en banke, tawi ndillaani, ndaalaani… Muttaar
https://pulaar.org/2017/03/15/awo-njeenaaje-hitaande-hesere/
Sala kaa ko laawol otorut (autoroute), ka 55 km njuuteendi, njaajeendi ndii ko 34m, otooji 6 ina mbaawi sawndondirde heen. Ka mahaa ko hakkunde Hong Kong, Makawo (Macao) e njoorndi leydi Siin. Ka diidaa ko e hitaande 2009, njaru makka tolniima e 15 miliyaar oroo (6 300 miliyaar ugiyya). Ko ɓuri haawnaade kadi, sala kaa rewi ko e nder geec, ka fecciti ko yupporde yaajnde, anndiraande yupporde « Weendu Ñaaƴe». 420 000 ton njamndi mbiyeteendi asiyee (acier) kuutoraama heen, ko ina maha 60 tours Eiffel. Sala kaa waɗanaa tan ko otooji, yahrooɓe koyɗe walla welooji walla motooji njamiraaka rewde heen. Kadi, nde ka mahatee ndee, ko maa luure 4 (tunnels) ngasaa (heen luurol gootol ko e nder ndiyam), ko maa duuɗe 4 njooraa (mahaa) nder geec ngam tammbaade ka, ko jiidaa e mahaaɗe keeriiɗe, ko wayi no postooji keerol e gostorɗe ! So ka udditaama, ko sodorde mawnde hakkunde Hong Kong e Makawo wonata, sibu wontata ko 45 hojom fat, hakkunde ɗee gure ɗiɗi tolnondirɗe e yupporde ndee. Hannde ndee yolnde taccirtee ko waktuuji 4 so rewaama njoorndi, e 70 hojom laana cuurki njaawka.
https://pulaar.org/2019/02/04/kurmbitgol-sala-geec-moolanaaka%e2%80%88to-siin-hakkunde-hong-kong-e-makawo/
Cammbeen  heeɗti ko fuɗɗaange Rooso , ko ina tolnoo e 30 kilomeeter pawɗo.  Cammbeen jeyaa ko e ronndismaa TEEKAAN  ; ko wuro jolfuɓe soñtungo maantinirngo ndema e awo maayo e caaɗli. Kala ɗanniyanke dewɗo e laawol  godoroŋ ummingol Rooso  ina tiindii Ɓoggee , maa rew e dow pom, tacca caaɗngol, kono kadi maa saggu ɗoon e poostoyel sanndarmori, rewɓe yonɓe ndiira paya  e otooji dariiɗi kala, ina njariboroo ɗum en njeñtudi golle mum en ndema : manngooje, naana,  dene ŋaaleteeɗe, makka, pataas  ekn… Oɗoo sifaa yimɓe ɓee e wuro ngoo,  ko gila e ganni, sabu coftal maɓɓe kala jotondiri ko e liggeey leydi, ko ɗum ɓe nganndi, ko kayri wuurni ɓe,  suɗi, holtini rewɓe e sukaaɓe maɓɓe. Yoga e cofte maɓɓe to bannge ndema ɓe mbaɗata ɗum en ko e nder caaɗngol ngol ɓe takkii ngol, e kala ɗo ɗemngal ilam haaɗata. E joofirɗe kitaale 90, rewɓe ɓee keɓiino yamiroore laamu nde koppe ɓe cosnoo heɓata leydi  ɗo lori leɗɗe ɓesnooje, ko ɓuri  jaalɗude heen ko manngooje, coftal ngal rewɓe ɓe ɓuri daranaade sabu ɓe mbiyata : « ko kañje (manngooje ɗee) cuɗi min, cuuri min ». E kitaale 89-90, ko lolliri kitaale « ewenmaa », wuro ngoo taccinaa, woɗɓe ngari njooɗii e wuro hee e sawndooji mum (leñol Rhahel en), e yamiroore laamu, pawi juuɗe mum en e kala ngalu walla gollorgal jeñtinoowal gonnongal  ɗoon, leydi kam ardii heen.  Ko ɗum addani ngesa manngooje ɗee ɓoccitaade juuɗe maɓɓe e sahaa nde ɓe ngarti (ɓe njeyaa ko e artuɓe gila 1995) ; e oon sahaa, ɓe keɓiino tottiteede won  e leyɗeele maɓɓe, ngesa manngooje ɗee ko heen jeyanoo ; ɗum waɗi ko e maslahaa mo kamɓe e laamu nguu e tottanooɓe leydi ndii mbaɗdunoo (tonngaaka oon maslahaa tottitɗo ɓe, siifaa ko ñalnde 17 sulyee 1995). E nder oon maslahaa cammbeennaaɓe keɓiino rokkude ɓe ndaamordi, hakke leɗɗe ɗe ɓe keɓnoo lorde heen ɗee, leɗɗe tamarooje ɗe ɓeen puɗɗinoo lorde ɗee, ɗoofi, njahdi heen. Ko caggal maayde mawɗo safalɓe tottanooɓe leydi ndii e hitaande 2008, ɓiyum debbo, Alla anndi ɗo heɓi kaayitaaji, yedditii maslaha baɗanooɗo oo, wullitoyii to sariya, rokki mo hakke e ngesa baa. Gullitaali rewɓe  cammbennaaɓe to ñaawirde too  addanaani ɗum en heɓtude ngesa baa. Alla anndi no ɗum fof ardi, kono ko laaɓi koo tan, ko e jilɓeende tabitingol sariya jeyi leydi mo 83-127 ñalnde 5 suwee 2003, yantude e dawrugol leñamleñaagu ngol laamu oon yonta addunoo e leydi hee, dawrugol ngol suwaa woppeede tawo, walla nii mbiyen dawrugol ɓeydungol ñiiɓneede. Gila wuro ngoo arti, alaa fof feere nde sakkaani ngam heɓtude jeyi mum, kono alaa ko newii heen haa e ñalawma hannde oo. Haaɓre fuɗɗiima jolde e jom wuro en ɓee, rewɓe wuro ngoo ñaawri ko tawde wonii  ngee tooñannge alaa ɗo wullitaa, laamu ko ko yeebii walla nii so en teyii mbiyen ko ko wuurii, feere mum en haŋkati ko kala nde manngooje ɗee ɓenndi, mbaɗa ceŋele mum en, petta walla ndoɓoo ɗe. Noon ɓe keewnoo waɗde ko adii, waɗa pooɗondire caggal ɗum tiɗɗee, kono hikka, e hitaande 2015, e lewru mee, nde wonde ɗum heewii doole, sanndormoori, ñalnde 24 mee ,  fawaade e wullitaango debbo capaato oo e yamiroore laamu, rewɓe njeenayo, mawɗo wuro e almaami jamaa e cukko mum mobbaa, mooftoyaa polis Rooso. Caggal ɗumɗoon, rewɓe ɓee ɓenninaa ɗoo e Nuwaasoot ñalnde 1 suwee  ngam ñaaweede (ɓe kiisaa ko kamɓe ɓuri  roondade bonannde), caggal ɗum fof ɓe ɗaccita ñalnde 11 suwee e dow yowre wonde  « ko wellitaare e mudda tan » (liberté provisoire) mbele kadi eɓe ɓeydanee kulol, ɓe mbaasa waɗtude. Rewɓe ɓe kolliriii tigi rigi pellital mum en e nangtaade e jeyi mum en, tawa so loppitaama e juuɗe mum en ne, ko ɓurndoolaagu laamu waɗi noon.  Kono kadi, e nder taariik rewɓe jolfuɓe, eɓe ciftora wonde ɓureede doole haɗataa  neɗɗo haɓtaade haa ɗo doole mum kaaɗi,  sabu rewɓe Ndeer (wuro jolfuɓe sara Dagana fonngo worgo), nde maalde diine hakkunde Almaami Fuuta e seernaaɓe safalɓe lollirnde Shaarbubba juuki ɓe e wuro tawi worɓe ɓee, e gardagol laamɗo Waalo Barak ina njahi ruggooji hedde hirnaange waalo diwaan Ndar oo, rewɓe tawanoo ɓe e wuro hee ƴetti petelaaji kaɓtii haa ɗo poolano. Daɗnooɓe heen fof ndenti e suudu wooturu, nduppi suudu nduu, ɓe mbiyi wonde «Rewɓe rimɓe,  wartaade ɗum en  ɓurani ɗum en  waɗtoyeede jiyaaɓe ». Ɗum ina addana en naamnitaade hol ko laamu faanditii e deƴƴere mum feewde e nduu iñcuru e ɗee pooɗondire gonɗe hannde e nder jeyi leydi ? Gila e kitaale 80, caggal laawɗingol sariya jowitiiɗo e jeyi leydi, ɓesnguuli daande maayo njiyri oon sariya tan ko leyɗeele mum en inan loppitee ina tottee arani en e nokku hee, e nder ewenemaaji hee, kala jom leydi tacinanooɗo tawti ko leydi mum rokkaama woɗɓe etee roŋkaama yo heɓte, podooje baɗanooɗe heen fof e sahaa nde ɓe ngartirtee ndee, kormaaka. Maa mbiyaa tan darnde laamu nguu hannde ko wiyde « ko min mbaɗaano, min pirtataa » , hay so tawii noon ko fenaande e tooñannge ! So laamu noon daraaki ñawndude luure jolooje hakkunde ɓiɗɓe leydi, wayi kono ngu darii ko darnde renndinde ɗum en nii. Gelaajo
https://pulaar.org/2015/07/08/rew%c9%93e-cammbeen-ndimaagu-%c9%93uranii-%c9%93e-jebbilaare/
E tonngoode 108 Fooyre Ɓamtaare, en njaltiniino winndannde tiitoriinde  “Binndital paltoor” , ɗo kollituno-ɗen caɗeele ɓiɓɓe yummiraaɓe men wonɓe to  Orop  kawrata ngam waawde winnditaade. E tonngoode 108 Fooyre Ɓamtaare, en njaltiniino winndannde tiitoriinde  “Binndital paltoor” , ɗo kollituno-ɗen caɗeele ɓiɓɓe yummiraaɓe men wonɓe to  Orop  kawrata ngam waawde winnditaade. Haa hannde ɗeen ina lutti, ɓe ɓeydii nii ko teeŋtude. Ko ɗum addani pelle keewɗe ñiŋde ɗum e yooɓtoraade laamu yiɗde ɗawde ɗanniyankooɓe men ngenndaagu mum en. Ko ɗum addannoo  Ibiraahiima Saar, Hooreejo AJD/MR  wiyde  “e hitaande 89 laamu Muritani taccinii ɓaleeɓe, jooni ngu waawaa waɗde hono ɗuum, kono ngu woni ko taccinirde feere woɗnde, so waɗtude ɓe yimɓe ɓe ngalaa ɗo njeyaa”. Muhammed wul Mawluud,  hooreejo  Dental Doole Ɓamtaare  ( UFP ) kam ne, wiyi  “ngam waawde winnditaade, laamu Muritani farlinii e  ɓiɗɓe leydi ndii wonɓe to Orop kuuɓnugol sarɗiiji ɗi njiidaa e sarɗiiji pawaaɗi e Muritaninaaɓe heddiiɓe ɓee, haa arti noon e kartal koɗaagu” .  O haali ɗuum ko e yeewtere jaaynde parti makko yuɓɓinnoo ñalnde alarba 15 mee 2013. O fawti heen  “ haa hannde to leydi Farayse, so a addaani kartal koɗaagu (carte de séjour) a winndittaako. Ɗum noon ko huunde nde faamnaaki, luulndiinde laawol”.   E wiyde makko, ɗum ko wallitde añamngureeɓe FN (parti tuubakooɓe ooyooɓe, mo mawɗo mum en wiyetenoo  Jan Marii Lepen ). O naamndii  “Hol fof ko jotondiri kartal koɗaagu to Farayse e wonde Muritaninaajo ?” Ko ɓuri bonde nii  “Laamu Muritani winndii Laamu Farayse ngam wiyde ɗum wonde paaspooruuji gadani ɗii nattii huutoreede” . Ɗum ɗoon firti ko kala mo alaa paaspoor keso oo, waawaa hesɗitinde kartal mum koɗaagu, tee, so a alaa ngaal kartal a waawaa winnditaade saka keɓaa paaspoor keso oo ; ko ɗum woni ko wiyetee  «aaɓnotaako»  !  Ko wiyde joom en tan  «on mbinndittaako !».   «Ɗum noon, Muritaninaaɓe wuurɓe to Orop hannde ɓee, ko fawaaɓe huunde nde aaɓnotaako, sibu, hakkeeji maɓɓe ñalnde kala fawii ko e jogagol kartal koɗaagu ngal yawtaani lajal ».   Ɗum ɗoon noon, e wiyde wul Mawluud  «ko feere nde rewaani laawol, ko feere bonnde, sibu faandaare mum ko yiɗde haɓɗe ko ɓuri heewde e Muritaninaaɓe winnditaade». «No etaa siwil leydi ndii jogoraa hannde nii rewaani laawol».  Omo ɗaɓɓi  «loskitgol (audit) golle sarwiis kalfinaaɗo binnditgol oo»,   tee aɓe  «calii, ñiŋa kadi ko laamu nguu waɗata e etaa siwil leydi ndii ngam haɗde Muritaninaaɓe wonɓe caggal leydi winnditaade e waɗtude ɗum en yimɓe ɓe ngalaa kaayitaaji, ngalaa ɗum noon ɗo njeyaa, soomoreeɓe, tawi noon darnde laamu fotnoo wonde ko wallude ɗum en. Aɓe ɗaɓɓi binnditgol alaa e sago denndaangal jasporaa Muritani, ko aldaa e paltoor. Geɗe keewɗe newiiɗe, dewɗe laawol, ina mbaawi seedtaade gonaangal e nokku, ko wayi no faktiiraaji, luwaas, walla seedewol njoɓdi ekn…» Aɓe noddi denndaangal Muritaninaaɓe e aduna oo kala  «nde mballitta kareeli jamyami Muritaninaaɓe jasporaa kaɓetee hannde ngam salaade binndital paltoor ngam yooltude hakkeeji mum en dagiiɗi ɓiyleydaagu» . E miijo  Gurmo Loh , musiiba ɓurataa no binnditgol ngol waɗirtee hannde nii :  «ko ɗum huunde nde alaa ko ɓuri ɗum bonde, nde meeɗaa yiyeede» . E miijo makko  «laamu Muritani woni ko e ɓoorde ɓiɗɓe leydi ndii ngenndaagu mum en » .   « Hay gooto meeɗaa yiyde e winndere ndee no diidorinoo, ɗo dowla finata tan, wiya yimɓe mum nattii jeyeede e leydi, kam en fof maa mbaɗta denndaangal kaayitaaji mum en. Ɗo laamu finata tan wiya, denndaangal kaayitaaji ɗi Dowla Muritani rokkatnoo gila nde heɓi hoore mum faade hannde, nattii moƴƴude… Ɗum firti, to bannge sariya, ko Muritaninaaɓe nattii woodde, ko leydi ndii ko puɗɗittoondi »  walla mbiyen  « darnge ko ko darinoo, ko jooni woni ummital !». E no o wiyri, ɗumɗoo ko caɗeele teeŋtuɗe wonande Muritaninaaɓe wonɓe  leyɗe goɗɗe, sibu wonaa e laamu Muritani tan ɓe njotondiri, ɓe njogodii caɗeele, aɓe njotondiri kadi e laamuuji leyɗe ɗe ɓe koɗii ɗee. Ko ɓuri bonnde  « laamu Muritani, wonaa wallitde yimɓe mum wonɓe ladde, alaa, ngu wonti ko sibooru laamuuji janani, ko wiyetee merseneer dowlaaji janani»… Muritaninaaɓe wonɓe to Farayse ndiinnii yeeso ammbasaad Muritani to Pari ñalnde alarba 15 mee, caggal nde ceppi ñalnde talaata 14 mee yeeso parlemaa Farayse, caggal ɗum kadi ñalnde 29 mee … ngam hollitde mette mum en e salaare mum en sarɗiiji bonɗi laamu Muritani fawi e binnditagol ɓiɗɓe leydi ɗanniiɓe ɓee. Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2013/06/10/binnditgol-hol-ko-nawdi-jeyeede-e-muritani-e-wonde-ko%c9%97o-leydi-njananndi/
Caaka ko fijirde ndeen to dingiral… ko doge ɗiɗi waɗetee… Ɗiɗo mbaɗda tappooru mbellooru, pecca tawtoraaɓe ɓee fof. Heen goomu jeya « jaggel » , nguya jeya « kellel ! » Ina waɗi fannuuji ɗiɗi. Heen fannu : ɓe kuccondira, tawa hakkunde maɓɓe ina wona fotde diraaje nay (meeteruuji ɗiɗi), jom jaggel en ɓee mbammba juuɗe mum en, jom kellel en ngona e wifde juuɗe mum en, kamɓe fof aɓe ngulla cet ! cet ! cet ! aɓe ngeewondira ; ɓeya hoto jom jaggel en njaggude gooto e mum en, ɓeya hoto jom kellel en fiyde gooto e mum en. Iiñciru waɗa hakkunde maɓɓe, jom jaggel en ngona e yiylaade jaggude jom kellel en, jom kellel en caloo, ngona e etaade fiyde ɓeya kellel ndoga. Meltaaɗo kellel haa laɓti fof, heedtoya caggal jom kellel en, jaggaaɗo haa laaɓti fof heedtoya caggal jom jaggel en. Woora noon haa heen fedde wootere foola woɗnde ndee. Fannu goɗɗo oo , ɗiɗmo oo, waɗi ko ɗo sulmintee (juuletee) : jom kellel en ndogana toon, jom jaggel en ngona e falaade ɓe. So jaggaɓe ɓee ɓurii heewde, jom jaggel en kawii, so sulminɓe ɓee ɓurii heewde, jom kellel en kawii, jom kellel en ngonta jom jaggel en, jom jaggel en ngonta jom kellel en… Tappooru mbellooru : Wayi ko no gadduɗo feere ndee jeyi tappooru, jaɓɗo rewde heen oo jeyi mbellooru. Jom tappooru adotoo suɓaade neɗɗo mum nde jom mbellooru kañumne suɓoo. Haade kamɓe fof aɓe nganndondiri, ɓurɓe tiiɗde e ɓurɓe waawde dogde. Ɓe ƴeftirta noon ko gooto gooto. A suɓtotaako yimɓe maa fof laawol gootol, ko gooto gooto mbele ene yerondira. / E ballal Saada Alasan Ngayde e Abdul Buubu Soh
https://pulaar.org/2020/06/07/hol-ko-wonatnoo-kadi-caaka/
Fooyre Ɓamtaare ine yaafnoo janngooɓe ɓee, sabu juumre waɗnoonde e ndeeɗoo winndannde e tonngoode 184, sibu  won ko yaltaano e mayre, tuggi 10. haa les. Min timmitinana nde… Toɓɓe ɗe hooreejo leydi Mali siifi ɗee … 10. Fatere lesdi nokkuuji fuɗnaange deeneteeɗi ɗii, ko hoolaaɓe Ajawad ngardotoo goomuuji konunkooɓe  mum en. 11. Goomu CMA suɓantoo hoore mum konunkooɓe (DDR) ɓe laamu haani heedtinde he nder konunkooɓe laamu Mali. 12. Sosde laamu fedde, maa walla heedtinde goomu goɗɗo mbo wonaa kamɓe, ɗum ko e luulndaade kawre ɗee e yeeyde pittaali Ajawaadnaaɓe ɗum ñaawirtee. 13. Njuɓɓudi MOC ndii, koo MUNISMA heednetee yeeso e toppitaade ndi, ndeen Mali e CMA ngona sukkuɓe. 14. Ajawaad yollanee 40 e nder 100 jawdi laamu Mali e nder daawal duuɓi 20. 15. Aastaade (ittude) ngaluuji taweteeɗi les leydi fatere  Ajawaad, he heɓɓaade hattan kuɓɓal (exploitation energetique) fatere ndee, waɗetee  ko e dow kawral ardiiɓe diiwanuuji ɗii ɓee, jokka heen feccugol  dañal ko heɓetee heen koo, ɗum ko 20 e nder 100, feccotoo ɗiin 20% ko yimɓe fatere ɗo ɗum gollaa ɗoo. Ɗeeɗo toɓɓe 15 ngoni ɗe IBK hooreejo Leydi Mali siifi toon to Aljee e innde Mali, ko ɗeeɗo ngoni toɓɓe ɗe Tuwareg en keɗtini ene ngollira. Mbele waawde ittude bonannde ɗeeɗo toɓɓe 15, e yowde ɗe, ɗum haala mum haalaama e jooɗle baɗaaɗe e ɗiiɗoo duuɓi ɗee fuf, haa teeŋti he joɗnde kaatane ndee (Triumvirat / Tati jojjuɗe) waɗaande ñallal 07 -08 yarkomaa, e 14-15 yarkoma 2019 ndee, ndeen jooɗnde ne waawi wiyeede jikke cakkitto mbo Malinaaɓe poti yiytirde laawol  jam no ine heɓoroo, nde tawetenoo fannuuji ɗi ngenndi ne fota ɓamtoraade, e hisirde ɗii fuf ko kiilaaɗi e nder leydi Mali (Corruption dans tous les Secteurs du Mali), ɗum noon joɗnde kaaldigal ngoƴaaji kala fannu e ngenndi ndii (Dialogue National Inclusif). Ndeen jooɗnde waɗnde e nder diiwanuuji Mali haa huuɓtidini tonngunoo ko toɓɓe 54, ko haaldaa hawraa e ɗeen balɗe koo, siggete tonngee, ɗum waawata wonde laawol ngol laamu Mali yuɓɓinta haa jam dañtee e Mali. Kuɗol Mammadu Aamadu Bah kucaala.
https://pulaar.org/2019/09/03/kawral-walla-kawre-alsee/
E taƴre adannde winndannde men yaltunoonde e tonngoode 178, en kollitiino wonde mumto leñol Tutsi en fuɗɗinoo to Ruwanndaa ko ñalnde 7 abriil 1994, hay so tawii ngol seɓɓitiiɓe Hutu en ɓamii heblude ngol ko ɓooyi. E njiyiino wonde koloñaal ina jeyaa gadduɗo ceerungal e ngañantumaagu hakkunde leƴƴi e leydi hee, tee seɓɓitiiɓe Hutu en ɓee, wonaa Tutsi en tan mbari, ɓe idorii ko mumtude kala ko ina waawi faddaade ɓe e feere maɓɓe bonnde ndee : ɓe idorii ko warde Hutu en ɓe ɓe njiidi leñol saliiɓe miijo ngañantumaagu leñol. Warngooji keewɗi goɗɗi mbaɗanooma, no annama reftooji nii. Ko hono noon kadi warhooreeji leƴƴi goɗɗi ganndaaɗi ɗii njahri, yeru warhoore Yahuud en, walla mo Armeninaaɓe. En mbiyiino heen wonde, caggal ko kewnoo Muritani e kitaale 90-91, caggal warngo Ogosagu to Mali, e fawaade kadi ko woni to Gine e Burkinaa, ngenndiyankooɓe kala ina poti jeertaade e ngonka won ɗiin leƴƴi, haa arti noon e ngonka Fulɓe e nder ɗee leyɗe limtaaɗe. Fulɓe e koye mum en ina poti waɗtude hakkille, ngardina miijo, ƴeewtoo no moƴƴi nguurndam mum en, ngam suraade e hono ɗuum… En njiyiino warkoyeeɓe ɓee idorii ko keblugol hakkillaaji, bonnitde anniyaaɓe momteeɓe ɓee, itta neɗɗaagu mum en, haa nannditina ɗum en e jawdi, warde ɗum en ɓeydoo newaade. E nder Alemaañ Hitleer, yahuud en tooñirtenoo ko « doombi ». E onndoji rajooji Mil Kolin (Mille colline) to Ruwanndaa, Tutsi en mbiyetenoo ko « booti ». Yanti e ɗuum eɓɓaande warngo ndee siynaaka e ñalawma gooto. Hutu en seɓɓitiiɓe ɓee, puɗɗorii ko ittude kala kaɗooje walla paddooje, e riiwde kala ko waawi seedtaade golle bonɗe ɓe keblata ɗee. Ko ɗum tagi ɓe idorii ko warde soldateeɓe 10 belsenaaɓe, ɓe owni beeli 2 500 koninke Fedde ngenndiije haa njalti leydi ndii… Jooni noon njokken Ngonka politik e konu hade warngooji ɗii Ñalnde 1 oktoobar 1990, rebel FRP en ɓe Pool Kagame tacci keerol hakkunde Ugannda e Ruwannda, ngari haa alaa ko heedi ɗum en e Kigali so wonaa 80 km. 4 oktoobar 1990, Farayse e Belsik cakki peeje ngam artirde yimɓe mum en wonnooɓe Ruwannda. Konu Farayse heblii, yuɓɓitini FAR (Forces Armées Rwandaises woni konu leydi ndii) ngam dartaade FPR. Ina wiyee wonde FPR ɓaarinoo kam ne ko e konu Uganndaa. E hitaande 1991 pelle sukaaɓe keewɗe keɓtinaama e leydi hee tawi won heen ko jogitiiɗe (milisaaji). Won e majje barɗe koye keewɗe, kono ñaawraaka ɗuum saka pawee kuuge. Ɗuum ina jeyaa e geɗe ballitɗe momto-leñol. E 1993 koninkooɓe Tutsi en mbari persidaa Burundi, hono Melsiyoor Ndadaye (ko o Hutu). Ɗum jibini wolde nder Burundi, heewɓe (Tutsi en e Hutu en fof) mooloyii worgo Ruwannda. FPR e laamu Ruwannda kadi ciifondiriino nanondiral (Nanondiral Arusha) ngam dartinde hare, kono ko maa F.NG.D. neldi toon konu (MINUAR) ngam reende ciynugol mum. Silsil warngooji ɗii 6 abriil 1994 persidaaji Ruwannda (Jewenal Habiyarimana) e Burunndi (Sipiriyen Nataryamira) maayi kam en ɗiɗo fof nde misil sammini laana ndiwoowa ɓe njolnoo, tawi ina hebloo juuraade Kigali. Haa hannde berliiɗo oon misil anndaaka. Oon jamma konuuji FPR tuddinnooɗi saraaji keerol Ugannda njaaɓani Kigali. 7 abril : Hooreejo hiifaaɓe hono Agat Uwilingiyimana (debbo gidiiɗo ardaade Ruwannda) e hoohooɓe politik Hutu en hakindiiɓe woɗɓe mbaraa, ngam haɗde jam dañeede, ko jiidaa e koninkooɓe belsiknaaɓe 10 jeyaaɓe e MINUAR. Milisaaji Hutu ndarni uddooji keewɗi nder Kigali e nder leydi ndii ngam tuntundaande e warde kala Tutsi, ɓe ɓe kaɓtinirta kartal dentitee mum leñol. Balɗe 100 mumtugol Lebbi tati kuurɗi, ko warngooji, nder leydi njogiindi njuɓɓudi cañiindi kañum fof e wonde e haɓde e FPR. Jamirooje mumtugol ndewnetenoo ko e perfeeji haa yettoo burgemeste (Meer komin), ɓeen ne njuɓɓina batuuji e nder wuro kala ngam habrude jamirooje dokkaaɗe ɗee e ballal sanndarma en e ardiiɓe eglisaaji. Rajo-Tele Mil Kolin ngoo kadi saakta ɗi haa ɗi njaaja, ina hirjina, e ɗowa, ina semmbina warngo Tutsi en, ina joopanoo warooɓe ɓee nokkuuji ɗo Tutsi en tawetee, waktu yoo waktu. Warngo ngoo yuɓɓiniraa ko no dawi nii, yimɓe fof ndenndinee, ndawana waroyde, hono no ngo yuɓɓiniranoo to Mutara e hitaande 1990, e to Bugesera e hitaande 1992. Kono jooni, ko warngo Tutsi en e Hutu en ɓe njaɓaani warngo ngoo, jaggiraaɓe ko « jamfankooɓe », ko ngo huuɓtodinngo e nder leydi hee kala. Ardii golle ɗee ko milisaaji ɓalliiɗi laamu nguu, e ballal FAR, yimɓe heddiiɓe ɓee alaa e sago ndewa heen. Yimɓe ɓee keewi huutoraade ko jaasiiji e jale e cabbi ñiɓaaɗi pontooje ekn… Laabi ɗii kala uddaa e leydi hee no diidorinoo ngam faddaade yiɗɓe daɗndude pittaali mum en, e warde ɗum en e darnde. Ardiiɓe laamu nguu e nokkuuji ɗii ina keewi, heen sahaaji e dow yamiroore perfeeji, hujjinoraade yiɗde daɗndude Tutsi en, ɓe ndenndina ɗum en e nokkuuji buur ko wayi no estaduuji walla kuɓeeje meeriiji, ekkolaaji, eglisaaji. Konu ara ɗoon « fuɗɗoroo golle ɗee » njogitaaje kaanɗe ɗee, ko wayi no gernaduuji, caggal ɗuum milisaaji ngara njokkita ko heddinoo koo. Milisaaji ɗii alaa galle Tutsi mo purgata, ɓe njaltina kala suuɗinooɓe heen, ɓe mbara ɗum en. E nder lebbi tati, miliyoŋ neɗɗo mbaraama e wiyde laamu Ruwannda, 800 000 neɗɗo e wiyde F.NG.D. e OUA, warngo bonngo (debodeedi mbaagee, tigguuji mum en mbaree, wondude e kaantare njogoram, warngooji ɗii ngoppaani galleeji jilluɗi…). Ñalnde 12 abril 1994 mawɗo konu leydi ndii lomtinooɗo ñalnde 7 abril, caggal nde gonnooɗo ɗoon sankii ñalnde 6 abriil e njangu, kam e ofiseeji sappo FAR njaltini bayyinaango ngam ñiŋde warngooji ɗii, e wagginde dartingol hare. Ɗoon e ɗoon Guwarnama cabborɗo oo itti mo. Perfee wuro ina to worgo leydi ndii (wuro wooto ɗo Tutsi wonnoo perfee) etiima haɗde warngo e diiwaan mum. O ittaa ñalnde 17 abril 1994. Mumtugol fuɗɗii, sibu, ñalnde 19 abril ko gardiiɗo guwarnama e mudda oo e hoore mum ari ɗoon hirjinde yimɓe e « waɗde dawi » ! Nder diiwaan Kibuye gonɗo nder kaaƴe, lollirɗo jaambaraagal, Tutsi en ndenti ngam dartaade laamu nguu e miliseeji ɗii, ɓe kaɓtorii ɓe kaɓirɗe ɓe keɓtatnoo e maɓɓe. 65 000 Tutsi ubbidaamma ɗoon e wiiduru wooturu. Soldateeɓe Farayse limii ɗoon 800 daɗɗo. Waɗii ko luulndii ɗuum e nokku gooto bajjo ina wiyee Giti, sara Kigali : hay Tutsi gooto waraaka ɗoon, sabu darnde laamu ngonnoongu ɗoon nguu. Persidaa Bisimungu yettii perfee wuro ngoo caggal poolgu FPR. Ñalnde 30 abril 1994, biro politik FPR yaltini bayyinaango ngam wiyde mumtugol ngol dartiima. Ngo wiyi Goomu Kisal F.NG.D. hoto neldu toon konu wiyi ina nelda nguu, sibu neldugol toon konu e ooɗoo sahaa alaa ko nafata hankadi ». Heewɓe nii mbiyi mumtugol ngol timmii e yoga e nokkuuji leydi ndii ko adii nde lewru mee 1994 feccinta. Oon sahaa waɗii luural e nder laamu cabborgu nguu mbele « rewɓe e sukaaɓe daɗnooɓe e nder won e diiwanuuji ina poti mumteede walla woppeede ndaɗa, kono fellitaa ko yo ɓe mbare kamɓe fof ». Ko maa Farayse yenanaa FPR woni ko e foolde, nde fuɗɗii huutoraade helmere « mumto-leñol » ngam dagnude neldoygol toon konu. Ko ɓuri heewde e daɗɓe ɓee mooloyinoo ko to diiwanuuji Fuɗnaange Rewo leydi ndii, ɗo FPR idinoo heɓtude. Won heen cuuɗii ko e nokkuuji beeli walla e dunli. Heddiiɓe ɓee, ko ɓe Hutu en ndaɗndi, tawi ko e sirlu, haa nde FPR ari. FPR sakkitii yettaade ko nokku ɗo konu Farayse wonnoo ɗoo, ko ɗoon warngooji cakkitii dartaade sibu soldateeɓe Farayse e MINUAR fof ko wiyanooɓe « yo njaggu koye mum en e geɗe ɗee » ; kono tan Farayse daɗndii fotde 8 000 ɓoccitinooɗo to hirnaange rewo leydi ndii e 800 woɗɓe to Bisesero e woɗɓe teelɗuɓe. Mumtugol ngol ko boomaare mawnde kadi to bannge faggudu sabu bonnugol jawdi (haa arti e jawdi ndariindi) kam e koɗorɗe e nammbuuji e kala ko jokkii e Tutsi en. FPR ne, nder hare mum keɓtugol leydi ndii, reenii tutsi en daɗnooɓe ɓee, kono kadi heɓii warde ardinooɓe laamu ɓennungu nguu heewɓe, ko aldaa e ñaawoore. Won ciimtol gootol HCR feññini wonde FPR warii hakkunde 25 000 e 45 000 neɗɗo, hakkunde abril e ut 1994, kono wonaa e sabu mum en jeyeede e leñol. Darnde Aduna Ina laaɓti wonde leyɗe aduna ɗee kaɗaani ngol mumtugol. Seneraal gardinooɗo MINUAR oo ñiŋii ndeen darnde. Haa teeŋti noon e Farayse. Ko wayi no Israayiil takkaama jokkude yeeyde laamu leydi ndii kaɓirɗe (petelaaji, kure e gernatuuji). Ma a taw boom ko ɗuum addani Diiso Toowngo (Cour Supreme) Israayiil fellitde sokde duttorɗe jowitiiɗe e njeeygu Ruwannda kaɓirɗe e sahaa mumto-leñol ngol, e suuɗde ɗum yimɓe, hoto ɗum bonnande kisal Israayiil kam e jokkondire mum e leyɗe goɗɗe. Dental Dowlaajo Amerik e Goomu Kisal muum (Ruwannda ina jeyanoo heen e 1994), caliima wiyde warngooji ɗii ko mumto-leñol, gila e law. Ko ɗuum haɗi kuutoragol « Nanondiral paddagol warhoore e mumto-leñol » potnongal waawnude Dowlaaji ciifɗi Nanondiral ngal daraade ngam haɗde ɗum. Ko warngooji ɗii mbaɗetee koo fof, Sarwiis F.NG.D. toppitiiɗo Deeƴre ko ko haɗi Seneraal Romeyoo Daleer huutoraade njogitaaje ngam haɗde ɗi. O ɗaɓɓiino e F.NG.D. heɓde yamiroore heɓtude njogitaaje cuuɗaaɗe e saawiyee 1994 kono o heɓaani ndeen yamiroore. So Alla jaɓii maa en ngartu e batte ngoo momto leñol, kam e ngonka Ruwanndaa hannde. Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2019/10/26/ruwannda-mumto-lenol-tutsi-en%e2%80%882/
Fulɓe ko leñol mawngol, ɓooyngol, ɗuum ko huunde anndaande, daartol hina seedtoo ɗum. Kono ɗuum fof e woodde e wonde goonga nganndaaka, haɗataa heɗen nganndi leñol (baawngol wonde fof noon), waawaa duumaade dow teddungal e ardaare tan daañaa, waɗat yonta ngol ŋabba, ngol toowa, ngol hoonoo, ngol ardoo leñi (leƴƴi) goɗɗi. Yonta ngoɗka ara kadi ngol jippoo, ngol leesɗa, ngol heedta keeci (caggal). Ko noon Geno wiyi nder Deftere mum Al Ɓuraana: “ñalɗi ko gorlondiral hakkunde yimɓe”. Ɗuum hina holla leñi ko ko lomlomtondirta tan e ɗowgol e gardagol winndere ndee. Leñol men ngol neh, ko ɗoon tan rewi, ngol waawataano selde ɗoon, waɗi noon ko nguurndam woniri noon. Waɗiino yonta ngol hooninooma leñi ngol hoɗdunoo ɗii fof, yonta ngoɗka ari ngol heedti keeci ngol ardaa. Ko e nder bunndi kaan yonta ngon-ɗen hannde, sabu so daartol hina winndee hannde e yonta ka ngon-ɗen kaa, enen en kaaletaake, waɗi noon ko en yaltuɓe daartol (taariika). Heɗen ngoodi, heɗen nguuri, heɗen keewi, kono noon en ngalaa batte, walla kam batte men keewaani, nder Afrik fof noon, hay sinno noon ngonka kaa hina seerta seeɗa immaade leydi fayde e leydi ngoɗndi. Yeru, ngonka fulɓe nder Senegaal hina seerti e ngonka maɓɓe nder Muritani walla Gine, ko nanndi heen. Kono kam e kuuɓal, kamɓe fof ko ɓe ngonka ngoota to baŋnge yahtirde keeci e yaltude daartol. Jooni noon tawde ŋabbugol e jippagol leñi ko huunde woowaande, ko nguurndam wayi noon, yimɓe poti tan ko jaɓde njebbiloo, pada kadi haa gorle mum en ngarta, walla poti ko etaade yaawnude gartugol gorle mum en ? Sikke alaa, ɓiɓɓe leñol so tinii leñol mum en woni ko e yahtirde keeci, potaani jebbilaade pada haa gorlal mum en arta, poti ko etaade anndude hol to lohre maggol ndee heedi, ndaroo ndadoo cirŋinoo ngam tiiɗtinde ndeen lohre, ƴetta pewje (peeje) no mahtorii leñol mum en gila ngol yirbaani, ngol ɓeydoo saɗde mahtaade. Mahde walla mahtaade leñol noon, wonaa ko weeɓi, waɗi noon mahtaade leñol firti ko mahtaade yimɓe, ɗuum noon ko huunde naamniinde muñal, naamniinde pewje peewnitorɗe (istiraatiiji) juutɗe. Mahde isinaaji walla janngirɗe e cafrirɗe hina saɗi nih, sabu hina naamnii jogogal e ganndal fof, kono ko mahde neɗɗo gollinoowo ɗi oo, ɓuri saɗde, ngam ɗuum naamnii ko jogogal, ganndal e daawal juutngal fof. Waɗde mahtaade leñol naamnaaki pelle keewɗe, dente Facebook, WhatsApp, gulaali jamma e ñalawma tan, gooto fof hina haalira bannge, hina haala ko anndi e ko anndaa, anndanaa. Alaa, naamnii ko ganndal, heewde pelle ndee, so paandaale ɗee ngoɗɗondiraani bonaani, kono kam wonaa yimɓe tato fof mbaɗa fedde, haala kaa neh hina moƴƴi, kono yo wood heen wonɓe haalooɓe tawa ko ɓurɓe humpitaade, joganiiɓe ɗum ganndal ɓee, wooda heɗiiɓe, wooda kadi immaniiɓe siynude ko annduɓe ɓee kaalata koo, kono so yimɓe fof ngontii haalooɓe e fewjooɓe, tawa heɗotooɓe siinooɓe ngalaa, walla kaalɗo konngi (konnguɗi) Pulaar tati nannduɗi fof, inniree ngenndiyanke, leñol mahtortaake nih ! Hannde, leñol men foti daranaade ko ganndal e dental, ngol annda hoore maggol e daartol maggol, ngol annda holi no ngol waynoo nde ngol hoonii ndee, kadi ngol waasa haaɗde ɗoon tan, ngol etoo anndude leñi goɗɗi kooninooɗi e kooniiɗi jooni ɗii fof holi to ndewi haa njottii to njottii ɗoo. Ngol etoo ñemtinde tawa ngol muɓɓaani gite, woto ngol ñemtinde ko moƴƴi e ko moƴƴaani fof, walla ko yahdaani e jatti finaa-tawaa maggol, sabu ɗuum ko ko reenatee mooftee, nde wonnoo ko ɗuum woni ɗaɗi leñol. Leñol wayi ko hono lekki nih, lekki so ɗaɗi mum ɗoofiima hay sinno ki yanaani neh, ki wuurataa ki yoorat, leñol neh so seerndaama e pinal mum, jatti mum, finaa-tawaa e daartol mum tan maayat. Leñol noon mayirta ko wontude goɗngol. Hannde ɗuum hina fuɗɗii feeñde e leñol men ngol haa laaɓti. Ɗum noon ko maa ndutto-ɗen e daartol men, mbiɗten heen njooɓaari e njogitaari pinal e njuɓɓudi renndo, mbaawoori wallude men mahde hannde men tawa ko dow doosɗe ganndal laaɓtuɗe, tiiɗɗe, ndañen to ndari-ɗen ngam fewjande ko aroyta koo, tawa heɗen ɓaggii ɗo tiiɗi, sabu aduna kaa hannde ko jiirondiral e duñondiral, mbo ɓaggaaki to tiiɗi walla jokitaaki fof ko moneteeɗo. Njogitaari leñol noon ko nehdi e ganndal e mbaydi kuɓtodinndi, ganndal diina, renndo, cellal, faggudu, ndema e ngaynaaka haa to gannde kaaɗi, teeŋti noon gannde kese hannde ɗee Technology (teknolooji), sabu heertooji e ceŋɗe nguurndam ɗee fof hina mbaawi yahdude e ngannde kese ɗee, ɗe ngari ko weeɓtinde nguurndam. Ganndal noon heɓotoo ko e jaŋde, mahen janngirɗe njannginen ɓesngu men gannde ɗee fof, gooto fof to muuyo mum yahri walliree toon. Jaŋde ɓurnde yaawde addude e waawnude ganndal ndee noon ko janngirde ɗemngal mum neeniwal, firtaani noon yo neɗɗo haaɗ e ngaal tan, alaa, ko yo o adoro ngal, o heedna ngal yeeso so dañaama, o fawa heen ko hedii ko o waawi e ko o yiɗi fof. Abdullaay Yerel Soh
https://pulaar.org/2018/08/25/miijo-lenol-mahirtee-ko-ganndal/