content
stringlengths
1
82.8k
url
stringlengths
3
251
Musiɗɓe worɓe e rewɓe, yahdiiɓe am korsuɓe: E udditgol mooɓondiral nayaɓo Tawassul, lannda jogaaɗo jikke, miɗo jogii mbelamma e suutde mi konnguɗi feewde e banndam’en rewɓe e worɓe renndaaɓe faandaare, e ummannde to bannge dawrugol, tawa miɗo rewra e winndude on oo ɗoo ɓataake, ngam yelanaade on puɗɗorogol golle ngal ɗoo mooɓondiral e jam, ko noon ñaaganortoo-mi on Alla keɓgol wune e golle ɗe ngon-ɗon e dow mum ɗee. En puɗɗorii ma innde Allah jurmotooɗo jurmittooɗo, Allah biyɗo e nder Deftere Mum Teddunde nde ” *Ee Hey mon yimɓe, Min tagii on ummaade e gorol e dewol, Min mbaɗii on leƴƴi e kinɗe haa ganndondiron. Ɓuri teddude e mon ɗo Allah ko ɓurɗo hulde Mo”,* (Simoore Room, aaye 22), en njuulii e koohooho men tedduɗo Muhammadu yoo Jam e Kisal ngon e mum biyɗo “Holi biyeteeɗe Muslimu hono jebbiliiɗo? Wiyetee Muslimu ko ɓe juulɓe kisi e junngo mum e ɗemngal mum”, ( habrii oo hadiis ko Abdullaahi ɓiyi Umar), kaŋko Nulaaɗo, o wiyi kadi “Gooŋɗintaa gooto e mon so wonaa o yiɗana musiɗɗo makko ko o yiɗani hoore makko” (Habri oo hadiis ko Anas mo Maalik) E udditgol mooɓondiral nayaɓo Tawassul, lannda jogaaɗo jikke, miɗo jogii mbelamma e suutde mi konnguɗi feewde e banndam’en rewɓe e worɓe renndaaɓe faandaare, e ummannde to bannge dawrugol, tawa miɗo rewra e winndude on oo ɗoo ɓataake, ngam yelanaade on puɗɗorogol golle ngal ɗoo mooɓondiral e jam, ko noon ñaaganortoo-mi on Alla keɓgol wune e golle ɗe ngon-ɗon e dow mum ɗee. Ɗii ɗoo duwawuuji keɓal wune, ɗi nokku-mi to ɓuri luggiɗde e ɓernde am mbaawaa suuɗde ngonka keeriika nguuraaka e ngenndi men, tee ko haɓde e kaa ngonka kaaɓniika woni ko saabii ummannde men arwaniire. Hol e mon banndiraaɓe tedduɓe, arɓe tawtoreede nguu batu pattamlamu, majjuɗo caɗeele limtilimtinɗe ɗeɗɗuɗe ngenndi men ? Tawi waɗi ndi e oo kaayaa-mbeeyaa ko dartoriiɓe semmbinde e mawninde heedi heedaagu to bannge faggudu, dawrugol e renndo, tawi kadi rewnaa ko e tippudi cayaandi, njibinoori laamuuji, ɗi nganndu-ɗaa koyhoyi mum, ɗowooɓe ɗum, kirondirta ko e ɓuraa waawde garjinde leydi men e tilfude ɗum. Laabi dawrugol fuuyufaayaaji ɗi ɓe naatni Muritani ɗii, ɗowi en tan ko feewde e moobaare e boomaare. Hol no Tawassul waɗi e kaa ngonka mbaɗtamboniiwa ? Lannda men siftorii wonde doosɗe mum yummaaje ko ngooroondi tammbiindi Lislaam e nder Laamaandi ? Ko noon tigi ɗum laatorii, ɓikkon neene am’en, arɓe tawtoreede nguu batu pattamlamu, ko ndii leydi tigi woni oollotoondi daande mum, baŋ yoo baŋ, e jookli winndere ndee, e nder pottitte mawɗe, “lislamaagal” mum, ngal nganndu-ɗaa, gila e kitaale gadane jeytaare, irñii ɗum e ndoondi, sabu ko wiyde noon ndee ɓurata hoybude e wiyde nikñii teddungal neɗɗo, wonande ko heewi e ɓiɓɓe leydi mum; ndi moññii nguurdiigu moƴƴu ngu lislaam wagginta hakkunde wuurduɓe; ngu ubbii kadi jikkuuji lobbi jowitiiɗi e jurmondiral, ballondiral hakkunde wuurduɓe, geɗe ɗe lislaam ɓuri teddinde e hormaade. Leñol ɓaleeɓe ina wondi e sunu mo alaa ko foti muusde duuɓi capanɗe jooni, sabu ɗii ɗoo laabi dawrugol billooji, laŋkooji : gaa gaa tawo nii ammbeede e jiilirɗe laamu, hono woɗɗitineede nokkuuji ƴettirɗi pellitte, Ɓaleeɓe Afriknaaɓe mbarete ñande yoo ñande, ina kersinee e leydi maamiraaɓe mumen, kadi ina mbaɗaa gaɗa’aɗalɓe e leydi maaniraaɓe mumen, laamu njooɗiingu fof, ina ɓura bonde e njaltungu. Ko ɓuri hulɓinaade heen koo, ko ɗee baɗaate barooje, dartoriiɗe ” ittude ɓe e wonde jibinannde leydi” ko won seernaaɓe dariiɓe e dagnande ɓe ɗuum, tawi ɗuum ina woɗɗi wonde yiyannde sellunde to bannge Lislaam. Warngooji ɗi ndewaani sariya, jaltingol yimɓe e leydi mumen, garjingol e taƴgol terɗe mbele ɗee baɗe luutondiraani e wagginaandu Annabiijo Alla, Muhammad (MJKNM) sakkitiindu, e nduun wagginaandu, o wiyiino heen : aarabe ɓuraani goɗɗo mo wonaa aarabe; oon ne kay ɓuraani mo, tee ne nganndee yimɓe ɓee fof njalti ko e baaba Aadama e neene Hawwaa. Jonte seeɗa ko adii ngal ɗoo mooɓondiral, gardiiɗo leydi ndii, e nder njuɓɓudi laamu mum ciicaandi, siifii yamiroore waɗtoore ɗemngal arab, ɗemngal laamorgal, janngeteengal e duɗe laamuyankooje. Muuyo maɓɓe e ndee siifannde wonaa mogginiinde : ɓe njiɗi tan ko momtude haa laaɓa cer pine e ɗemɗe baɗɗe leydi Muritani leydi sammba-ari-ndenndi’en. Allah, e nder ñeeñal Mum e manngu Mum, ina eeroo tagoore Mum ndee e yooɗeede ɗeen ceertale, O teeŋtini O wiyi : *”Ina jeyaa e kaawniiɗe Am taggol leydi e asamaanuuji haa e ceertugol ɗemɗe mon e* *guri ɓalli mon”* ( Simoore Room, aaye 22). Ko dental heefereeɓe woni majjuɓe kaa haala Allah lugga. Tawassul, lannda men oo, mo nganndu-ɗaa jokkogol mum e Lislaam wonaa kumpa hay gooto, ina foti, ɓeydaade daraade no feewi sanne e haɓde e ɗii goopi diwtuɗi aada, pawndirɗi, farla e kala lannda goongɗuɗo, gonɗo e leydi Muritani, nde feññinta darnde mum laaɓnde e ngoo ɗoo woywaango, nattungo waawde fadtireede, heppanaango. Lannda men oo ina tijjaa e mum darnde faayodinnde, nde foti daraade heen, tee ko donngal joortangal waawde mo gaddaade ɗum, ngal o jojjidi roondaade. Ko nii woni no pot-ɗen waɗde ngam faddaade denndaangal pellitte gannabayiije, ceerndooje, ngoɗɗondira leƴƴi leydi men. Ina waɗɗii e men haa ko foti alaa e waawnude keɓtinegol ɗemɗe ngenndiije leydi ndii fof, ɗemngal heen fof heɓa hakke mo haandi, tawa aldaa e jinngere diwtunde keerol. Mi joofnira woytaango ɗaɓɓude ñaawoore nuunɗunde wonande boomaaaɓe e ŋañaŋañalde e kitaale niɓɓe e daartol men. Tawassul ina foti darnude goomu nebbiso ngam anndee tigirigi umminɓe ngal waɗboniyaagal liɓangal e Ɓaleeɓe Muritaninaaɓe, e nder ɗii duuɓi duumoraaɗi boomaare. Miin, Bah Shariif, ɓinngel yummon e diine Lislaam, refti woni mo ndenndu-ɗon lannda dowrugol, miɗo jogii njoorto e nder njuuteendi ngal ɗoo mooɓondiral, ma on ɗoof Jullaare fergittunoonde en ndee. Naatgol Tawassul e nder daartol ndii ɗoo leydi ko yeru jokkondirɗe koppi, tawi ko ɗuum waawi jibinde waylaare ɗaminaande ndee e ngenndi ndii. Ko ɗuum waɗi waɗde haɓɓere lanndaaji luutndiiɗi, e dow feere tawassulu, ko feere henaniinde min no feewi sanne; etee, eɗen nanndi, tuugaade e humpitooji men, ko ɗuum woni ɓurngol haande ngam tiindaade e laawol waylowaylo, ɗamaawu jogaaɗo e denndaangal dente leydi men. Banndiraaɓe tedduɓe, renndaaɓe miijo e sago e hare, mbiɗo torii nde miijtitoɗen kaa Haala Allah *….”Mbele on cikkat ko min tagiri on ko Amin pija, kadi onon feewde e Amen on nduttetaake…”* (Simoore Gooŋɗinɓe, aaye 115) e aaye goɗɗo “….” *Kulee ñalawma mo nduttateɗon e muuɗum feewde e Allah refti timminanee kala fittaandu* *ko ndu faggitinoo, kamɓe yoɓeteeɓe ɓe, ɓe tooñetaake”* (Simoore Nagge, aaye 281) on calminaama, on njettaama e darnde mon faayodinnde. O meeɗii wonde lawake e suɓngooji sarɗiyankooɓe ɓe Batirɗe Ngenndi
https://binndipulaar.com/2022/12/28/%c9%93ataake-feewde-e-tawtortee%c9%93e-moo%c9%93ondiral-naya%c9%93iiwal-jeyaa%c9%93e-e-lannda-tawassul/
Hannde ma timmu to Ciloñ Salndu Fuuta ñalawmaaji pinal puɗɗiiiɗi gila ñalnde aljumaa 23 Bowte kadi ene jokki haa hannde Alet walla mbiyen Dewo-Hoorebiir 25 Bowte 2022. He nder ɗee balɗe tati jibnannde Fuuta fof arii tawtii Ciloñnaaɓe ngam mawninde pinal Fulɓe e Fuutankaagal. Ko ngol woni koolol sappo e ɗiɗi gila ñalɗii ɗii puɗɗa waɗeede he 1998. Teddiniraa ngol ɗoo koolol ko Maitre Maalik Sal, dawriyanke gonnooɗo jaagorgal Senegaal kalfinaaɗo ñaawooje. Miijo waɗde ɗii ñalɗi ummii ko he ɓiyɓe Ciloñnaaɓe wonnooɓe Ferayse ene denti he fedde wiyeteende Thilogne Association et développement (Ɓural Ciloñ). Payndaale ɗiɗi ene heen wonnoo. Fayndaare adannde ndee ko ngam hollunoode ɓesnguuji maɓɓe jibinaaɓe caggal leydi pinal mum en. Ko ɗuum waɗi e kooli gadani ɗii suukaaɓe maɓɓe jibinaaɓe Farayse ene tawtortenoo e keewal ngam mbaawa anndude pinal mum en e ganni mum en. Fayndaare ɗiɗimere ndee ko jokkondirde wuro ngoo e pelle Oropnaaje ballooje e ɓamtaare walla waɗɗe punondiral (jumelage) hakkunde won e gure Farayse e wuro Ciloñ ngoo. Ene jeyaa e geɗe ɓurɗe faayodinde he ɗii ñalɗi pinal, wejooji kinɗe fitramgolleeje (Fecciram-golle) ko wayno tafngooji wayluɓe (wayilɓe), cañuuji Maabuɓe, sehngooji Lawɓe, e mahngo looɗe Buurnaaɓe. He nder ɗiin wejooji ene feeña heen ciŋkal rewɓe Fuutankooɓe, gila e cuɗaaje mum en haa e leppi cañaaɗi e comci goobaaɗi tappaaɗi. Kono kadi jimɗi e ngameeje ganni Fuuta, ko wayno yelaa Awluɓe, pekaan Subalɓe,dillere Maabuɓe e saawaali lawɓe. Naalankaagal kesal Haalpulaar’en woppaaka caggal. Tuggude e koolol 1 haa hikka Baaba Maal meeɗaani luuteede. Hikka kadi o arii welnude jammaaji ɗii hono no o woowi waɗde ni. Ndey Kumba Jah, mo ngannduɗaa ko jibinannde Ciloñ kadi mo Ɓural Ciloñ tutii gila sahaaji nde waɗata magooji kadi duusi ɗum he naalankaagal mum jaɓɓiima musiɓɓe mum naalankooɓe he nder wuro mum Ciloñ, kono kadi weltinirii tawtoraaɓe ɓee daande mum welnde e jimɗi mum ngenndiyankeeji. Sukaaɓe naalankooɓe ko wayno Boy Diarra walla Rappeur en ko wayno authentic tawtoraama ñalɗi ɗii. So alla he nder ɗee ɗoo balɗe tati ciloñ wuurtinii Fuutankaagal kadi hollirii galɗugol pinal mum ŋanaayagal naalankooɓe mum. Huunde ɓurnde ŋarɗude e noddude pinal e ganni he ɗii ñalɗi ko fijirde wiyeteende Cayɗe nde. Cayɗe ko jimɗi ciloñnaaɓe ɗi ellee ko kamɓe keerorii ɗum he nder Fuuta. Sabu alaa to tawetee so wonaa he nder Salndu Fuuta. Mbele ko ɗum aada Fuutankooɓe ɓooyɗo majjuɗo he nder Fuuta fof tawa heddi taweede tan ko Ciloñ walla mbele ko huunde fentaande toon tawa kadi ko kamɓe tan keerorii ɗum dañaani yaajde e gure Fuuta goɗɗe ɗee? Ko waawi heen wonde fof ne, cayde ko huunde yooɗnde welnde kadi jimɗi ɗii ene loowi maana. Cayɗe aadoranoo waɗeede ko he nder balɗe juulde Taaske. Waɗata ɗum ko surbaaɓe rewɓe (boombi) walla seemedɓe heccuɓe. So ɓe mooriima ɓe caccii-ma, gooto kala haɓɓa cuɗaari mum noppi mum haa heewa kaŋŋe, ɓoornoo cakka e jawe kaŋŋe walla kaalis; tippa e jubbi mum korbuuje kaŋŋe e ñaaƴe dime. Ɓoorno wutte mum cuuwaaɗo (goobaaɗo). Hono no sukaaɓe worɓe ɓee ni, kamɓe rewɓe ɓee ne eɓe njaha e ɓe ñaamoya lehe fedde he galleeji giƴiraaɓe maɓɓe. So yahii haa kikiiɗe lammba fiya hakkunde wuro. He nder Ciloñ nokku ɓurnooɗo lollude ɗo ɗiin sarooji mbaɗatnoo wiyetee ko Cilingel-Jeere. Ko ɗoon wonnoo hakkunde wuro ngo. Yimɓe ummoo fuɗnaange e hiirnaange wuro ngo, rewo e worgo ngara kawrita ɗo hakkunde ɗo. Ko ndeen so sukaaɓe rewɓe ene njaha ene pay to lammba too, ɓe mbaɗata diɗɗe maɓɓe eɓe njaha e ɓe njima cayɗe. Heen sahaaji diɗɗe ɗiɗi ene pottita he dow bolol gootol heen diɗɗal fof saloo selande heddiiɓe ɓee haa wonta hareeji. Ɗuum ene jeyaa e ko nattini cayɗe waɗeede he nderCiloñ saanga juulde. Kono artirde ɗiin pijirlooji e nder ñalɗi pinal hee ko huunde wurtinoore ganni wuro ngoo e Fuutankaagal hanki.
https://binndipulaar.com/2022/12/25/nal%c9%97i-pinal-e-%c9%93amtaare-cilon-wuurtinii-fuutankaagal/
He nder Senegaal, hayso tawii audiovisuel Pulaar suwaa yaajde tawo, ko fuɗɗaa dañeede koo, gooto heen kala, nana feññina ɗo ɓuri fannoraade walla ɗo yiɗi fannoraade. Yeru, RTF kanum ko tele jaayndeyeejo, caaktoowo kabaaruuji, teeŋti noon ko fayti he joljole dawrugol e kabaruuji kuuɓtodinɗi (information general). Ɗuum ene feeña he taskaramji maɓɓe kala. Piindi kanum hayso ene rokka kabaruuji ne, joofannde mum ɓurnde laaɓtude ko wonde tele pinal e welnere (culture et divertissement). Gaagaa jeewte pinal ɗe ɓe mbaɗata, ene laaɓi kadi ko Piindi TV woni hannde tufnde magiyankeeɓe Pulaar. Hay gooto waawa haalde hannde mago Pulaar, teeŋti he mago-doge (serie) tawa innaani heen “Diewo”, nde tawno ngoon mago addii mbayliigu kesu he nder magooji Pulaar. Kono hay gooto waawa wiyde Diewo yejjita Piindi TV, sabu Fulɓe mbiy: “So liingu yarii karaw yoo yettu Allah, yetta lawƴatnooɓe kaake.” Caggal Jeewo ne kay, Piindi yaltinii magooji keewɗi ŋanaa, hayso tawii hono Jeewo weeɓaani. Serie maɓɓe Zaydi le Fils du Khalif, ardiino he doole wonndude he fodande ndaariyankooɓe mum taaɓal kesal he nguurndam mago Pulaar. Kono hayso doge gadane ɗee ene njuɓɓi ne, yimɓe heewɓe ene kaawaa no ngoo mago joofiri ni. Jooni ne Piindi addanii en mago heso pul, HODDIRO. He ngol laawol noon, Piidi jiggoyaaki ɗo woɗɗi, sufi tan ko he nder liige mum. Ñalnde 22, 10, 22, Piindi yaltinii rogere 1, mago heso ene wiyee Hoddiro, tawi ko ɓuri heewde e magiyankooɓe ɓee ko ɓe jeese mum ganndaa he nder Piindi TV. Sali Jah joom yeewtere Debbo Afrika, Bineta Tall, Ngonka Debbo e Renndo, Tijjaaniyatu Saar, ɓaɗoowo yeewtere Pinal Hanki, Aysaa Wan, magiyanke kiiɗɗo kadi joom yeewtere “Comedie Show”, ene wonndi e Kummbis Baabu, ñaantoowo/maquilleuse kono kadi mo yeeɓooɓe yeewtere Njuddu Jeeri, ngoowi ayaawo mum. Haysinno he tiitoonde men mbiyɗen ko rewɓe piindi ne, eɗen nganndi worɓe piindi keedaani heen caggal. Aamadu Muusa Aan e Aadam Joop, jaayndiyankooɓe humpitooɓe kadi finndinooɓe leñol Fulɓe he nder jeewte mum en ŋanaa, Kuccam walla Revue des Titres wonande gadano o, Fait Divers wonande ɗimmo o, ene njantondiri e banndiraaɓe mum en rewɓe kadi gollidiiɓe mum en, ngam hollirde wonnde so pulaar wiyi kaari ko karallo tawata ko kala ko o tottaa omo waawi ɗum moƴƴinde. Ngalɗoo diɗɗal rewɓe e worɓe labaaɓe he nder leñol Fulɓe kanum en fof e wonde hoolaaɓe he fanniyaagal mum en, ɓe ngoppaaka tan yoɓe njah taw ɓe mbaɗdaaka e duusooɓe. Ene duusiɓe he ndee yolnde veteran’en ɗiɗo mago Pulaar, Ibu Kan e Yaaya Jah. Kono Umar Fuuta ne ko joololel ittiɓe yeeweende. Ko woni ndaw daande weli haa yurminii! Ɗo mago ngoo yahrata ɗoo (rogere 6) ene saɗi anndude hol to Hoddiro tiindi. Kono hono no Pulaar wiyata nii: “Ko ɓenndata wela koo so fasii uurat.” Nde tawnoo toɓɓe keewɗe guuraaɗe he nder renndo men ene njoofee heen. Hoddiro ko debbo desaaɗo belngal, Sali Jah. Joom-galle makko Ibu Kane, ko kanum jey Piindi Media galle caaktoowo kabaruuji ɓurɗo mawnude he nder renndo Fulɓe. Ko o galo mo haawaniiki ɓesngu mum hay huunde. Galleeji jooɗɗi, otooji e nguurndam mbelɗam. Eɓe njogii ɓiɓɓe ɗiɗo, dewbo e gorko ene wiyee Usmaan mo alaa he nder leydi hee he ngaa saanga, kono hade makko ɗannaade taw omo yiɗondirnoo e suka dewbo Mariyam. So Usmaan ko ɓiy dañɗo, Mariyam kanum wuurdi ko e neene mum, Binata Tall, mo dañal mum faafaani. Sabu ngool ceertugol arsugaaji waɗi neene mum Usmaan, Sali Jah, ene haɓɓi heen huunde fof ngam seerndude-mo e oo ɓiy baasɗo jiɗɗo honde ɓernde makko. Hay yoɓde bonɓe tawii mo heen sabu tan yoo mbonnanamo suka dewbo o mbele so ɓiy makko o artii ene añta ɗum. Aduna seedotaako ɓiy makko ene naatoya he galleeji waasɓe ene ƴetta toon dewbo. Dañɗo e baasɗo, he yiyannde makko, mbaawaa wonde fasiraaɓe. Hoddiro ko yummiraaɗo jibinɗo ɓiyngel mum dewel. Caɗeele nguurndam, baasal e ɓitteende fof haɗaani ɗum reende ndimaagu mum e sippiraneede hoto ɓiy mum o tin ndeen ɓitteende e ɗeen caɗeele. Omo nehi ɓiyɗo makko dewbo o nehdi moƴƴiri; omo mahi he mum ndimaagu e senaare. Ɗaminaare makko ko ma ñalawma ar , sahaa nde yonti, Allah addana ɓiy makko o gorko moƴƴo, galo tawa ko jiɗɗo ɗum, resa ɗum, haɗa ɗum yiyde ɓitteende e caɗeele nguurndam. Kono o tinaani o maataani haa o wiyaa ɓiy makko oo ko cowiiɗo. Ɗuum jibinii e makko taƴam-ɓeral e sunaare saɗtunde. Hol no o jogori waɗdude e o ɓiyɗo jofnuɗo he makko koyeera, rokki añɓe makko ko kaali? Kono mbele ɗum wonaa hoddiro? Hoddiro ko dewbo jibinɗo ɓiyɓe rewɓe ɗiɗo, gooto o, Kummbis Baabu, nana naatnaa he dewgal kiitangal ngal o dañaani he mum jam. Gorko o ko piyoowo mo alaa njurum, kadi ko joom coftal keewɗo ko muuyetee ngenam tawa waddataa heen mbelka. Kono nde wonno gorko o, Yaaya Jah, ko mawɗo dañɗo nafoowo yumma makko, kala nde o haali neene makko wiyata ko yo o muñ. Miñi makko dewbo o ne ko kaɓɓanaaɗo tekkel e ɗanniyanke joom manndaaji, haysinno o yiɗaa ne neene makko, Tijjaaniyatu Saar, wiy ko ngal waɗat. Hoddiro ko gollooɓe Piindi Media galle caaktirɗo kabaruuji, heen gooto, Aamadu Muusa, hayso tawii ko kanum sakkitii arde he galle hee ne, Allah udditii heen arsuke makko. Mawɗo galle o, Ibu Kan, hoolimoomo ardiniimo redaksiyoŋ, kono ngoon hoddiro Allah won mo welaaka ɗum, Aadama Joop, ɓiyɗo woysaayoo Allah ene rokka goɗɗo ene haɗa ɗum te kanum ɓuri haandude heen? Maa o ƴeewoy wileeɓe e seernaaɓe waawɓe ittude Allah he sago mum mbaɗta ɗoon sago makko. Hoddiro ko tiindinooje e waajuuji nguurndam. Mbelemma e mette, sunaara e jaleeɗe fof ene pottita heen he dow bolol. Nde tawnoo kala gonɗo he laawol aduna, kala ɗo o tolnii heen maa o sawndondir he gootel e ɗee geɗe. Hoddiro yejjitaani ko he Mondial wonaa, yiɗɓe Saajo Maane ɓe mbiy ko leydi seernaaɓe e wileeɓe waawɓe humtude kala haajuuji e safrude kala ñawuuji, hono no seernaaɓe Senegaal ɓee nodditortoo ni, ene potnoo waawde jokkude kelal jaakoronooɗo ma addan Senegaal Kup Winndere. Kono ko adii nde Thomas addantee Saajo Maane ene waɗa he koyngal mum kaaritee, ndewen e Muusa Ñaŋ, o suka pellitɗo yarlitaade nguurndam mum ngam haɓde e fenaande e waylude renndo mum mbele mo woni kala maa heɓ jojjannde mum. Hoddiro ko nate laaɓɗe, gaaci ɓelɗi, hay pulaar oo ene laaɓi tawo, heewaani ko ɓe njiggoyii he ɗemɗe men neeniweeje goɗɗe ɗee, walla nii mbiyen tan neeniwal men goɗngal ngal. Eɗeen njooɗtorii tan so Hoddiro joofirii no fuɗɗorii ni, ma ngo won mago ŋanaa, kadi ma ngo ɓeydu toownude magooji Fulɓe.
https://binndipulaar.com/2022/12/03/hoddiro-mago-heso-rew%c9%93e-piindi-tv/
Ɓataake faade e Renndo Muritani Woodaani konngol kattanngol jaŋtaade hurum, hiisa, njeeɓoor e hoolaare mawnde nde njogii-mi faade e Renndo. Tolno toowngo ɗo paw-mi ngo ɗoo addanii kam mahde danki miijanteeri ndaɗɗiiki kala golle am paatuɗe e ɓamtaare dow miijo dartoriingo ngardiigu Renndo yeeso geɗe bayɗe no Ngenndi, maa Laamu, walla nii ko innatee Ndenndaandi. Neɗɗo kadi waawata faamde hay huunde e jaɓɓal am, yoo won to baŋŋe kaɓtagol, yoo won to baŋŋe ɓinngu-leydaagu, so o yoomnoraaki ɗum lewlawal ngoo-ɗoo miijo. Ko ɗum nii waɗi, sahaa, miɗo ƴetta jiyanɗe, wonaa nii koynooje, kono kam pamɗitinooje darnde ko wayi no keerol leydi, hay so wonii ko ngol keɓtinan-mi nafooje pewjiweeje keewɗe, e yeeso kormagol, peeñowol to ɓuri toowde e hurumaaji, wonande jaatiiji gootol e leƴƴi men ɗi ɗii diidi ñenngaaɗi njokki haa jooni yulfitde pulki mumen, harƴitde pittaali mumen, e herƴinde nguurndameeje mumen, ngam yooɓoraade ɗumen seeɗa-seeɗa. Ndeen noon, ko ɗum fartaŋŋe mo maanaaji toowɗi, luggiɗɗi, huccude e ndii ngoodateeri huuɓnundi ndi hakkilo am fawi dow kala ngoɗndi. So hoddiranooma ndi wonii ndii-ɗoo nguurndi hannde dow wertaango leydi ngo hasre goodal innata Muritani, sabu joltuɗe daartol ɗe ɓooyaani, hay ɗuum ina wonana mi weltaare e hurum mawɗo. Ina waɗa sahngaaji nder nguurndam renndo potɗi heɓtineede e teeŋtineede sabu teddeendi doŋle mumen, sabu mbaawka mumen haɓɓude piɓle kese, e sabu semmbe mumen waylude ngonkaaji e heltude tiindi lappi daartol. Renndo men hannde ina naatani ɗiin sahngaaji. Waasde en ɗum heɓtinde maa laato juumre nde baɗte mum njogori ɓiloyde, e boomoyde, yontaaji garoyooji. So tawii laamu mahiingu dow ngoo-ɗoo renndo, dow ko anndaa he maggo gila e njaajeendi ganni maggo, haa e luggiɗeeki daartol maggo e heewandere pine e ɗemɗe ɗe ngo fiɗɗitorii, sinkorii, so ngu innanooma Muritani ko hasiinde daartol, fellitii, e dow hujjaaji niɓɓi, moggaaɗi, mahtaade yirwere maggo ngonkiweere, oon sahaa mbiy-mi en naatanii fekkuru hulɓiniindu jogorndu joltinde tanaaji ɗi en meeɗaano tawo seedaade. Hay gaadoraaɗe goote barooje pittaali, ɗanninooje filñitaare, potaani teddinde hakkillaaji men, kaɗa ɗi feertude e faamde, haa njolla ɗi nder jebbilaare reentateende. So mi ummiima hannde huccude e ngoo renndo ngo nganndu-ɗaa, en fof, ko aldaa e paltoor, ko en ɓiɓɓe mum, e, rewrude he hakkillo maggo, teskaade njaanjeendi mum, e heewandere eddaaji mum, haaldude e gooto e men kala, addi ɗum, gaa-gaa dallinde ɗum, ko pekkoram ngonka ngonaaka kaa. Renndo am teddungo, ngoowaandi nehirii en yiyrude jaaɓi-haaɗtiriweejo no neɗɗo potɗo joñaade, o laatoo mo konngi niɓɓi cuɗiiɗi tafo ngo faamotaako hakkunde gorle toowtoreeje. Ene ɓura welde nii seedaade mo tan sahaaji e jalte nder caaktirɗe, hakkunde bayyinaali dow haajuuji ñeŋngaaɗi ɗi ngalaa hay ngartam ngootam wonande ñawndugol caɗeele guuraaɗe. Ina foti mi laɓɓitina gila ɗoo, wonde hay so hasiima ɗum wona ko seekata aada, miin fof e gollude nder bunndi jaaɓi-haaɗtiro, miɗo selndii ndiin mbaadi miijiyanke. Kala to keed-mi e lowe golle gannde, haɗataa kam tawtoreede kala kareeli jojjitgol hujjaaji renndo. Ngati ko mi ɓiɗɗo reendo, ndeen noon alaa ko toɗɗotoo renndo ko woorata mi. Miɗo weltoroo kadi yiyde woɗɓe renndaaɓe golle suɓiiɓe firtude ngal kanndal taƴowal hakkunde renndo e miijtiyankooɓe, haa ɓeen luutee boowe kareeli renndoyankeeji. Ina laaɓti, ngaal kanndal woniri ɗoon tan ko kujjikinorgal ngaameela. En mbaawaa muɓɓude gite e yeeso ɓenningol jamfa potɗo nii mawnude nder jofnde doosɗe sariyeeje ɗowirɗe nguurndam renndo men. En mbaawaa mutde he deƴƴere haa caayen he yeebaare hersiniinde ɗoon ɗo tooñannge ɓurtunge woni e sompeede nder boowal kuule tammbotooɗe mahdi leydi men. Mbele en laati heɓaaɓe njejji-jejjitooru walla en ŋakka ceeɓndam haa muɓɓiɗen yeeso ɗee jeertinooje ɗe ndee neegre e golle ƴiiƴiije ɗe ngee tooñannge limtantee, gila boom nde nge woni e daawal magge leefngal? No foti goɗɗe he ɗee baɗe kaantoriɗɗe, e hol kiisam majje, ngee tooñannge jogori saabaade so nge fuɗɗoyiima tuugnoreede no doosgnal ñaawirteengal ? Tigi, njoofotoomi ɗoo ko kuulal ngal puunti e fenaande cifortoo kuccam jaŋnde ngenndiire tawa, e jaati, ngal waklitta tan, e mbaydi jinngere e koonaagu, ko kuccam yirwere ngonkiwere wuuranoonde he nder renndo men. Ndee yirwere nde daaliiji, ɗi semmbeeji ɗi nawdetaake e ɗe leydi nguuraandi hannde ndii, ndesnoo, mari ɗum e potal ceekngal ɓooy e dumunnaaji, haa keɓi rontinde en ndee heewandere pine e ɗemɗe kan e degrewe deenooje maho majje e kuuɓal, ɓaawo enɗam pinewam, ɗemɗewam e guurɗewam keɓɗam ñooteede hakkunde majje. Tigi, to waɗtan kareeli baɗɗinooɗi cañɗi daartol men nder njuuteendi mum, to wortorde jaggondire sahaa nii nderiije, en keɓiino hormaade hurum renndo men, hono heewandere ngonkeele mumen. Kala ɗemngal, kala pinal hisii e moɗeede, ƴellitoriima reende jaatiiji mum e ngonki mum, maa mbiyen ko woni koo, e kuuɓal. Renndo men waawiino ñootondirde ɗi haa yettii ɗo hankati ina jojjani ɗi kormondiral e jokkondiral timmungal so ɗi njiɗii hisde e firtaare. En mbaawii dakmitoraade heen naatnaattondire ñeeñiije, conceweeje, feeloweeje, karalleweeje, ganndiweeje e ɗemɗiweeje coñtuɗe. Kono noon, hay heen semmbe goote, wonaa ɗe duuɓi ujunere laamu taaniraaɓe men ɓe Gaana, wonaa ɓe Tekruuri en, wonaa ɓe manndikooɓe, saka noon biifnanɗe haɓɓere laamu Jolof e temedannde 15ɓere, alaa heen fof naatanɗe kiiɓal pinal haa pelliti heen mahtaade ngonkeele leƴƴi, so ɗi ngonii ɗuwaaɗi maa tiimaaɗi, waɗtude ɗe e mbaadi leñol keelnungol ngol. Mate ɗe ŋakkirano mbaawka ngam aaɓnude ɗum? Alaa, hay seeɗa ɗe ŋakkiranooka. So en njiɗii faamde jeñtule ɗe laati-ɗen ndee yirwere fenndaande gila kadi ko ɓuri ɓooyde e ɗii kewuuji limtaaɗi, nder renndiwal men e sahaa nii haa yottii e nder won mbaykaaji fiɗtiwal men, alaa e sago, hay so ko e mbaadi famardi, ndiisnoɗen daartol men; yoo won tan nii ngol-ɗoon dottangol e ndee taƴre leydi huufndi en gila nde naatan-ɗen ngal daawal tuma, laatiinde kaatane noknatiwe pasnooje fayannde men dartiweere. To yaltirde, maa en keɓ heen faamu ɓurɗo seeɓde feewde e nduu jiiɓru fattooru, nganndoren heen huunde e sababuuji tammbiiɗi ɗi to ɓurɗi luggiɗde. Dawrugol laamu dartoringol moɗgol pine e ɗemɗe nde jolti ɓooyaani e ndee taƴre leydi. Ngol ɓuri teeŋtude ko gila heɗtere aarabeere ndee yettii sahnga teemedannde 15ɓere. Ndeen taƴre naatiri ko, wonaa tan tiimde, kono ko moɗtude leƴƴi berbeer en, rewrude he koomte pinal e ɗemngal; caggal nde ngonki hesiri joltundi ndii huuɓi tafeede, hono ko innatee capataagu walla aarabam-mberbeegu, caggal nde fitinaaji cakkitiiɗi hakkunde laamuuji pirlitaa ko adii nde njiimaadi tuubakiri ina naata, caggal nde ndiin hetti taƴe leydi kese, nde jeytaare jaɓaa, won yimɓe ngummii njaltinoyi to nder mbunndi kaɓtorɗe mumen ndee-ɗoo eɓɓaande nayeere, ɓe kesɗitini nde, ɓe ngartiri nde e nguurndam kesam pul. Daaɗe kumpitiiɗe oolinooɗe to batu Eeleega keɓaani wuurtude ndee waalaare nde jinngere jokki wahde, wuuranaade leñol ɓurnangol. E tee ɓe ŋakkiranooka ceeɓndam jiyle e fewjiyankaagal. Wonaa mehre waɗnoo miijo laamu fawiingu dow haɓɓere, ngu wonaa ngootulingu, wagginaa toon, dartanaa, ɗum fof ɓuroyta feeñde ko caggal keɓal jeytaare timmunde ndee. Ngaal jaɓɓal laamu ndaɗdoowu, conngoowu, gasnirnoongu hoomtude e moɗtude berbeer en, ko ngal-ɗoon jaɓɓal laatii ngooroondi laamu Muritani joltungu gila jeytaare haa hannde: Peccugol woodaani, woodi tan ko keɓtugol e keelnugol. Ɗoon ɗo daaliiji e joomannduuji ɓooyɗi limtaaɗi korminoo pinal e ɗemngal mo woni kala, nguu laamu hannde dartorii ko hiiɓde pine e ñoƴƴude ndee heewandere ronaande. Ngu lutndii kala fartaŋŋe goodanoowo renndo jokkaade e pinal mum e tabitinde goodal mum; ngu lomtini ɗoon gootolingol pinal, gootolingol ɗemngal, e ndaɓɓa, ngu aafi ɗoon aarabingol. Gila jeytaare haa yettii ɗo njahraten ɗoo, ko polle doosɗiwe ngoni e teɓɓiteede no jabe, ko mbayliguuji baawnaaɗi dow tippudi men nehdi e jaŋde pawondiri no tuufeeje mahtotooɗe leydi ndii nder mbaadi aarabeeri honiindi, dartoriindi momtude kala pine e ɗemɗe kedɗiiɗe. Oɗon mbaawi addaneede miijo jojjugol `ɗemngal mahondirowal’, tawi nii ina laaɓani weeɗooɓe on ngoon miijo wonde tabitgol maggal hawrata ko mooƴgol ɗeya ɗemɗe fof hono no ɗum kewirnoo to leyɗe goɗɗe bayɗe no Farayse, ɓe mana, ɓe manta ngal haa njaɓon; eɓe mbaawi nii hay waɗde no ngoongɗinir-ɗon wonde ko ngal baɗɗingal, ngal woorotaako, ɓe ndallinoroo konngi muumi bayɗi no “njuɓɓam-gollaagu’’, maa “kesamhesaagu” walla “nanondiral”. Kono noon, ɓe kuutortoo ɗoo tan ko mbayka woota e mbaykaaji ɗi hakkillaaji mon njogii. Ina gasa tawa maa hakkillaaji mon njaɓ goongɗinde, kono mate ma ɗi njaɓ fiɓde? Mate ma ɗi njaɓ fiɓde wonde nde ngenndi mahatee maa ɗi paalkisoo ɗemɗe majji? Mate ma ɗi njaɓ fiɓde ɗi cellina wonde nde mahondiral waɗata ko maa ɗi ɓooroo pinal majji? Ina laaɓi, ɗi njaɓataa ! Ngati fiɓnde ina naamnii ko ɓuri ko goongɗingol naamnii koo. Waayo e jikko, ɗee geɗe baɗɗiiɗe tawtoree mbele fiɓnde tiiɗa, ina ngoɗɗi dañeede ɗoon ! Waayo mon ko sellungo nde caliɗon fiɓde, jikko mon juumaani ɗo salni on fiɓde. Tigi! Nde tawnoo, he mbunndi luggere pittaali mon, oɗon nganndi won geɗe ɗe cuuɗa-ɗon. Geɗe ɗe tinaton he nder mon, woni mbaawon ɗe heɓindaande, woni ndonkon ɗum. Tigi, ko on itiiɓe e pine limtinɗe keɓɗe wuurde les daaliiji e joomanduuji ɗi itturi njaajndi diwtundi to woɗɗi laamu nguuraangu hannde nguu, kono ɗi meeɗaa farlude e ɗeen pine e ɗemɗe hay gootolingol momtowol pine gootol ngam woodde maa jaalaade. Nde tawnoo eewnaade ngol-ɗoon laawol ngam mahde ngenndi noototoo ko miijanteeri nguurndam heeriindi, kono meeɗaa wonde waɗɗiinde farlaande e laamu. Ko ɗum woni sabaabu, mo tinaton to ɓuri woɗɗude he mon, keedoowo on e fiɓde hay so araniino on goongɗinde. Ko ɗum kadi foti yonande on ngam pirton kala ko njaɓno-ɗon he oo fuunti ñiddiɗɗo mbele keɓindo-ɗon to ɓuri tiiɗde goongɗingol cemmbungol ko piɓ-ɗon to ɓuri luggiɗde e neɗɗaagal mon, hono naŋtaade laŋ e pine mon e ɗemɗe mon. Maa wood jaabiiɓe mi wonde tumaaji mbayliima, ellee wowlude ɗii konngi koybuɗi ina lomtoo hujja seniika, kono mi ƴettitat tan konngol Moktaar wul Daddaa, e hoore mum, huutortonoo ngam sifaade Muritani: O wi’i ko “Muritani ko Siwis Afrik”. Kono hol ko wul Daddaa janngitii e yeru Siwis mo o teeɗantoo oo? Hay huunde ! Nde tawnoo Siwis, kañum kam, waawii yiilirde pine mum e ɗemɗe mum nder kormagol potal mumen ngal aldaa e jinngere. Hannde oo, Siwis ina faggitoroo ɗum ngalu neɗɗankeewu e koppareewu doolnungu. Ko leydi men e leydi Siwis njiidi sahaa, e tee ko enen e maɓɓe poti hay keeweendi ɗemɗe. Yeeruuji goɗɗi laamuuji cuɓiiɗi laamoraade potal ɗemɗe leydi mumen ina keewi ngasataa, eɗen mbaawi jokkude yeruuji hono Belsik walla ko wayi no Liksambuur famɗude, fotaani hay e Nuwaaksot yimɓe kono ina jogii ɗemɗe tati laawɗinaaɗe e ɗemɗe nay janngirɗe. Wadde feere gootolingol ɗemɗe e pine artirta en ko e miijanteeri laamorndi cuɓaandi kono kam engol woɗɗi wonde jojjunde waɗɗiinde yuɓɓo ngenndi hono no laamu muritani yiɗi yo en ngoongɗinir nii. Renndo am teddungo, mi yaajnotaako haa ɓura ɗoo e ciftinooje baɗe daartol, maa ni juutnaade e kujjinaali keewɗi celluɗi kollitooji moƴƴere fattamlamre wonnde e ƴellitgol heewandere ɗemɗe e kormagol mum tewingol. En kuuɓnataa ɗoo hannde ndee toɓɓere ñamñamtiweere. Ngam ngarten e kuulal ngal e jaati, ina foti ciftinen wonde gila nde Muritani eggini pooɗondiral ɗemɗe e ngonkeele aafoyi ɗum nder reedu duɗe laamu, e ballal ndee wabbunde mbayliguuji tippudi mumen ceemmbinooji ɗemngal Arab ngal tan e mbaadi lutndiindi potal ɗemɗe ngal kala leydi heewɗemɗeweeri nuunɗundi fotnoo hormaade, ndi heɓii aawirde ɗoon ñawannde hulɓiniinde nder ɓernde jaŋde men ngenndiire. Ko ɗum rewi haa saabii ko haala eɓɓaande kuulal kuccam tippudi jaŋde roondii koo fof e batte ngoƴaaji e kulhuli dukateeɗi ɗii. Laamu nguu ŋakkaani e arditaade ɗum ɗoo fof. Hol no ngu waawirta luuteede ɗum, kanngu njoganiingu ɗii maaldeeji ganndal gawri keɓirangal fotde duuɓi 60 he gollal? Ko yaawi ngu ummanii ɗum, ngu woni e heblude fuunti-funeere sarɗiyankeere caggal binnditagol, maa mbiyen, mogiyankooɓe. E nder ndee fuunti-funeere, mogo haawniingo, ngo meeɗaani tawo miijeede, sabu bettere mum fakkitnde, heɓaama heen teskeede. Ɓee halfinaaɓe yo ndaro he ngoo mogo, ƴettaaɓe he nder nokkuuji ɓadiiɗi haa fakiti ko nootortoo dartanaade ɗemɗe, keɓii hollitde e peñcu darnde mumen laŋ e huuɓnude nelal laamu neli ɗumen e nder ndee fuunti-funeere heɓlaande. Hol faandaare maɓɓe? Hol njeenaari woni heen e niiwneede to wiiwaano ngoo duko? Feccere teetaari ndii maa habrude en heen ko laaɓti. E yeeso artigal 65 lutlutndal, niɓɓal e fannuuji limtinɗi, buumirangal cuddi, sompaa he mum cugge, soɗaa he mum mogge ngam newnoyde taranɗe gultoytooɗe, baartoytooɗe hakkeeji loŋnginanooɗi, won heewɓe dartoriiɓe hujjikinanaade ngal, e rewrude e dalillaaji ɓurɗi nuuntoriɗde. Haa jooni dey, ngal artigal tammbingal kam tan dawrugol ɗemɗiwol duɗal ngenndiwal tafateengal ngal, maa mbiyen tonngungal ñaawoore nde leydi ndii sakkiti wonande pooɗondiral ɗemɗe ngal ndi aafoynoo nder duɗal ngal e hoore mum, ngal kuulal nana ɗoon haa jooni heddodii e niɓɓe mum kulɓiniiɗe tonngiiɗe e janngite luurdoyooje. Hay gaatuleeje mbileweeje goote, hay ɗe karallo laabi ñaawooje mo duuɓi 13 jaŋnde, keɓaani tawo majjitinde ɗee cugge coɗiiɗe he ngal artigal, peeñanooje boom hay kala humambinne so tawii tan omo heddodii e nuunɗal makko timmungal. E yeeso cinnde ɗee, ɗo, he mbaadi wuurannde laaɓtunde, kuulal ngal holliti anniya mum farlude e hakkeeji men janngude e ɗemɗe men rewneede ɗumen e koolkisol cakkitoowol jaɓgol walla calogol kuuɓtidinngol mumen, e yeeso ngeen tooñannge heewɓe ngonii eewnotooɓe en he jebbilaare maa hillanooɓe ngal kuulal, caggal ñaagunde peewniton kiistaron kon ɓe njenanaa kuuɓnoytaake. Renndo am teddungo, mi wonaani ɗoo e haalde he dow innde fedde. Kono miɗo waawi yeewtude golle won fedde dariinde, sooborii heen warñeende mum e ƴiiƴam mum, nder oo sahaa laaɓtuɗo wonande daarol men. Mi inna ɗoo Njuɓɓudi ngam laawɗingol ɗemɗe ngenndiije (innateendi OLAN). Jeyeede mi he mayri jogotaako hay batte goote he konngol ngol-ɗoo. Ngati baɗe mayri kollitaa ko he dingiral peñcu, waɗde eɗe mbaawi ñaawreede no laaɓtiri. Wonande juɓɓule keɓɗe soobaade e hare ndee, ko kayri tan heɓi feññinde diiñorɗe ngonkiweeje e pineweeje tammbiiɗe kuulal ngal gaa-gaa taranɗe njanngiiniweeje kollitaaɗe ɗee. En mbaawii noon teskaade hono ndeen yiyannde to won yimɓe teelɓe, maa mbiyen ɓe nootaaki he innde fedde. He nder nehaande haala kuulal ngal, en kollitaama pelle ciforteeɗe pine ɗee, wonaa dow kaanhaanɗe fannu dartogol majje nder heen, maa nii fawaade e ɓeto golle maɓɓe ɓennude teddinteeɗe, kono ɗe eewnoraa heen ko hono no hujja huuɓnuka, dunndorteeka. Kono ciftinen tan, golle e balle majje ɗee fof no potiri, ɗe ngalaa nulal renndo sakkitde pellite dow nguurndam e maayde ɗemɗe mum. Mate en njejjitat wonde jeyeede e ɗee pelle, no way waawde yiɗeede e hormeede nii fof, firtaani fagganaade ɗemɗe ɗee hay geɗal ɓurnowal gootal? Heewɓe ngonii ɓeen golliiɓe ko tiiɗi wonande kisnugol ɗemɗe ɗee tawa meeɗaani naatde maa dillude e ɗee pelle. Waɗde, en ngonaani e famɗinde ɗe, kono alaa e sago kadi yimɓe ndeentoo rokkude ɗe hoolaare nde yuurnittaake teeŋti noon he oo sahaa mo nduu fekkuru hulɓiniindu. Man’de won mbaykaaji golle majje, heɓtinde darnde majje e janngingol ɗemɗe ɗee e laygol mum, ko jey mo hay neɗɗo kumpitiiɗo gooto ɗawataa ɗe. Heddii noon ko ɗe keeroraaki oon jey. Nde tawnoo, ciftinen laawol goɗngol, won juɓɓule keewɗe goɗɗe ballitɗe ƴellitaare ɗemɗe ko famɗi fof ko foti he kuuɓal golle majje, so wonii to leyɗe catiiɗe en so wonii he Muritani hee walla e tuŋbuuji men tawateeɗi he jookli winndere ndee fof, so wonii hanki walla hannde, so wonii he alkule walla e ƴellitagol jaŋde ganndiweere, so wonii he jaŋde woowaande walla e mbaydiiji kesi karalleeji, so wonii he hirjo pinal walla e ƴellitgol jaayndiyankaagal. Ndeen noon, hujja maɓɓe heen ina laaɓti, kono heeroraade ɓe oon hujja laaɓtaani hay dara. Wadde ɗum ɓurata nanndude ko e jamfa, wonande fedde, innitoraade ɗum wootere haaldateende dow innde renndo ko faati he ndee-ɗoo saɗeende yawtunde to woɗɗi keeri mayre, sahnga nde nde toɗɗii daɗndugol renndooji ɗii e kuuɓal mumen e tanaa momtagol mumen pewjateengol. Ko wonaa ɗum, teskuya muuska waɗii ɗo ŋakkere dalillaaji addani pelle e yimɓe daraniiɓe ɗumen artude e waɗde limto-limtooru baɗe mumen, sahaa nii weeynude duuɓi mumen, ngam ɓenninde miijooji mumen e hisnude ɗi yeeso losko haanngo ngo ɓesngu huccitnoo he mumen. Hay tergal gootal he fedde OLAN, e tee won heen keewɗe baawnooɗe kam en ne wejde baɗe mumen ɗe njaasaani ɓure, tawtaani ɓe he ngal boowal lutndingal ndimaagu kan e semteende. Kono ko hono no mbiyruno-ɗen nii, mo woni kala waɗata ko gollal mum, ko janngo e ɓooy laɓɓitinta nelal kala heen, peññina paandoraale ɗee kala. So tawii won fedde dillunde heen nde rewaani e binnditagol, ummiinde, ɗo hay gooto fadaano ɗum, ñaafii e boowal hare ndee ko fedde innateende OLAN. Nde jibinaa ko sahaa nde fuuntifuneere ndee fuɗɗaa seedeede. En ngartataa ɗoo e fillaade dewrewe mayre. Kono nde laatiima majjaande nde laamu nguu tijjanooki. Woodde saliiɓe teelɓe ɓe konngi cariiɗe, ɗi ndentaani, ɗum laamu nguu, ina hasii, tawi tombinooma ɗum. Kono feeñde fedde yaawirnde nii yuɓɓude e tiiɗirde dartogol cemmbungol, ɗum kam ngu meeɗataa ɗum haynaade saka noon jooɗtoraade. Ɓaawo neegre e wasre fakitnde dadiiɓe kuutorii ngam falaade e dartinde dillooɓe mayre yamyamɓe, OLAN heɓii fawde baɗal maantiniingal ngal fiyannde mum taƴti keeri, ooloyii to ɓuri woɗɗude e jookli winndere. Sukaaɓe ɗiɗo rewɓe, jeyaaɓe e terɗe ɗowooje njuɓɓudi ndii, fellitɓe fawde baɗal ngam ɓosnude hare hakkeeji mumen. Eɓe njooɓii cuusal ngal weeɓaa nanndal, eɓe njaɓɓira hakkilantaagal ceekngal aada, ma ɓe aaf gollal jogorngal battinde he kala loowdi oon ñalawma. Susi Booy to fiilde lefol, sahnga nde Salimata Bah dartinta jeewte to batirde ngenndiire. Deenoowo batirde oo, tawi ne heɓaa e bettere, woni e etaade ɗuggitde saɗeende ndee e ɗaɗol; o jikki leggal daande Salimata ngam ɗeɗɗude ɗum. Teeyre Susi ndee ko teskiniinde, haaltateende ! Omo anndi ko woni ɗoon e kewde koo. Sali, hono no mbaroodi nii, woni e bikkitaade ɗoon ɗo teeyre makko ina jokki wukkitde konngol makko. O harƴitii e juuɗe oo deenoowo ŋakkaade gacce, oo joofni konngol ngol, nanangol nder batirde hee, nanoyteengol miliyoŋaaji yimɓe e nder aduna hee. Ko ɗum leƴƴanɗe 17 jogorɗe taartaarnude aduna, haa mbinndoya inɗe ɓee-ɗoo sukaaɓe ɗiɗo rewɓe nder deftere toownde resorde hare ɗemɗe. Maa Salimata muuse ɗeɗɗere ndee, Susi fiyee, e mbaadi gaccolinndi, sahnga nde yaltata batirde ndee. Renndo am teddungo, gollal fedde OLAN ina waawi annominireede baɗal Salimata e Susi ngal. Ko teskinii e fedde OLAN nder nehaande ngal-ɗoo kuulal, ko heɓindaade ɗum paandaale ɗee gaa-gaa no laamu nguu hollitiri ɗum nii. Nde faami woni ɗoon, ko adii fof, ko haala daɗndugol pine e paabogol ɗemɗe ɗoon ɗo heddiiɓe ngoni e dukde hol loowdi njanngateendi. Ko ɗum addani nde sakkitde peeje kaɓtorɗe ɗo woɗɓe keddii e juutnaade e hiño binndi. OLAN laaɓndii ko potal pine e ɗemɗe yeeso laabi ñaawoore leydi ndii. Ma nde jokku golle mayre, ko ɗum muusi fof, haa nde hujjaaji teeɗanaaɗi ɗii keɓaa. Waɗtuɓe faandaare mumen heɓde won ngollirkon to duɗal joomnangal ngal, ina mbaawi laaɓndaade ndeen faandaare, hono ngal-ɗoon duɗal. Kono ɗum wonaa faandaare OLAN. Ma nde jokku hare mayre e lutndaade ndii-ɗoo mbaadi kuulal ngal, e compegol mum. OLAN ina eewnii nde duɗal men mahtatee e mbaadi ɓurndi yahduɗe e guuraaɗe leydi ndii. Ende noddi nde uddittee kaaldigal goongireegoonga, ngal aldaa e mofamtumaagu, ngal jiidaa e ngal nanondiral puunti. Nde noddi en ko e haaldude, kaaldigal goongɗungal, mbele yaltoya heen feere nanondiraande hormiinde heewandere men pine e ɗemɗe, woƴaande daɗgol ɗemɗe ɗee fof e ƴellitaare mumen nde gasataa so wonaa rewnee e laawɗingol majje, nde reeniree kuulal laaɓtungal, nuuɗnungal. Banndiraaɓe, miijanteeje ngootam-pineeje tuƴƴinii jaatiiji renndo men, ɓooyngo hormaade heewandere pine mum. Ɗe koynii daartol men, hannde ɗe ngummaniima lofde janngo men. Renndo am teddungo, miɗo ñaago ma nde ngummotoo, ndarano-ɗaa ndee hare ɗemɗe. Mi joofantaako ma hay fedde wootere nde pot-ɗaa tawtoyde. So wonaa ɗum mi diwta hurum maa. Laaɓndoto-maa-mi ko yo a rentin baawal maa no diidorinoo, nder laawol ngol cuɓi-ɗaa, tawtaa ndee hare dartoriinde hisnude nguurndam maa e reende hurum maa. Hoto hodo daartol maa. Hoto faaytu ko ngon-ɗaa nder lugge goodal maa. To iw-ɗaa too ina woɗɗi, ma mi artu e daartande ma hanki maa e kala sahaa. Min njaɓataa yimɓe ina mbaasna, ɗoomtina, kuccameeje janngo maa hono wootam-pineeɓe ndartorii waɗirde. Hay neɗɗankaagal gootal alaa e momtugol pine, hay jam e deeƴre wootere ngoodaa e gootolingol baawnangol dartoringol jaalnude ɗemngal gootal e jaasnude keddiiɗe nela ɗumen e nattugol panndungol, hay njuɓɓam-ngollaagu wootu wooda e feere pemmbugol heewandere men ɗemɗe e pine.Muhammadu Sih lollirɗo Pullo Gaynaako Ñande 14 Juko 2022 Sewnde: Golal Media
https://binndipulaar.com/2022/11/21/%c9%93ataake-faade-e-renndo-muritani/
Ndaarooɓe ayaawooji kabrirɗi Senegaal fof gite mum ene ngoowi mbaydi Ziadatu Kan ɓurɗo lollirde Gabrielle Kane, sabu makko heewde ko o tawetee he nder palaatooji teleeji Senegaal. Ɗuum ne de, so a yahii caggal seeɗa, hayso ko duuɓi tati tan, heewaano meeɗɓe nande innde Garielle Kane he nder leydi Senegaal. Kono hannde ko o hoodere jaayre he nder Senegaal nde hay gooto waawa hooynaade kammu o tawa yiyaani lewlewal mum. He lewru Colte 2021, nde Aji Saar, yalti wiyi mawɗo lannda PASTEF, Usmaan Sonko heɓtii ɗum ndee, coow o mawnii sanne he nder Senegaal, yimɓe lannda ka e jinngooɓe mum en mbiy ɗum ko pewje laamu Senegaal e hooreejo mum Makki Sal, ngam helde koyɗe o mbir dikkotooɗo-mo mo o suusa hawrude he dingiral geew. He nder oon wuuku-waaka ko daaɗe ɗiɗi tan nanetenoo, maa wonii ko hillanooɓe Usmaan Sonko, ene takka laamu nguu maalde walla heedanɓe laamu nguu ene ndanndoo. Kono Aji Saar goytiiɗo bonannde ndee o kanum way ko hono jejjitaaɗo he yeewtere hee nii so wonaa nde yimɓe Sonko tini e makko ko ene ɓeydoo wirtude-mo mberloo ɗum he nder mejaaji (laylati) renndo ngam bonnude innde makko e ɓeydaade ruŋtinde hakkillaaji yimɓe ɓee e makko. Ko ndeen Gabrielle ne naati geew o. Ɗo adan ɗoo o wiyatnoo tan ko o ñaawoowo hakkunde goonga e fenaade; kaaloowo yiyannde makko e no yiyre geɗe ɗee ni. Kono ɓooyaani konnguɗi makko mbaɗti nokkude jinngol haa nde o fellitnoo kisa e feeñnikinaade he jinngangol makko Aji Saar. Ko ndeen Senegaal fuɗɗi anndude o suka dewbo Pullo, mo hoddiro e ɗannugal baaba mum to Konngo (Congo) addani ɗum jibinoyeede Brazzaville he 1992. Caggal nde hareeji ɗii e pellondiral juuti toon baaba makko felliti dognude ɓesngu mum artira ɗum en to leydi mum Senegaal. Ko ɗoon Gabrielle nehii haa gayni jaŋde mum tolno hakkundeejo nde yahi leydi Farayse kadi o jokki toon jaŋde makko. Ko ɗuum jey sabaabu ganndondiral makko e Jean Claude Boulard, Senateur kadi Meer wuro Mans, mo o wonno balloowo mum to suudu sarɗiiji (assistante parlementaire). He nder Senegaal yimɓe heewɓe ene njiyira Gabrielle Kane ko tuubaak-ɓaleejo. Wonaa tan sabu innde makko nde woowaani he Haalpulaar’en walla ngaddiin makko faransinkoore, kono kadi hay jiyanɗe makko nguurndam teeŋti e yiyannde makko he palaas dewbo he nder renndo. Gabriell ko feminist kadi paarnortooɗo ɗum, mo jiyanɗe mum he won toɓɓe renndoyankeeje ene luutondiri no feewi e ko woowa walla ko woni finaa-tawaa Senegaalnaaɓe teeŋti he Fuutankooɓe to jibnaaɓe makko njeyaa to. So goonga, hannde Gabrielle Kane ko feetere jeyngol, kala ko o memi hayso huɓɓaani ne suurkat, nde tawnoo ɓayre makko waaɗaa ko he jeddi (polémique) walla mbiyen suusde haalde miijo mum e sirŋinanaade yiyannde mum hayso e nde luutondire e aada walla nii heen sahaaji ko yimɓe ɓee njogitii ko tinndinooje diine. Ko ɗuum waɗi he yontere yawtunde ndee, nde nate makko njalti omo jooɗodii he Mawɗo laawol Murid en, Ceerno Muntagaa Mbakke, ñiŋooɓe-mo ɓee njiyraani ɗum jam, nde tawnoo he yiyannde ɓeen haɓdiiɓe makko, ko ko haanaani waɗi. So alla, kala no neɗɗo waawi ndaarirde Gabrielle Kane e jiyanɗe mum ne, ko nawi-mo Tuubaa koo ko koyɗe moƴƴe, tedduɗe kadi jogiiɗe nafoore. He biyɗe makko: addimo Tuubaa ko juuraade mawɗo laawol Murid en ɓee e ñaagaade duwaa e addude ballal makko fayde he yimɓe wuro ngoo hatojinɓe he ballal, teeŋti to bannge safaara. O addii ɗoon kaɓirɗe keewɗe e kuwtorɗe he ko fayti e safaara, ko wayno leece hopitaal ene wonndi matalaaji mum en, jooɗorɗe (siisuuji), taabe e gaŋuuji ngam safrooɓe ɓee. Won wiynooɓe o hokkiriiɗon ko ene wona miliyoŋaaji 67, kono ndeen limoode wonaa ko hawraa he mum. Caggal Tuubaa, Gabrielle yahii Fuuta kadi he yontere maaynde ndee, ngam nawde ballal makko kadi to Hopitaal Wurosoogi, kadi o yettiima seernaaɓe falnde ndee ngam juuraade ɗum en e ñaagaade ɗum en duwaaw. Kala ko waawi umminde mo e kala waawi wonde caggal makko ne, eɗen mbaawi wiyde, belaaɗo e mettaaɗo kala hannde hakkillaaji ene njowii e Gabrielle Kane, kadi omo nanndi e pawɗo koyngal makko ɗo tiiɗi.
https://binndipulaar.com/2022/08/22/hol-mo-woni-gabrielle-kane-e-hol-ko-woni-caggal-makko/
Le Vote Ethnique walla Neɗɗo ko Banndum ko konnguɗi lolluɗi he Senegaal gila Makki Sal fiilaa lefol hooreejo leydi ndi. Dawriyankooɓe heewɓe ceeraani he naatnude he nder hakkillaaji Senegaalnaaɓe wonnde Fulɓe teeŋti e Fuutankooɓe jinnganirta Makki Sal ko sabu enɗam makko e maɓɓe, sabu makko wonde Pullo. Caggal suɓngooji 31 Morso, jawtuɗi ɗii, lundiyankooɓe Yewwi Askan Wi, njaltinii tintinoore ngam wiyde suɓngooji ɗii ndewaani laawol he nder falnde Podoor, Maatam, Kanel e Raneeru, waɗde he nder Fuuta fof. Fuutankooɓe heewɓe ene njaggi oon tuuma ko yawaare e leñam-leñamaagu addi ɗum. Kono mbele won he ɗum fof ko goongɗi? Gila 1976 nde laamu Senegaal udditi laawol waawde sosde lannda dawrugol fayde hannde, maa ɓur teemedde tati lannda nana he nder Senegaal. Kono wonaa lanndaaji ɗii kala njogii yimɓe jinnganooɓe ɗum en. Ɗal boom, hay lannda gooto waawaa dañde, kanum tan, e yimɓe ko yoni haa addana ɗum waawde heɓde laamu. Ko ɗuum waɗi he duuɓi jawtuɗi ɗii, en njiyii, ko lanndaaji keewɗi njantondirta ngam waɗdude haɓɓere wootere, ngona dental lanndaaji (coalition des partis) ndenndina jinnganooɓe mum en, ngam mbele ene ndaña keewal. He ɗii suɓngooji, ko dental lanndaaji tati ɓuri heen teskinde, woni lannda laamiiɓe o, Benno Bokka Yakaar, Yewwi Askan Wi mo Usmaan Sonko e Wallu mo hooreejo leydi kiiɗɗo o Abdullay Wadda. Ko teskini he ɗiiɗoo lanndaaji (walla dental lanndaaji) tati, ko gooto heen kala jinnganooɓe ɗum ɓurɓe yiytinaade ɓee, maa wonii ko ɓe joom mum jiydi ɗemngal walla laawol (ɗariika) walla ɓe jeydaa falnde. Te ɗuum ko huunde reeneteende he nder leydi, nde tawnoo ene waawi addude cargu he ɓiyɓe leydi. So alla noon, alaa leydi fof kadi daɗndi he ɗuum ɗoon, nde tawnoo ko neɗɗo winndorii hono noon. Ko loowdi neɗɗo wonde jinngoowo. Hay leyɗeele jiyduɓe ɗemngal gootal, leñol gootol ene ceerta he jiyanɗe mum en nguurndam walla diineeji mum en. Neɗɗo ko joom hakkille baawɗo ñaawde hol ko woni moƴƴere e holko woni bonannde, kono kadi ko o joom co’anɗe e yiddeeji ɗi heen sahaaji ene udda hakkille makko kaɗa mo miijtaade. Ko ɗuum waɗi dawriyankooɓe ko oon bannge ɓuri waawde ardude yimɓe haa keɓa ɗum en. Nde tawnoo yimɓe hayso tawii ko ndenndi koo ɓuri heewde ne, ko ko ɓe ceerti koo ɓe ɓuri yaawde teskaade. He dawrugol, huunde fof ene yaha. Fodande yimɓe ko waawaa laataade sabu anndude ko ɗuum woni yiɗde joom mum en, mbele maa ɓe cuɓo-ma walla njinngana lannda-ma, kono tawa so a heɓii a waɗataa ko mbiynoɗa walla he nder sappo fof mbaɗaata heen ko gootel ; jeykinaade he renndo ko wayno pelle liggotooɓe (syndicat), pelle rewɓe (mouvement feminist) walla nii pelle diine, hono no Donald Trump ɓattikininoroo pelle diineyankooje Amerik (Evangilicals) ni, hayso tawii nguurndam makko fof alaa nde jikkuuji makko walla baɗe makko kolliri wonnde diine ene tiiɗi-mo, kono omo anndi koɓe yimɓe tiiɗaaɓe koɓe ngoni koo, haa ɓuri teeŋtude he piɓle maɓɓe e jiyanɗe maɓɓe nguurndam ɗe oon diine fidiɓe. Jiyanɗe maɓɓe nguurndam ɗee eɓe njiɗi tabitinde ɗum he nder renndo maɓɓe, renndo Ameriknaaɓe. Kala dawriyanke kadi kollirɗo ene yiytoo hoore mum he yiɗde maɓɓe ndee e jiyanɗe maɓɓe diine ɗee, eɓe kebblii wallude ɗum gila he ngalu haa e jinngande ɗum ñalnde suɓngooji ndawi. Ɗeen co’anɗe (sentiments) ko geɗe ɗe dawriyankooɓe keewi huwtoraade ngam hoomtude won e tanndalle rewrude he ko joom mum en ngaskitintoo. Ko adii Donald Trump, he nder dawrugol Senegaal, ko Abdullay Wadda anndinaranoo ɓattikinaade e jidikinaade fedde diineyankoore, woni anndiraaɓe Murid en he nder Senegaal. Ko goonga laamuuji Senegaal ɓooyi rokkude galleeji seernaɓe sufiyankooɓe mawɗi ɗii geɗal, gila he Senngoor haa yettii Abdu Juuf, gooto heen kala ene ittannooɓe geɗal. Kono e sahaaji ɓeen, hay gooto e mum en meeɗaani hollirde koy oo galle jeyaa walla koy he ɓee yowiti, galleeji ɗii kala ene kurmanoo ko aldaa e paltoor. Abdullay Wadda ɓooyi dillude he dawrugol Senegaal, gila ko o suka, ko o sanɗa omo jannga, tawi nii Senegaal heɓaani jeytaare mum ndimaagu dawrugol. Kadi caggal nde Senegaal heɓi jeytaare mum, o ɓooyii haɓeede he nder lanndaaji lunndo, kono he ngaan saanga, haysinno ko o Murid o wonno ne, ɗuum ɓuraano feeñde e makko, kadi kamɓe ne ɓe pooɗtikinaaki-mo. So tawii ko alla noon, ene wiyee gila omo yiyloo laamu omo ɓattikinooɓe. Mbele ko goomɗinde (sabu o wiy ko o faranmason o wonnoo) walla ko yiɗnoode humtude haaju makko he maɓɓe tan wonno? Alaa ko mbaawɗe heen tabitinde. Kono sabu makko wonde dawriyanke ƴoƴtanɗo dawrugol e peeje e hodooji mum, omo anndunoo dawriyanke waawaa tonaade (gañaade) so wonaa tawa ene jogii ƴaañorgal (base). Sabu ko geɗe ɗiɗi gaddanta dawriyanke suusde sippireede e fooɗondireede laamu, ɗuum woni yimɓe jinnganooɓe e ngalu. Ɗee ɗoo geɗe ɗiɗi fof noon Abdullay Wadda ene anndi nana Tuubaa, so o waawii jaɓnudeɓe ko he maɓɓe o jeyaa, o waawii honde ɓerɗe maɓɓe, o mo felliti ɗuum ene waawi wallude-mo. Sabu ko ɓe dental keewngal, mahondirngal, kadi e ɓe njogii ngalu, te eɓe njogii pellital waɗde ngaluuji maɓɓe he kala ko ene ɓamta martabaaji maɓɓe. Won wiyɓe nde o foonɗondirtee laamu ndee ko kamɓe ñamlimo milyaar ko o waɗiri kampaañ. Ene teskaa nde o ari e laamu ndee o suuɗaaki, o mogginaaki; o hollirii he baɗe e haalaluuji makko ko he maɓɓe o jeyaa kadi ko kamɓe tan tiiɗimo he leyde he. O ɓeydii hurum maɓɓe e teddungal maɓɓe he nder leydi he, kadi o naftiriiɓe ngalu leydi ndi. Kono mbele ɗuum fof ko jeyeede e jinngande wonnoo walla ko yiɗnoode soodde jinngol maɓɓe tan wonno? Sabu en njiyii Abdullay Wadda wona tan ene yiɗnoo laamaade Senegaal haa nde natti waawde fof, kono kadi omo yiɗnoo so o yahii ɓiy makko, Karim Maysa Wadda, lomtoomo. Ndeke noon omo yiɗnoo jinngol Murid en ɓee ngol jokka haa yettoo ɓiy makko o. E mbeñdi pelle ɗe kaalɗen dowɗee, ko wayno pelle diine walla pelle fecciram-golle en, fulɓe kanum en ngonaa fedde ko leñol, kadi leñol mawngol, jaajngol he nder leydi Senegaal. Seertuɓe jiyanɗe, ɗal boom, heen sahaaji seertuɓe hay intereeji. Eɓe tawee he pelle fecciram-golleeji ceertuɗe e pelle diineyankooje (ɗariikaaji) ceertuɗi kam e lanndaaji dawrugol ceertuɗi. Nde tawnoo ko leñol way noon, so yimɓe keewi tan alaysago (alaa-e-sago) wooɗa ɗo ceerti payndaale. Ngool ceertugol fof noon haɗaani Fulɓe Senegaalnaaɓe fof ene njiytoo he ndaarorgal gootal, ngaal woni pulaagu maɓɓe, e ɗemngal maɓɓe Pulaar. Ko ɗuum waɗi nde Makki Sal fuɗɗii ƴellitaade he dawrugol Senegaal e jogeede yaakaare wonnde so o wallaama omo waawi heɓde lefol laamu ngu, ko ɓuri heewde e Fulɓe Senegaal ndewi caggal makko, njinngani-mo. Hayso tawii hay leñol gootol, dental gootal, fedde wootere (diine walla fecciram-golle) walla nii boom lannda dawrugol gooto, waawa kanum tan lamminde neɗɗo he nder Senegaal ne, ballal Fulɓe ene teeŋti he ko walli Makki Sal laamaade. He ɗii ɗoo suɓngooji (31 Morso, 2022) kadi Fulɓe Senegaalnaaɓe kala, haa teeŋti e Fuutankooɓe, tabitinii jinngangol mum en e Makki Sal, sabu ene wayno kala ɗo lannda makko hawi he leydi ndi, ko ɗo Fulɓe ɓuri heewde so wonaa saalum e Siin to o jibinaa kadi o nehii to. Usmaan Sonko jibinaa ko he wuro Cees (Thies) kono o mawni, eno wiyraa, ko to wuro Sebikotaan. Baaba makko iwdi mum ko Kaasamansa, neene makko, Khady Ngome ko Bawolnaajo so en tuugniima he lowre PASTEF. Sikka alaa, Usmaan Sonko ene ruttotonoo to iwdi jibnaaɗo mum woni diiwal Kasamaasa. Wiyaama nii ko toon o heɓi seedamfaagu makko BAC (baccalauréat) he 1993, ko ndeen o yahai Jaaɓihaaɗtirde Gaston Berger mo Ndar. Kono lollugol Usmaan Sonko wonaa he nder Kaasamaasa fuɗɗii, kadi woona toon o naatiri dawrugol. Usmaan Sonko fuɗɗii anndeede he nder dingiral dawrugal Senegaal ko he 2014, caggal nde o sosi lannda makko Pastef, he 2017 o suɓaa sarɗiyanke he araaray Ndawi Askan Wi. He puɗɗorɗe, rokkunoo Usmaan Sonko jinngooɓe ko ñiŋooje makko he laamu Senegaal, gila he jooɗiingu nguu, haa e laamuuji jawtuɗi. Omo takkatnooɓe saawde ngaluuji leydi ndii kala he nder sasaaji maɓɓe ɓe mofa, tawa ɓiyɓe leydi ndii ene lummboo he basal e caɗelee teeŋti he sukaaɓe ɓe laamuuji ɗii mbaɗaani hayhuunde ngam heblande janngo mum en. “Hol no gollonoowo laamu waawi dañirde miliyaaruuji so wonaa tawa ko he nguyaka?” Usmaan Sonko laaɓndii he sawtowol jeddoowo. Omo ñiŋatnoo kadi jokkondiral hakkunde leydi Senegaal e leydi Farayse, ndi he jiyanɗe makko, kuwtondiral hakkunde mum e leyɗeele Afrik wonaani ko wonaa wadde ɗum en kuwtorgal e siiɓaade ngaluuji mum en. Ene jeyanoo he podooje makko, wonnde so o laamiima ko o jaltinoowo Senegaal he leyɗeele ñaamooje CFA. Sabu e yiyannde makko ɗoon ɗo Afrik ene huwtoroo cfa faggudu mum waawaa ɓamtaade. Ɗiiɗoo diskuraaji populist, ngaddaani sukaaɓe e ɗanniyankooɓe nootitaade he makko, yanti heen kadi e keewgol makko huwtoraade mejaaji renndo (reseau sociaux ) ngol ene newnanimo waawde jokkondirde he ɗeeɗoo tanndalle he ɓiyɓe leydi ndii. He 2017 o yaltini deftere makko adannde nde tiitoonde mum woni “Petrol et Gaz au Sénégal”. Nde omo biskita heen no kontaraaji petrol e gas Senegaal ɗii tottiraa ni e waasde ɗum en fawaade he laawol. He 2018 kadi o yaltini wonnde ene wiyee: “Solution”. Ko he suɓngooji hooreejo leydi 2019 Usmaan Sonko dañi tiiɗtinde plaas mum he nder dingaral dawrugol Senegaal, caggal nde o ari 3ɓo he nder ɗiin suɓngooji caggal Makki Sal e Idrisa Sek. Ko he ɗiin suɓngooji kadi koreeji makko Kaasamaasanaaɓe pelliti yantude he makko he keewal. Haa ɓuri teeŋtude e bannge Les-Kaasamaasa (Basse-Casamance) woni falnde Bignona, Oussouye e Ziguinchor to joolaaɓe ɓee njeyaa to. He ɗiin suɓngooji o dañii 57, 25 % toɓɓere, Makki kanum dañi tan ko 38,72% hayso tawii Abdullay Balde gonnooɗo Meer Sigaacoor (Ziguinchor) kadi dawriyanke ɓurnooɗo lollude he diiwaal ngal, eggiino PDS ari tawti Makki Sall he ɗiin suɓngooji. Gila ndeen eɗen nganndi, Kaasamaasa ko he juuɗe Usmaan Sonko woni. So Makki Sal ene wiya Fuuta ko ngesa mum pannduba, Usmaan Sonko ne ene waawi wiyde Kaasamaasa (Basse-Casamance) ko jey mum, alaa mo foonɗondirta. So neɗɗo ƴeewrii nii suɓngooji he leydi Senegaal, ene weeɓa ko hakkille oon tigi naayortoo he wonnde dawrugol Senegaal woni ko he feeraade laawol ngootaagu ngenndi ene huccani leñam-leñaagu. Sikke alaa, en nanii ɗuum ko heewi he ɗii subngooji. Yimɓe heewɓe ñiŋirii Fuutaankooɓe wonde leñam-leñaaɓe sabu ƴettude daaɗe maɓɓe fof ɓe totti Makki Sal. Kono ndeen yiyannde wonaa goongɗunde. Hayso tawii keeweendi he Fulɓe Senegaal kolliriino mettere mum en he jaggeede Mamadu Jah he 1962 ne, haɗaani duuɓi deftuɗi heen ɗii Fuuta fof ko Senngoor hokkatnoo daaɗe mum en he kala suɓngo. Ko Abdullay Wadda woni he lunndo koo fof, Murid en jinnganatnoo tan ko lannda laamiɗo o. Konngol “Ndingal” ko lollungol, woni yamiroore mawɗo Muriteeɓe wonnde yoo jinngan Abdu Juuf he kala suɓngo, hayso tawii ɗo sakketɗoo heewɓe e maɓɓe nattiino tonngaade he ndeen yamiroore. Ɗal boom, Murid en jogiiɓe lanndaaji dawrugol ene keewi, kono addanaani ɗum en waawde dañde hay gootel he nder teemedere (1.%) he suɓngooji ngenndiyeeji. Ene jeyaa he ɓeen gooto e taaniraaɓe Seekh Ahmadu Bammba, woni Seriñ Moodu Kara Mbakke, kono kadi almuuɓe heewɓe feeñiniiɓe he almudaagal mum en, ko wayno Seek Bamba Jeey, Ibraahiim Faal, walla meteer Usmaan Ngom. Wonaa Idriisa Sek yeddata ɗum, sabu o wiyno o woppii laawol Tijjaani (so tawii kay o meeɗiino wonde heen) o jebbiliima he laawol Murid, kono ɗuum jibinani-mo nii ko ustaare. Makki Sal, eɗen nganndi, wonaa kanum tan woni Pullo he nder Senegaal gardiiɗo lannda dawrugol. Ko adiimo Jibo leyti Kah, Abdurahiim Añ e Umar Kaasum Jah en fof cosiino lanndaaji mum en dawrugol, kono so wonaa Jibo leyti Kah, heddiiɓe ɓee alaa e mum en fof dañɗo jinngol Fulɓe. Haa jooni ne kadi Fulɓe heewɓe ene njogii lanndaaji, ko wayno Seek Tijjaani Gaajo, Mammadu Dem mo Kisal Senegaal, mo ngannduɗaa ko lannda mum tan gooto jogii innde Pulaar he nder lanndaaji Senegaal fof, walla Aysata Taal-Sal en, kono kamɓe fof ɓe tawtoy Makki sabu hay gooto e maɓɓe nootaaka ko ene addana ɗum sirŋinoraade bannge mum. Hay he ɗiiɗoo suɓngooji, eɗen nganndi, lannda AAR Senegaal, hooreeɓe mum Ceerno Alassan Sal, Juge Ibraahiima Haamiidu Dem e kalfinaaɗo konngol lannda o, Ceerno Bookum fof ko Fulɓe, kono en njiyii no toɓɓe maɓɓe poti he ɗiiɗoo suɓngooji. Ndeke jiydaaɓe enɗam, ko ɗam waawi wonde fof, foti ko enɗam ɗemngal, diine walla jiideede diiwaan, joom mum en ndewirta e banndum en tan ko yiyde ko heddi he leydi ndii koo ene ndokki ɗum hoore. Ko adii Usmaan Sonko, joolaaɓe ndañiino Robert Sagna, gonnooɗo Meer Sigaacoor gila 1978 haa 2000, kono nde bempeƴƴe PDS ngari deggin-mo pawiɗoon Pullo, Abdullay Balde, hayso ko ɓiy Kaasamaasa ne, so joolaaɓe jantaano he mum waawaano ardaade Sigaacoor. So goonga hayso Pullo ene jogori lomtaade he japperee ngardiigu leydi Senegaal ne, alaa e sago ko maa Senegaalnaaɓe heddiiɓe ɓee ndokka ɗum hoore, so wonaa ɗuum hay Fulɓe njinngantaa mo. Wadde eɗen mbaawi wiyde hay kulol leñam-leñamaagu ko koomte dawriyankooɓe tan ngam saasnude jinngooɓe mum en e ɓeydaade hirjinde ɗum en yaltude he keewal so suɓngooji ndawii. Senegaal, caggal lewbi keewɗi iiñcuri, gulaali e seppooji, Senegaalnaaɓe cuɓiima sarɗiyankooɓe jogorɓe jooɗonoyaade ɗum en to Suudu Batirdu Ngenndi ñalnde Dewo 31, Morso 2022. Tuggude gila ndeen ñalnde kadi jeddi, e kappitaali hakkunde banngeeji ɗiɗi ɗii ene heewi. Bannge heen kala wiyi ko kañum hawi. Kono hanki Goomu Ngenndiijo (Commision Nationale) kalfinaaɗo suɓngooji o yaltinii resiltaaji paɗndorɗi, ko adii nde Goomu Ñaawooɓe Toowɓe o (Conseil constitutionnel) rokkirde yiyannde mum battindiire... [Jokku Taro]
https://binndipulaar.com/2022/08/13/senegaal-lenam-lenamaagu-e-heedi-heeda-he-nder-dawrugol/
Senegaal, caggal lewbi keewɗi iiñcuri, gulaali e seppooji, Senegaalnaaɓe cuɓiima sarɗiyankooɓe jogorɓe jooɗonoyaade ɗum en to Suudu Batirdu Ngenndi ñalnde Dewo 31, Morso 2022. Tuggude gila ndeen ñalnde kadi jeddi, e kappitaali hakkunde banngeeji ɗiɗi ɗii ene heewi. Bannge heen kala wiyi ko kañum hawi. Kono hanki Goomu Ngenndiijo (Commision Nationale) kalfinaaɗo suɓngooji o yaltinii resiltaaji paɗndorɗi, ko adii nde Goomu Ñaawooɓe Toowɓe o (Conseil constitutionnel) rokkirde yiyannde mum battindiire. Ndiin njeeñcudi (resultaaji) ko nii lelorii: Benno BokkaYaakar, lannda laamiiɓe o, dañii 82 cuɓaaɗo, Yewi Askan Wi, mo Usmaan Sonko ardii, dañii 56 cuɓaaɗo. Wallu Senegal, mo hooreejo leydi kiiɗɗo o, Me Abdullay Wadda, dañii 24. Lanndaaji tati goɗɗi tokoosi, gooto e mum en fof dañi cuɓaaɗo gooto. Huunde ɓurnde teskinde he ɗii suɓngooji ko wonnde ngol ɗoo woni goo, gila Senegaal heɓi jeytaare mum ndimaagu dawrugol, lanndaaji lunndiyankooɓe ɗii ene ɓura lannda jooɗiiɓe he jappeere o sarɗiyankooɓe to Suudu Batirdu Ngenndi. Won yiyɓe wonnde ɗuum ene tinndina demokaraasi Senegaal ƴoƴtii haa hellifaama. Sabu demokaraasi nde waawata tiiɗde haa nafta ko alaa-e-sago, maa jogoo lunndo tiiɗngo, jogiingo hattan waawde dartaade laamu guu, e faddaade ɗum e waɗde kala ko wela. Kadi ɗuum waawata heɓaade tan ko so tawii lunndo ngoo ene jogii sarɗiyankooɓe yonɓe to Batirdu Ngenndi too, waawɓe aynude laamu nguu e yuurnitaade golle mum. He nder ɗii suɓngooji hay so innde Makki Sal alaa e doggol fooɗondirteeɓe ne, ene way no kala berliiɗo kartal mum ko sabaabu nde makko waɗi ɗum werlaade kartal. Maa wonii ko sabu yiɗde mum e makko walla ko salaade-mo. So tawii ko gollaade leydi mum, golle jiytiniiɗe, naftooje, kadi battinooji ko juuti, ɗe rewam mum ene waawi wallude e ɓamtaare faggudu leydi, ko Makki Sal golli he Senegaal koo hay gooto e ardinooɓe-mo ɓee gollaani hono ɗuum. Kadi ko golle jiytiniiɗe, ɗe neɗɗo kala gonɗo he leydi he ene waawi fawde heen gite mum. Haa ɓuri teeŋtude to bannge mahanteeri (infracstucture), gila e kalluuji gudoroŋ, poŋuuji, laaɗe njoorndi lobbe (TER) e laaɗe diwooje kese (Air Senegaal), teerirɗe laaɗediwooje, (Aeoroport Blaise Diagne) walla nokkuji ɗo fijooji mbaɗatee, ko wayno Stade Abdoulaye Wade, Arène Nationale. O mahii kadi wuro no wonrunoo to Diamniadio (Jamñaaƴo) ngam waawde newnan’de laamu nguu gollorɗe kese, e ustude ɓittondiral werlaaji nder Ndakaaru, kono kadi koɗorɗe kese keewɗe mahaama toon tawa ko galleeji jooɗɗi, lobbi, cuɗiiɗi, cinkiiɗi ɗi ene ɓattondira ayaawo Senegaal walla kam wuro Ndakaaru e saareeji mawɗi he aduna o, ko wayno Dubai, Singapoor walla ni so en teyii mbiyen New York. To ballital renndo (aide sociale) o waɗii ko wiyetee bursi familial, (Programme national de Bourses de Sécurité familiale (PNBSF)) tawa ene wallita woon e yimɓe ɓe mbaawanaa koye mum en, haa ɓuri teeŋtude to nokkuuji dowri to. O tafii kadi yuɓɓo woɗngo ngam wallitde he newnan’de kala neɗɗo he nder leydi ndii no safrorii (Couverture Maladie Universelle (CMU), kadi laamu nguu mahii cuuɗi cafrorɗi (Hopital) he nder leydi hee kala, tawa yoga heen ko cafrorɗi dowrowi wonndude e kaɓirɗe karalleeje kese toowɗe. Sikke alaa, hooreejo leydi Senegaal, Toowa-teddungal Makki Sal, golliima, kono hay gooto waawa gollanaade denndaangal tolnooji rennodo. Haa ɓuri teeŋtude he leydi mbaydi hono no Senegaal ni, ndi faggudu mum ƴellitaaki no feewi, kadi ene ɓesni sukaaɓe yontuuɓe dañde golle. Kala ɗo laamu nguu sosi ujunere gollal, tawata ko ujjunnaaje jeegoom suka ene dari gooto fof ene yiɗi heɓde heen, nde tawnoo Senegaal ene ɓesnii sukaaɓe. Ene wiyee 60% (cappanɗe jeegom e nder teemedere) fof ko sukaaɓe ɓe duuɓi mum en njawtaani 35. Ɗuum ene jeyaa e ko addi haaɓre e mettere he ɓerɗe sukaaɓe ɓee; gargol rafi Covid 19 kadi ɓeydaani deeƴnude ɓerɗe yimɓe ɓee, sabu ɓitteende dañanoonde heen, saɗteende cogguuji nguura ka ekn., ene jibi haaɓre mawnde he nder Senegaal kala haa teeŋti noon ngalluje (gure mawɗe) ɗe. So en ƴeewi ko laamu Senegaal gollii gila Makki Sal heɓi ngardiigu leydi ndii, ma en njiy wonnde laamu nguu yuppii ngaluuji keewɗi he faggudu leydi he. Ko gollaa ko fof, gollii ɗum ko ujunnaaje Miliyaaruuji ɗi limotaako. Kala nde ko waynoon waɗi walla kala ɗo waawi waɗde, ene saaboo jibineede alɗuɓe hesɓe, nde tawnoo ɗiin ngaluuji fof ruttotoo tan ko he yimɓe ɓee, ko wayno jooma en gollorɗe mawɗe(entreprise/société) gollooɓe ɗeen golle ɓee, walla kadi gollorɗe tokoose (sous-traitan), heen sahaaji nii kadi ko yimɓe laamu nguu halfinaaɓe ɗeen golle ɓee wooda ko ndewnaani heen laawol ngam haa mbaawa faggitaade heen ngaluuji. Yimɓe heewɓe kadi mbaawii dañde heen liggeyaaji tawa ko dowrowi, sukaaɓe janngunooɓe jaŋdeeji toowɗi ene njooɗii he dow seedamfaaguuji mum en toowɗi, ko wayno asiñoor en e woɗɓe jannguɓe ko fayti he karalleeje kese, ene ndonki dañde ɗo liggii, nde ɗuum ari kanum en fof ndañii liggeyaaji. Ɗuum firti, Senegaal mahii alɗuɓe hesɓe heewɓe he nder oo dumunna. Yimɓe heewɓe ɓe tawaani ngalu, ndonaani ɗum he jibnaaɓe mum en, njiyaama ene paggitii ngaluuji keeewɗi he nder sahaa ɗaɓɓo. Won e ɓeen faggitoriiɓe ngaluuji mum en no laaɓiri, sabu ko jooma en susiyateeji walla antareprisaaji, hay sinno ko jooni puɗɗii ne, ndañii fartaŋŋe hawrude e golle mawɗe ene umminaa, mbaawii jeyeede heen e dañde heen dañe mawɗe he nder dumunna daɓɓo, tawa kadi ko dañal laaɓngal. Ndeen fedde (classe) alɗuɓe hesɓe ene peeñinira ngaluuji mum en e jogaade koɗorɗe jooɗɗe, ɗe neɗɗo waawaano miijaade hono mum en ene tawee he nder Senegaal, walla werlaaji tiiɗɗi coggu, ɗuum e nguurndam toowɗam maa mbiyaa ngonɗaa ko he ndaarde naɓaka (film) Hollywood. Sikke alaa, ko waynoon kadi he nder leydi ndi yimɓe mum ko ɓuri heewde barmeeji mum en ene waɗaa sahaa kippoo ndonka ko ñammini hay ɓesnguuji mum en, ene jibina kiram e mettere. Ko ndee mettere dawriyankeeɓe lunndongoo cajjitii ngam haɓoraade laamu ngu. Teeŋti noon e Usmaan Sonko. Le Vote Ethniquewalla Neɗɗo ko Banndum ko konnguɗi lolluɗi he Senegaal gila Makki Sal fiilaa lefol hooreejo leydi ndi. Dawriyankooɓe heewɓe ceeraani he naatnude he nder hakkillaaji Senegaalnaaɓe wonnde Fulɓe teeŋti e Fuutankooɓe jinnganirta Makki Sal ko sabu enɗam makko e maɓɓe, sabu makko wonde Pullo. Caggal suɓngooji 31 Morso, jawtuɗi ɗii, lundiyankooɓe Yewwi Askan Wi, njaltinii tintinoore ngam wiyde suɓngooji ɗii ndewaani laawol he nder falnde Podoor, Maatam, Kanel e Raneeru, waɗde he nder Fuuta fof… [Jokku Taro]
https://binndipulaar.com/2022/08/06/senegaal-su%c9%93ngooji-sar%c9%97iyankoo%c9%93e-batirdu-ngenndi-njeencudi-ndii-anndaama/
Ko weltaare mawnde ndañɗen hannde nde pinɗen keɓɗen tintinoore Fouta Vision wonnde ɓe keɓtii kanaal maɓɓe Youtube. Nde tawnoo wonaa enen tan, kono kala ɗo pullo jiɗɗo pinal Fulɓe e ɓamtaare ɗemngal Pulaar woni, ene suninoo no feewi e nande wonnde taƴooɓe njanii kadi he gooto e kanaaluuji Pulaar nder Youtube. He lewbi jawtuɗi ɗii, eɗen nganndi, ko kanaal Piindi TV taƴooɓe ɓee njannoo kadi celni ɗum laawol. Waɗti so a naatii he Piindi cuppitoytoɗaa ko he kanaal goɗɗo. Ko waynoon waɗde kadi waɗta, addanii Fulɓe ɓee laaɓndaade koye mum en mbele ko ɗum aksidaa walla ko feere añɓe leñol ngol yiɗɓe faddaade ɓamtaare ɗemngal Pulaar e pinal Fulɓe? Ko ngoonga waasataa ɗo añɓe ɓamtaare Pulaar ngoni, kadi so joom mum ene mbaawnoo palarto ɓamtaare ɗemngal ngal kala no doole mum en potirno. Kono ko kewi ɗoo koo wona huunde hesere he Youtube walla nii mbiyen inernet fof no fotirno. Kadi wonaa fulɓe tan ndañata ɗee caɗeele. Ujunnaaje kanaaluuji Youtube ene taƴee ñalnde kala, konee paatire bannge goɗɗo, hono no piindi e Fouta Vision taƴiraa ni. Yeru he lewru Seeɗto (Avril) yawtundu nduu, naalankooɓe mawɓe lolluɓe he nder aduna oo, heewɓe e mum en kanaaluuji mum en Youtube taƴaama. Ene jeyaa heen Justin Bibier, Drake, Eminem, kamɓe tato tan so renndinaama e ɓe njogii 146 Miliyon abonee he Yotube. He aljumaa hanki Beyoncé yaltinii album mum keso “Renaissance”, caggal nde o jooɗi duuɓi jeegom o yaltinaani album. Kono ko adii nde album oo yaltata tawi ko taƴooɓe ɓee caastiima heen jimol, njeeyi ɗum he nder Internet he. Taƴooɓe ko meccal ɓooyngal, joom mum en ndaratonoo ko he hakkunde jolɗe (yolnde) ene paddoo julankooɓe walla ɗannotooɓe ene keɓta jawɗeele mum en. He nder fuuta Tooro, innde Wullum Seyku ene lollunoo no feewi he nder taƴooɓe. Hannde ne he yonta internet, njulaagu heewngu waɗatee ko e karalleeje kese ɗe. So aduna wayliima, bonnoɓe ne mbayla jaɓɓal mum en kono fayndaare ndee ko wootere. Waɗiino sahaa gooto he 2019-2020, taƴooɓe ene kippotonoo he dame lowe (sites web) kompañeeji Ameriknaaɓe, kaɗa joom mum en naatde. Tawa kadi kompañeji ɗii ko mawɗi te ɗi mbaawa gollaade so wonaa ɓe naati he nder lowe mum en . Ko wayno Bankeeji, Hopitaaluuji, walla joom kuɓɓam en. So ɗuum waɗii, ɓe laaɓndoo joom ɗiin kompañeeji ngaluuji mawɗi, ko ma ɓe tottee nde ɓe njaɓa udditde. Laamu Amerik ene tuumatnoo he ɗuum ko wayno leydi Risi walla Kore Rewo. Nde tawnoo woon heen laaɓndii ko karallaagal toowngal ngal ganndudaa ko cate cinndiiɗe he laamu tan, ko wayno arme walla gollorɗe laamu kalfinaaɗi wiɗtooji toowɗi, mbaawi ɗum en jogaade. Ko ngoonga heen sahaaji won e taƴooɓe (hakers) ko haɓaade bonannde e salaade tooñannge addanta ɗum en waɗde ɗum, ko wayno fedde jaayndiyankooɓe wekileaks, nde Julian Assange jaayndiyanke Austarlinaajo ardino, aawtinooɓe sirluuji leydi Amerik njaltini ɗum en boowal, ngam yiɗnoode seyfitde golle Amerik e Angalteer mbaɗatnoo Fuɗnaange hakkunddejo ɗe. Kono ko ɓuri heewde, taƴooɓe (hakers) ko waɗboniyankooɓe faggitortooɓe ngalu no laaɓaani. Ko ɗuum waɗi, haralleeɓe kisal he inernet, ceeraani e jeertinde yimɓe udditde jokkorde (lien) mo njananaaka to ummii, walla naatnude kabaruuji (information) ɗo laaɓaka. Nde tawnoo ko ɓuri heewde ko he ndiin mbaydi joom mum en ɓe keɓata kabaruuji ma haa mbaawa boomdema. Yeru, Jooma en kanaaluuji Youtube ɓee ene keewi waɗde heen email aderesaaji mum en ngam so neɗɗo yiɗii liggondirde e mum en ko wayno ɓannginaneede jokkondira heen e mum en. Taƴooɓe ɓee ene keewi neldude email cikkaa ko jiɗɗo gollideede tawa koko Engele wiyata “Phising”, ko jawlol, ndaarata ko maawaade kabaruuji ma mbele ene daña no taƴirma. Ɗuum nonn enen ne ko mbasiyoto ɗen banndiraaɓe ɓee woni: Ɓaawo dee Youtube ko paggorngal ngalu, so joom mum fuɗɗima dañde aboneeji keewɗi ene foti reende kanaal mum. Wallitoroo karalleje goodaɗe ɗe ko wayno jogaade anti virus he masiŋ mum, huwtoraade kelmelɓennirngel (mot de pass) tekkungel, caɗtungel ñemtinde, e reenaade huwtoraade wifi publik, jogaade email keeroriiɗo liggorgal mum, reentaade naatde he jokkorɗe ɗe a heɓtinaani. Yoo Allah reenan en kanaaluji men haa ɗi ngonta Teleeji mawɗi! Yoo Geneo Jaabo!
https://binndipulaar.com/2022/07/31/ko-an%c9%93e-pulaar-ta%c6%b4ata-kanaaluuji-men-youtube-walla-ko-welsindaare/
Ñalnde 24 Morso 2022, Batirdu Ngenndi Muritani ɓenninii kuulal eɓɓaande mbayliigu tippudi jaŋde he Muritani. So ɗuum siynaama maa waɗtu ɗemngal Arab janngirngal he kala tolno kadi e kala fannuuji. Ɗuum firti tuggude gila he duɗe tokoose, hakkundeeje, haa e jaaɓi-haaɗtirde janngirde Arabeere wontata koko waɗɗii. Ɗemngal Faraysinkoore ngal Muritaninaaɓe kuwtortonoo gila ko adii jeytaare mum en haa jooni, kadi gonnongal ɗemngal mum lawakeewal (langue officielle) caggal nde Muritani heɓi jeytaare mum ngal, kanum sortaama he ɗemɗe laawɗinaaɗe leydi ndi. Janngude ɗum fawii ko he suɓngo jiɗɗo oo tan ngam haa wonana ɗum ɗemngal udditorngal (langue d’ouverture). Ɗemɗe ngenndiije keddiiɗe ɗee, Pulaar, Sooninkoore e Wolof, kanum en ne, maa mbaɗtu janngineede hono no kuulal ngal haaliri, kono maɗe njariɓe haa anndee ɗuum ene waawi wonde. Kono ɗuum addii jiiɓru mawndu he dukooji, haa ɓuri teeŋtude he dartiyankooɓe ɓaleeɓe ɓe ngonaa salfalɓe e pelle daraniiɗe ƴellitde e yooltude hujjaaji ɗemɗe ngenndiije Muritani. So en ƴettii yeru fedde OLAN (Organisation pourl’officialisation des langues National) ɓe kirjinii no feewi e calagol ndee ɗoo eɓɓaande, sabu he jiyanɗe maɓɓe kuulal ngal laɓɓinaani toɓɓe keewɗe jarɗe teskaade kadi e laɓɓinde. Ko adii fof ko a) wiyeede ɗemɗe ɗee maa njariɓe fotaani wonde sabu ɗuum waɗanooma he ko yawti haa hawra wonde golle ɗee moƴƴii, kadi UNESCO wasiyii ɗuum yoo yaajne he nder duɗe leydi ndii kala. Kono caggal mum laamu nguu dartini ɗeen golle he dow teyɗe-e-belaaɗe, kono ko gollanoo ndeen koo ene heddii ɗoon haa jooni, gollunooɓe ɗum ɓe ne kadi yoga e mum en ene nguuri; b) kuulal ngal laɓɓinaani so ene jaribee ne hol dumunna dottaaɗo ɗo jaribo ngoo haaɗata. E ɓe ciftina en wonnde, he 1979 wiyaanoo ko eɓɓo ngoo foti duumaade ko duuɓi jeegom, kono laamu nguu lirii ɗum haa woni duuɓi noogaas. Wadde noon ngol laawol ne hayso jaribo woɗngo ene waɗee ne ene foti wona he nder dumunna dottaaɗo. c) Jaagorɗo fodaniiɓe wonnde maa ɗemɗe ngenndiije ɗee jannge, he gol laawol wayataa no ko ɓennunoo koo ni, kono he yiyannde OLAN konngol jaagorɗo o e fodannde mum tan yonaani, ko kuulal ngal foti laɓɓinde wonnde ɗemɗe ɗee ma ngon ɗemɗe janngeteeɗe kadi janngirteeɗe. Ɗuum firti, sukaaɓe ɓee ene poti janngineede ɗemɗe mum en neeniweeje kadi so ɓe poti janngude ganndal tawa ko ɗemɗe maɓɓe ɓe janngirta.d) Ko ɗemɗe ɗee ene poti laawɗineede (wontude lawakeeje) tawa so neɗɗo janngii he neeniwal mum kadi ene waawa golloraade ɗum. He yiyannde yimɓe OLAN, muumde ɗee toɓɓe saloo laɓɓinde ɗum en ene tinndina, laamu nguu ene soomi jamfa e hodo. Fayndaare maɓɓe ko tabitinde jaalagol arabeere he dow ɗemɗe leydi keddiiɗe ɗee. Rewam aarabingol Muritani he dow leñɗi ɓaleeɓe, haalpulaar’en, Jolfuɓe e Sooninkooɓe, ko bone mo famɗaani, nde tawnoo noddi ko maaygol neɗɗaagal(identite) maɓɓe, gila e ɗemɗe maɓɓe haa e pine maɓɓe. Hay daartol maɓɓe majjinte hono no leñɗi keewɗi hannde gonɗi he les njiimaandi Arabeeɓe, ko wayno Libye, Egypte, Algerie, Irak e Syrie ekn. So wontii ko ɗemngal Arab tan woni paggorngal ganndal, kadi kanum tan gollortee, yimɓee maa njeebo ɗemɗe mum en, sabu ɗe nattat joganaadeɓe nafoore, ɓe kimmirana Arabeere nde ngam ɗamaamuya waawde dañirde ɗum golle e martaba he nder leydi he. Yaama ɗo adan ɗoo maa Arabeeɓe ɓee njaɓ newnandeɓe wonde huunde kala he leydi hee haa ɓe ngasa saayde. Kono battane fof, ɓe ngontata ko yaɓɓaaɓe, ɓe ngala hiisa, mbaawa wonde haydara he nder leydi mum en, hono no ɓaleeɓe Worgoori Afrik (Algerie, Tunisie, Libye e Maroc) ɓee mbaynii. Hannde so ɓaleejo Muritaninaajo janngii haa dañii seedamfaagu jaaɓi-haaɗtirde he ɗemngal Faraysinkoore so dañaani golle he nder Muritani ene waawi yahde Senegaal, Mali, Cote d’Ivoire walla leyɗeele Afrik ɓaleejo ɗee kala daña toon golle. Kono so tawii ko Arabeere tan o janngiri, so wonaa laamu Muritani rokkimo golle, alaa fof ɗo o waawi dañoyde golle, sabu eɗen nganndi leyɗeele Arabeeɓe ɗe kaalɗen dow ɗee fof alaa ɗo neɗɗo ɓaleejo arata haa rokke hurum e teddungal saka waawde dañde ɗoon martaba, kala no ganndal makko waawi fotde noon. Wadde noon wiyde ene Aarabina ɓaleeɓe Muritani ko yiɗɗe nuskude ɗum en e ittude e mum neɗɗaagu. Salaade ɗuum ko reende ndimaagu mum e neɗɗaagu mum. Dukooji e ko yowitii e hol ko foti wonde identitee leydi Muritani, ko duko fuɗɗiingo gila he kebungal jeytaare Muritani ndimaagu mum dawrugol. Mbele Muraitani so rimɗii foti ñaantoraade ko wutte mum capataagu,ɗuum firti wonde leydi safalɓe gila to pinal haa e ɗemngal e kala maandeeji (symboles) mum? Walla Muritani foti ko faarnoraade wonde leydi leñɗi keewɗi, pine, e ɗemɗe keewɗe ceertuɗe? Wonande Arabeeɓe ɓee, ngaal laɓndal jaabowol mum alaa luural. Muritani foti sinkoraade e ñaaƴirde tan ko pinal e ɗemngal Arab. Kadi kala jeyaaɗo e mayri ko ɗuum o foti suɗoraade…[Jokku Taro] Ko ɓooyaani ko, laamu Muritani ƴettii kuule kese ngam ittude ɗemngal Farayse he ɗemɗe kaalateeɗe he nder Batirdu Ngenndi he, ɓe lomtiinii ɗoon ɗemɗe ngenndiije Muritani, woni Pulaar Sooniŋkoore e Jolfe (Wolof) yantude e Arabeere. Sinno rewiino ɗo foti rewde ɗoo ɗuum ko kabaaru belɗo wonan’de ɓeen haɓantenooɓe ngam yoo ɗemɗe ngenndiije ɗee keɓtine fotde duuɓi jooni keewɗi… [Jokku Taro]
https://binndipulaar.com/2022/07/30/hol-ko-jogori-wonde-janngo-pulaar-he-nder-muritani/
Dukooji e ko yowitii e hol ko foti wonde identitee leydi Muritani, ko duko fuɗɗiingo gila he kebungal jeytaare Muritani ndimaagu mum dawrugol. Mbele Muraitani so rimɗii foti ñaantoraade ko wutte mum capataagu,ɗuum firti wonde leydi safalɓe gila to pinal haa e ɗemngal e kala maandeeji (symboles) mum? Walla Muritani foti ko faarnoraade wonde leydi leñɗi keewɗi, pine, e ɗemɗe keewɗe ceertuɗe? Wonande Arabeeɓe ɓee, ngaal laɓndal jaabowol mum alaa luural. Muritani foti sinkoraade e ñaaƴirde tan ko pinal e ɗemngal Arab. Kadi kala jeyaaɗo e mayri ko ɗuum o foti suɗoraade. Ɓaleeɓe Muritaninaaɓe ɓee noon, Haalpulaar en, Jolfuɓe e Sooninkooɓe, wonaa noon njiyri. “Muritani kay, ɓeen mbiy: “Foti wonde ko leydi pine-ari-potti (carrefoure culturelle), ɗo pine Worgoori Afrik e Hiirnaage Afrik fof ene njiytoo koye mum en. Leydi hurmiindi ceeral leñɗi e ɗemɗe ɓiyɓe mum, pawiindi he moƴam koddigu, potal e deengol jojjannde kala ɓiy leydi, ko aldaa e paltoor fawaade he mbaydi nguru ɓanndu makko walla ɗemngal makko.” Ndee yiyannde hayso ko nde moƴƴere labaande ne, safalɓe ɓee kanum nde ɓuranaani ɗum en. Ko ɗuum waɗi tuggude e hooreejo leydi ndii gadano, Mukhtaar Wuldu Daddah, haa denndaangal arɓe caggal mum en yiyannde mum en ko wootere. Muritani foti tan ko ɓoornaade wutte capataagal. Ko pinal Arab e ɗemngal arab foti jaalaade he leydi ndi. Denndaangal meeɗɓe laamaade Muritani kala garɗo ko he felo siynude ndeen fayndaare yaɓɓata. Heddotoo ko won arooɓe kuwtoroo fuunti e hodo, woɗɓe, ko wayno Mu’awiyya en, ngari kuwtorii doole, neegre e ceddaagal, kono alaa e maɓɓe mo gollanaaki siynude ndeen fayndaare. Ngal luural hakkunde ɓaleeɓe Muritani e safalɓe (raneeɓe, so tawii ni ene sella ɓe mbiyee noon) seeraani e umminde fitinaaji hakkunde leñɗi ɗiɗi ɗii. Heen sahaaji ɗiin fitinaaji ene ngona parwuɗi, haa jibina dufondiral ƴiiƴameeje, warngooji e dummbere dartiyankooɓe ɓaleeɓe, hono no 86 e 89 ni. Hay haame noon, kala nde ɗuum waɗi, ko ɓaleeɓe ɓee keewi yarde mone. Sabu hayso tawii arabeeɓe ɓee ndañaani waawde finde tan mbaɗta Muritani hono njiɗiri ɗum nii ne, sahaa kala eɓe mbaɗa taaɓannde fayde e fayndaare maɓɓe aarabiɗinde leydi ndi. So alla, kala dewindotooɗo dawrugol Muritani, haa teeŋti e toɓɓere ɗemɗe ngenndiije, maa laaɓndo hoore mum, hol ko addunoo pawee ni saka pawtee ene ara heen? Nde tawnoo pulaar wiy ko: “Ɓakke mahatee ko gila ko kecce”, walla nii “lekɗal ɓuccetee ko gila ko keccol, nde tawnoo so a woppii haa yoorii a wiy aɗa ɓucca ɗum ko tol tawatmaa heen kono a dañataa portingal.” Addani en wiyde noon ko so a ƴeewii doosɗe (kuule diiñorɗe) Muritani gila he jibineede leydi ndii he 1959, he kuulal mum 3ɓal ngal wiyko: “Ɗemngal ngenndiwal ngal ko Arabeere. Ɗemngal lawakeewal ngal (la langue officielle) ko Faraysinkoore. Kadi mbayliigu doosɗe ɗee 1961 nguu ko ɗoon woppi ngaal kuulal. So en teskiima, hay gootal e ɗemɗe ɓaleeɓe, Pulaar, Sooninkoore walla Wolof, laawɗinaaka he nder ɗeen kuule. He mbayliigu woɗngu, waɗaangu 1968, he kuugal mum 68-065 wayliri ɗum hono ndaani: “Ɗemngal ngenndiyeewal ngal ko Arabeere. Ɗemɗe lawakeeje ɗee ko Arabeere e Faraysinkoore.” So en teskiima he ngaal kuulal cakkitiingal, ɗemngal Arab ngal, gaagaa wonde ɗum ɗemngal ngenndiyeewal, martaba maggal kadi ɓeydiima sabu ngal wontii ɗemngal lawakeewal hono no ɗemngal Farayse ni. So en teskiima haa jooni ɗemɗe ɓaleeɓe ɗee kanum en cuwaa tawo laawɗineede he nder doosɗe leydi ndi. Ko he mbayliigu doosɗe 1991, e kuulal mum 6ɓal, wiyi: “Ɗemɗe ngenndiije ɗee ko Arab, Pulaar, Soninke e Wolof, ɗemngal lawakeewal ngal ko Arabeere.” Huunde jarnde teskaade ɗoo kadi ko ɗemngal Faraysinkoore ngal ɓaleeɓe ɓee njanngiratnoo kadi liggortoo ngal kanum samminaama, yaltii he nder kuule ngenndi ɗe. Heddiima ko Arabeere tan wonti ɗemngal lawakeewal leydi Muritani, hayso wonii ɗemɗe keddiiɗe ɗee ɓeydaama he doosɗe leydi ndi ndokkaama martaba ɗemɗe ngenndiije. Kono eɗen nganndi ɗeen ɗemɗe ɗoon ɗo ɗe cuwaa liggeede, ɗe njanngiraa haa ɗe mbaawi wonde ɗemɗe gollorɗe, hayso ɗe ndokkaama martaba ɗemɗe ngenndiije ne, so faraysinkoore ittaama, ko arabeere wontata alaa-e-sago, ɗemngal janngirngal e gollorngal leydi Muritani. Mbayliigaaji he kuule Muritani ngam ƴellitde ɗemngal arabeere ɗii ene nduusondira e mbayliigaaji to bannge tippudi jaŋde e nehdi he nder leydi Muritani. Ɗuum firti, caggal nde arabeere wonti ɗemngal lawakeewal, ngal dañii jojjannde wontude gollorngal e janngirngal he duɗe leydi ndi. Ɗuum woni sabaabu ɓaleeɓe ɓee ne laaɓndaade yoo ɗemɗe mum en ɗee laawɗine, mbaɗta janngireede. Caggal dukooji juutɗi e pooɗee nduureeji, he hitaande 1979, CMSN (laamu Haydalla) ƴetti pellital soasde yuɓɓo wiyeteengo Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije (Institut des Langues Nationales) ngam yoo jarribo janngingol ɗemɗe ngenndiije Muritani keddiiɗe ɗee, ɗuum woni Pulaar, Sooninkoore e Wolof. Duɗal ɗemɗe ngenndiije waɗi golle paayodinɗe, patam-lame, tuggude 1980-88 ɓetooji tati mbaɗaa heen (Breda-Unesco 1982 kadi he 1984) ɓeto jaagorgal kalfinaangal jaŋde 1988, fof tabitini wonnde ɓetooji ɗii ene moƴƴi kadi mbasiyii yoo janngingol he ɗemɗe ngenndiije ɗee sare, yaajne he nder duɗe he. Kono ngaal duɗal ɗemɗe ngenndiije e golle mum paayodinɗe dartinaa he 1999, e sahaa laamu Mu’awiyya Ould Ahmed Tayya. Laaɓndal ngal ko mbele tafnoode Duɗal ɗemɗe ngenndiije, ko pellital tigirigi ƴellitde ɗemɗe ɓaleeɓe Muritani ɓe ngonaa salfaɓe, walla ko hodo wonnoo, e jooɗtoronoode wonnde hayso eɓɓo ngoo waɗaama yahataa ɓe ndaña woytoraandu? Nde tawnoo eɓe ngoongɗinno wonnde ɗemɗe ɓaleeɓe ɗee mbaawa roondaade ganndal, ndeke noon hayso enndaama yahata. Kono ɓetooji ɗii pennii ɗuum. Hannde ne, iiñcuru mawndu wonndu Muritani ko duko eɓɓaande kuulaal mbayliigu tippude jaŋde. Ene jeyaa e ko ɓuri teskinde he ndeen eɓɓaande, waɗde Arabeere ɗemngal janngirngal ɓiyɓe leydi ndii he kala tolno, Faraysinkoore wontata tan ko ɗemngal janngeteengal ngam haa joom mum daña no udditorii he aduna (langue d’ouverture) hono no Engele ni walla Españool. Ɗemɗe ngenndiije keddiiɗee joom mum en ene mbaawi janngude ɗum en he puɗɗorɗe gootal heen fof he diiwaan ɗo ɓuri yaajrude. Kadi ɗuum fawotoo ko e jarribo heso ngam ƴeewde so tawii ɗuum ene aaɓno. So en teskiima wonnde jarribooji mbananooma he ko ɓenni hakke duuɓi noogaas, 1979-1999, ma en mbiy mbele fayndaare ndee wonaa woosnude ɓaleeɓe ɓee e jaŋde arabeere tan caggal ɗuum kadi ɓe itta ɗiin jarribooji hono no ɓe ittirnooɗum ko yawti koo ni? Ñalnde 24 Morso 2022, Batirdu Ngenndi Muritani ɓenninii kuulal eɓɓaande mbayliigu tippudi jaŋde he Muritani. So ɗuum siynaama maa waɗtu ɗemngal Arab janngirngal he kala tolno kadi e kala fannuuji. Ɗuum firti tuggude gila he duɗe tokoose, hakkundeeje, haa e jaaɓi-haaɗtirde janngirde Arabeere wontata koko waɗɗii. Ɗemngal Faraysinkoore ngal Muritaninaaɓe kuwtortonoo gila ko adii jeytaare mum en haa jooni, kadi gonnongal ɗemngal mum lawakeewal (langue officielle) caggal nde Muritani heɓi jeytaare mum ngal, kanum sortaama he ɗemɗe laawɗinaaɗe leydi ndi... [ Jokku Taro] Ko ɓooyaani ko, laamu Muritani ƴettii kuule kese ngam ittude ɗemngal Farayse he ɗemɗe kaalateeɗe he nder Batirdu Ngenndi he, ɓe lomtiinii ɗoon ɗemɗe ngenndiije Muritani, woni Pulaar Sooniŋkoore e Jolfe (Wolof) yantude e Arabeere. Sinno rewiino ɗo foti rewde ɗoo ɗuum ko kabaaru belɗo wonan’de ɓeen haɓantenooɓe ngam yoo ɗemɗe ngenndiije ɗee keɓtine fotde duuɓi jooni keewɗi… [Jokku Taro]
https://binndipulaar.com/2022/07/24/muritani-fayndaare-e%c9%93%c9%93aande-kuulal-tippude-jande-ko-yoo-%c9%97em%c9%97e-%c9%93alee%c9%93e-cornoye-les-ndalla/
Sabu men finde tan kawruɗen he yonta mbaylaandi e karallaagal mum toowngal kanum e pine mum ƴellitiide saabii, eɗen njejjita laaɓndaade koye men hol jolɗe ɗe aadee taƴi haa waawi yettaade ɗo o woni hannde ɗoo to bannge pinal e neɗɗaagal. Kono so en ndurnii miijooji men hayso ko seeɗa tan, maa en njiy wonnde neɗɗo, nde o ari he dow leydi ndee hay-huunde o addoraani. Ko o foppoldu ɓoldu, hay ko o suurdi terɗe makko ko kanko faggitanii ɗum hoore makko. So en ƴeewi neɗɗo gila nde alaano hay kaddungal ko waɗtii, o alaa suudu ɗo o waali. Ngam ɗuwaade henndu,toɓo, nguleeki walla jaangol, o jookotonoo ko he gogorleeje, cutteeje walla wimmballooje, haa o waawi mahde hannde ɗee kuɓeeje togaa-togi ŋellitiiɗe; so en miijiima nguurndam aade gila ko o egga-hoɗa, kala ɗo o ummanii ko koyɗe makko o yahrata, haa nde o waɗti nehde daabeeje omo waɗɗoo, o waɗti feewnude werlaaji deegooji he dow kalluuji ɗaatɗi, o reftini heen kadi fentude laaɗe diwooje ene mbeeya he dow kammu. Ɗuum e geɗe keewɗe mbaylaandi e karalleje kese ɗe nganndu ɗen hannde ɗee, ene addana en teskaade e faamde wonnde neɗɗo waɗii taaɓal mawngal fayde he powle mbayliigu e ɓamtaare. Ko hono noon ne kadi o waɗiri taaɓal mawngal to bannge ƴellitgol neɗɗaagu, pinal e karallaagal yuɓɓo renndo e faggudu. Fayndaare men he ndee ɗoo winndannde wona winndude daartol iwdi aade. Ndeke noon en naatataa e dukooji jooma gande en, he ko feewti e iwdi neɗɗo, walla jeddondire maɓɓe e yalli aade ko “Tagaande” ne, walla ko “Wakliinde”. Fayndaare men ko mijtaade e ƴellitogol pinal aade; holko addani neɗɗo waawde ƴellitde ɗe pine ŋelitiide de hay togoore wootere e ganndaaɗe ɗee waawa gaynude heen ko ɓuri weeɓde. Hol ballal men heen hanki, hol darnde men heen hannde, hol ko foti wonde darnde men heen janngo? Kono en mbaawata jaabaade yoga e ɗee laaɓnde tawa en nokkaani jooɓngol e pooye wiɗtiyankooɓe, ɓe jiitanɗe mum en ene laatono en fitirlla ka eɗen njeynooro e nde yolnde niɓɓere ko adii nde caafal naange feerata e wiiwo men. Hayso daartiyankooɓe hannde ene njiɗa tuggirde daartol gila e duuɓi cappande nay (40) miliyon jawtudi ne, enen ma en ponndu ko’e men tan e yonta mo ko mbi’eten neɗɗo koo goodaangal mum ene laabti e nder daartol. E sifaa daɓɓo, eɗen mbaawi wiyde neɗɗo ko tagoore waawnde waylude taariindi mum; waawnde tagtaade huunde e ngonka hawruka e kaajojinɗe mum. Neɗɗo ko huunde waawnde diisnondirde e hono mum ngam kumtondiral haajuji; neɗɗo ko huunde waawnde yantondirde e hono mum ɓe towa ko gooto e maɓɓe tan hatantaa gasnude. Sikke alaa, yoga e guurɗe-ɓosooje ene njogii ñeeñale e karallaagal waɗɗe yoga e geɗe ɗe aadee waɗata, ɗe ene kollira e mum en ƴoƴre. So en ƴettii hen yeruuji seeɗa, ma en njii ko wayno korndolli,ene jeyaa e ko ɓuri famɗude e guurɗe-ɓosooje, kono ene nganndi yantondirde, ngollidoo e rusngo gabbe e saanga demminaare, lemmina ɗum en haa dabbunde. Ko hono noon ne, ñaaki ene nganndi ƴettude piindi mbaɗta ɗum limmbam(njumri),kono ko karallaagal majji he yuɓɓo renndo ɓuri haawnaade. Denndaangal guurɗe-ɓosooje ko waandu ɓuri ɓadaade neɗɗo, gila e mbaydi mum haa e karallaagal e ñeeñal, kono hay entaaɗo aadee ɓuri ndinkaaru ƴoƴre. Ɗum wadi kala ɗo ngarɗen he gollal aadeyankeewal, gila e ɓurngal heen ɗaŋkiɗde haa e ɓurngal harolliɗde, ma en taw heen jeloode makko hakkilantaagu nde ene addana en waawde wiyde, wonndude e pellital, ɗum ko gollal aadee. Ɗum ene adda en e toɓɓere woɗnde,woni ngootaagu aade. Eɗen ngandi he nder denndaangal daartol aade, yimɓe ceeraani e yawondirde e koye mum en,jaggondirde e koye mum en ɓurɓe e ɓuraaɓe, toowɓe e lesɗuɓe, kono wiɗtooji hannde ene laaɓtini wonnde aadeeɓe, foti ko ɓe sooyɗuɓe, naawɗuɓe, raneeɓe walla ɓaleebe fof njiidi iwdi kadi poti e neɗɗankaaku. Foti ko yiyannde wiynde neɗɗo ko Aadamayanke”Tagaande” walla ko homo sapiens (neɗɗo gannduɗo ene anndi) “Wakliinde”, heen wootere heen kala ene qirlii yimɓe kala ndenndi iwdi. Aadeeɓe ceerti tan ko e ƴellitogol mum en renndoyankeewol, ngol jibini ɗum ko ɓamtogol pine e aadaadji keewɗi ceertuɗi, ɗi kam e koye mum en newneende jibineegol mum en fawaaki e ɓurondiral yimɓe to bannge loowdi mum neddaagu, kono fawii tan ko e tabisaha (aksidaa) periiɗo, e ko taariindi joom mum en newni baawgol mum wonde. Ndeke caggal nde paamɗen wonde neɗɗo ko tagooree walla huunde wooteere, ene sella kuwtoroɗen konngol pinal aadeeɓe, hayso eɗen nganndi ngaal pinal ene feññinira hoyre mum e mbaydiiji keewɗi ceertuɗi fawaade e fina-tawaaji renndooji, e goowaaɗi joom mum en. E aada, daartiyankooɓe ene pecca yontaaji daartol e yontaaji ɗiɗi: “Yonta Daartol” ko mo daarti mum pawii he dow baɗe binndaaɗe ɗe jaŋtawol mum en ene tuugnii he duttorɗe maantiniiɗe, foti ko binndi walla jaatiiji dariiɗi . Yonta goɗɗo oo ɓe inniri ɗum ko “Ado-daartol” nde wonnoo tawi oon tuma binndol woodaano.Ko jaŋtetee heen koo, ko ɓuri heewde, ko daari tan ɗi nanndaani te goonɗugol mum wiɗtotaako. Kono ƴellitagol hannde gannde ɗe lowe mum en he nder wiɗto ko yuurnaade garwande aade, ko wayno nayeejewal (archeologie), neɗɗoyeewal (atnthroplogie), e lareleydiyeewal (Geologie), ene saaftana en leewlewal e duttanɗe daartol aade ɓurde ɓooyde. Hayso wiɗtooji ɗii ene keddii lommbude pate niɓɓe ne, humpito jogaango iwrude e jiitande ɗiin wiɗtooji ene walla en wawde diidde natal,ngal ene newnana en faamde garwanɗe ƴellitogol aade, reftaade e teppe mum, ummaade gila to ngonka mum gaadanteenjo haa yettii e ngonka moderna hannde ka gannduɗen kaa. Neɗɗo, hono no nganndirden ɗum ni, tagoore walla huunde yahooree he dow koyɗe mum ɗiɗi,fortiinde, nde juuɗe mum ɗiɗi ko bellitiiɗe, e hono no ɗiinn wiɗtooji kabriri, ko wuuri e dow leydi ene wona hannde duuɓi milyonji ɗiɗi. Widtiyankooɓe bee ene kawri kadi,tuugnaade e jitanɗe baɗaaɗe he nder ɗeeɗoon lowe,nehaande neɗɗo, ɗo mbootu makko adii daaseede ko he duunde Afrik. Ko e bannge fuɗnaange e worgo Afrik gummbe (goloŋloŋe neɗɗo) ɓurɗe ɓooyde njiitaa. Ko ummaade he Afrik yimɓe carorii naatoyi jookli keddiɗi ɗii, ko wayno Orop e Asii, caggal mum Amerik. Ko ɓuri juutde he daartol, neɗɗo wuurnoo tan ko e raddude poñkon (kullon) e ɓoggude ɓesnooje walla woocde haako ene ñaama. Kaɓirgal makko he ngaan saanga ene waawi wonde lekɗal, ƴiyal walla haayre, kono ko cakkitiingal ngal ɓuri heen lollude, nde tawno gadane ɗee ngonaa duumotooɗe iraade he nder leydi. Kaɓirɗe kaaƴe ɗe neɗɗo huwtortonoo gila e tumaaji garwaniiji batteeji mum en ene njiytee he wertaango yaajngo ummaade Afrik rewri Asii haa yetti Orop. Daartiyankooɓe ɓee ene kuwtortonoo ɗum no jeloode dumunna he nder daartol ni, ko wayno wiyde: “Dumunna kaaƴe-nayeejo”, walla “dumunna kaaƴe-keso”, hayso tawii won e pelle wiɗtiyankooɓe ene njeertina gaa huwtoraade ɗiin konngi ngam e ɓe njogitii wonnde ngool kuwtorogol ene waawi duñde he puural. Ɗo adan ɗoo, kanko neɗɗo, omo sehatnoo ɗeen kaaƴe hono no ɓoolde ni omo faɗɗira ɗum raddaande makko, kono nde juutnoo karallaagal makko e ñeeñal makko mawni heen, sehngo ngoo ɓeydii ɗaatde, mbeleendi ndii ɓeydii sarfude, ceeɓeendi ɓeydii seeɓdee e waawde yuwde. O waɗti sehde heen kaɓirɗe bayɗe hono laɓi ni walla denngere e kaɓirɗe keewɗe tawo ko ballooje mo e waawde raddude nguura makko kam e haɓtoraade e danndoraade tanaaji keewɗi taariɗimo he nguurndam ñalnde kala. Ko hono noon ne kadi o waɗti sehde ngenndikaawon kon o hatojinno he nguurndam makko tuma nde o jokki waɗde taaɓanɗe fayde he powle ƴellitaare. Ɗo adan ɗoo hayso yimɓe ene mbaɗatnoo tuddule ne, ngonaano ñiiɓɓe he koɗanɗe. Nde tawnoo neɗɗo ko gabbotonooɗo nguura mum te koka ɓosoowa ka ñiiɓaani. Foti ko teewuuji barooɗe ɗe o raddatnoo ɗee walla ko potte e ɓesnooje ɗe o ɓoggatnoo ɗee, gootel heen kala fawii ko he dumunna keeriiɗo he nder hitaande. Nguurndam aadee woɗɗondiraano, he mbaydiiji keewɗi, he nguurndam barogel. Nde tawno ko he majje o jiirondiratnoo kala ko ladde ndee yeɗiɓe. Ko he majji o raddantnoo nguura makko, so o welsindiima o wona coŋngam majje. Hoɗorde makko arwaniire ko he gogorleeje, cutteeje walla wimmballooj hono no jiitanɗe keewɗe teeŋtiniri ɗum ni. Neɗɗo wuurdnoo ko hono no barogel nii he nder barooɗe. Hono no njiyruɗen ɗum ni, neɗɗo, e peeñdi mum woɗɗondiraani e mumteewon gila e mbaydji haa loowdiiji maɓɓe. Sabu no denndaangal guurɗe-ɓosooje, neɗɗo ne ene hatojini he ñaamdu e yardu ngam waawa wuurde. Te sinno neɗɗo ene jokkunoo wuurdude hono no o wuurdunoo he garwanɗe makko nii, wonde gabbotooɗo nguura makko, hono no poñɗi ladde ɗii mbay nii, ene gasatnoo tawa o momtiima he goodal no yoga e barooɗe ladde nattuɗe woodde ɗee nii. Ko adii fof ko ngam ñaaygol ɗuumingol puɗe ɗe o wuurnoo he mum en ɗee, battande mum en, alaa- e -sago, wonatnoo ko laggude. Ɗuum ene waawnoo saabaade momtaare makko sabu makko waasde waawde wurde gaa-gaa maajje. Refti heen kadi, ɗiin ngaluuji sewlo (les resources naturelles) o fooɗondiratnoo ɗum e mum en ko e barooɗe goɗɗde, ɗe ko heewi e mum en o alaa hono dokke mum en sewlankooje ɗe ngaaɓdi (form) mum en jaalɗini he mem en. Yeru: Semmbe e yaawre tak-takri, walla cewngu; gubbaali e ñiiƴe piyoori, ko huunde e yeruuji kollirooji wonde neddo ɓolo-ɓollollo waawataano daɗndude hoyre mum e nder ɗeen barooɗe ɗe o jiirondiratno ngeɗuuji ladde so tawno o alaano loowdi keeriindi ndi ɗeen barooɗe kanum en ene ŋakkiraa. Ndeka noon neɗɗo waawaano wuurde,yenña haa hebbina ɗaŋre ngawe (leydi) kala so wonaano tago heeriingo ngo Allah waɗi he makko, walla mbiyen dokke sewloyankeeje ɗe o feccaa. En kaaliino dow too wonnde yoga he dokke e semmbeeji ɗi neɗɗo jogii ene tawee kadi he guurɗe-ɓosooje goɗɗe ɗee. Kono ko aadee tan tawatee ene renndini ɗiiɗoo semmbeeji kala, wonde tagoore hakkolinnde, soñcunde, nde terde mum ko bellitaade. Rentude ɗiiɗoo semmbeeji he neɗɗo addaniimo waawde tafde renndo, huɓindaade ganndal e ƴellitde karallaagal, kam e jaaɓnude sewlo haa ɗowtoo muuyaande makko walla o maha ɗum he mbaydi yahdundi e soklaaji makko nguurndam. Ngaandi neɗɗo ko tergal jiibingal jogingal golle keewde he nguurndam neɗɗo kono mahateeri mayri e ngaandiji baroode( mammal) keddiiɗe ɗee fof nanndi. Woni tan ko ngaandi aadee ene sowo laabi tati ngaandi kala mbaroodi ndi o foti ɓanndu. Ene eyɓinee wonnde ngaandi neɗɗo ene waɗi hakke 50-100 milyaar neurons. Mbele haa mbaasen yaltude lower men, eden mbaawi sifaade tati e golle ɗe ngaandi waɗata. Mbaawka tataɓa kaa, hono no njiyruɗen ɗum ni, addani neɗɗo waawde tafde kabirɗe ɗe o huwtortonoo ngam raddude,e danndoraade, walla kuwtorɗe ko wayno payane e ngendikaawon ngoɗkon kon o huwtortonoo ngam ñawndude haajuuji makko guurndam keewdi cerrtudi walla cuɗaaje ɗe o sinkortonoo. Hayso hakkille neɗɗo ene rokki ɗum kattanɗe tagngo ne, ɗeen dokke mbaawaano jaalaade he makko so wonaano tago makko heeringo wonde mo bellitaaɗo terɗe. So wonaa waandu, hay gootel e guurɗe-ɓosooje waawa tamde huunde e junngo mum so wonaa neɗɗo. So en yeewi gertogal ma en njii waawa suutude hay huunde ko wona ko hoggo mum waawi sikaade; ko noon ne ñiiwa waawa ƴettude kala ko waawaa fiilde hoggo mum. No gertogal waawra taƴde catal he dow lekki nii, ko noon woni no ñiiwa waawraa hoccude mesalal e dow leydi. Haalobe pulaar ene mbiya: “Ɗo ɓinngel mbeewa sorata ɗoo ngelooba ene ndaara ɗoon kono endataa.” Kono e ɓe mbiya kadi: “Ɗo ngelooba durata e dow cate lekɗe ɗoo mbewa ene yiɗi ɗoon kono heɓataa.” Ndeke so en ƴeewi ɗee ɗoo guurɗe kala, gootel heen fof haysinno ene joginoo hakkille mo neɗɗo jogii oo ne, ɓaawo tan terɗe mum ɗee ko hono nii tepporii waawataano ƴellitde fecciram-gollaagu. Neɗɗo noon ene daɗi e ndeen ŋakkeende sabu mum jogaade terde bellitiɗe. Omo waawi daraade he dow koyɗe makko ɗiɗi tawa omo ñiiɓi,juude makko ene mbaawi hofaade e fortaade;cammeeje juude makko ene mbaawi tamde e tamtude;omo waawi jooɗaade juuɗe makko ene ngolloo taw omo ñiibi; omo waawi ƴettude huunde dow o joddina ɗum les; omo waawi suutude huunde ummoraade les o ƴeeŋna ɗum dow. Ko ndeen wellitaare terde addani neddo waawde waɗde yoga e golle ɗe gootel e mum en fof ko leñol gootol tan he nder baroode ɓuri heeroraade ɗum, ko wayno diwde, sorde, ŋabbude, laadde,e lummbaade. Ko sabu neddo waawde hofde pedeeli mum addani ɗum waawde tamde wooroŋŋe ene rema, jammbere ene soppa, walla serem ene seha. Ko sabu neɗɗo waawde hofde feɗeendu mum wooturu tawa keddiiɗi dii ene portii walla mbeñdi muum, addani ɗum waawde fiɓde e fiɓtude, moorde e sañcudede; ɓittude kudol e hakkunde peɗeeli mum ene winnda, ene nata, walla haade ko hannde yonta ordinatoor (ñigal) e internet, mbiyen ene huwtoroo alluwal kelme ngam tappude. Jogaade hakkille e terɗe bellitiide newnanaani neɗɗo ƴellitaade kanum e hoore mum tan e teelal, kono rokkii-mo mbaawka ƴellitaade he dental. Mahngo terde makko adanngo mo wellitaare waɗi kala ko o waawi gollude e teelal so ɓurii doole makko omo waawi renndude e neɗɗo walla yimɓe hono makko en ɓe mbaɗa ɗum. Yeru, neɗɗo gooto ene waawi yahde dunndu soppoya lekɗe e bilmbi, o ɓola baaji o adda, o hesoya huɗo, so o artii o hunndana hoyre makko tiba, kono kanko tan gooto o waawa fawande hoore makko tibakaa, alaa-e-sago ko ma o daña ballal ummoraade he yimɓe woɗɓe hono makko en mballamo towde tibakaa ndeka waawa fawaade. Ɗuum noon waawata gasde tan ko he diisnondiral hakkunde makko e maɓɓe e ittondiral kumpa,ɗuum kanum ne waawi wonde ko so tawil e ɓe njogi feewre walla laawol peeññinirngol mijooji maɓɓe. Ko ngool laawol mbiyeten soñceende walla haala. Ko doggol hitooji haa wona wowlaandu ndu joom mum en ene paama ko fayndaa heen. Kala gootel e guurɗe-ɓosooje ene jogii keeriiɗe mum fotde e no tago mbaydi mum en rokkiri ɗum en. Ɗee heen ko jahooje e dow koyɗe mum en ɗiɗi walla nay, ɗee heen ko diwooje e ne mbeeyra bibje mum en; ɗeya ko laadooje, godde heen ko dasotooɗe he dow deedi mum en. Kono kamnje fof e joogaade, gootel heen kala e keeriide mum ne, ittaani e ɗe ndenndi e ko’e majje ɗiiɗoo loowdiiji: E mbaydi majje wonde guurɗe-ɓosooje, hono no mbiynoɗen ni, eɗe katojini e ñaamdu e yardu ngam haɗe mbaawa wuurde. Ɗoon ɗo nguurndam hay barogel gootel waawa duumaade haa cay, ngam loowdi mum wonde huunde waatoore(maayoore, firtotoonde), keddagol leñol maggel ko duumii aamnotoo tan ko he yeeñtinde ngel hoore maggel rewrude e laawol ɓesnude (jibinde walla ɓoccinde) e fagganaade bookoƴon majje nguura haa mbaawa raddande ko’e mum en walla faggitanaade koye mum en. Daɗndude ɗum en e kala bone mo ene waawi telbinde nguurndam mum en honoo no kañum hoore mum daɗndortoo he ɗuum ngam hisnude hoore mum ni. Neɗɗo ene renndi e muumanteeje, e ɗeeɗoo gede tati ɗe njaŋti ɗen dow ɗoo ɗee kala hono no o renndiri e majje geɗe keewɗe ɗe jaŋtawol mum en ɗoo soklaani. Tabitde, en njiyii,ko hammu kala guurɗe. Ummaade e sappannde 70 ɓere, haa e sappande 90 ɓere , nde mawɓe men (ngaan saanga sagataaɓe lenyol ngol) puɗɗii eeraango mum en fayde e ɓamtaare pulaar walla no ɓe noddiratnoo ɗum ni, jaŋde pulaar, ɓe ndanyii heen caɗeele mawɗe waawnoode famminde noddetenooɓe ɓee, ko ɓe noddatnoo ɗum en e mum koo. Nde tawnoo noddaandu nduu wonnoo, e ngaan saanga, ko “ngaree njanngen pulaar” wonaa “ngaree njanngen he pulaar”.Ko aldaa e bettere, jaabowol ko gooto… [ Jokku Taro]
https://binndipulaar.com/2022/07/23/daartol-%c6%b4ellitaare-taa%c9%93al-ne%c9%97%c9%97o-fayde-%c9%93amtaare-pinal-e-ganndal/
Ardo e Dieyla ko gooto e magooji Pulaar mo jaltugol mum addi welkeende mawnde he nder yeeɓiyankooɓe Fulɓe. Nde tawnoo yimɓe ɓee ene njoortinoo he mago ngoo wonde mago yuɓɓungo kadi heewngo kesam-hesaagu. Sabaabu gadano o ene waawi ko ngam yiynoode heen Saydu Bah mo 2STV, ko neɗɗo mo yeeɓiyankooɓe fulɓe nganndi kadi njaɓani ɗum he fanniyankaagal mum. Hayso tawii ko ngol woni gadanol makko he mago ne, ko o goowɗo media e ayaawooji kabrirɗe. Foutavision, heedtuɓe he kaarallaagal ngal ɓee ne, ko seedtanaaɓe karallaagal. Dahab wallii sukaaɓe heewɓe waɗooɓe Rap Pulaar waawde yaltinde kilipaaji mum en, kadi o waɗi heen golle maantinɗe. So alla, ɗamaamuya yimɓe oo sooyaani, nde tawnoo kala ko ene addana mago yuɓɓude e weltinde fittaandu ene tawee he Arɗo e Jeylaa. Magiyankooɓe ɓee ko haralleɓe waawɓe ko mbaɗata ko, ɗigginɓe meccal mum en. So tawii addanta mago welde e yuɓɓude ko kumpa (suspense), bettere (surprise), daraama (drama), e njalniika (comedie), fof ene tawee he nder Arɗo e Jeylaa. Ko adii fof, loowdi (scenario) ndii ene roondii maana kadi ene yaltina toɓɓe nguurndam keewɗe guuraaɗe kadi jarɗe wattude hakkille. Hayso tawii loowdi (scenario) ndii soomaa ko e tekkere kesam-hesaagu ne, neɗɗaagu Fulɓe ene feeña heen gila e haala haa baɗle. He jolal 1 (Saison 1) kala ɗo yimɓe ɓee ɗaminooɓe ɓe ndiwtii ɗoon, ko ɗuum waɗi yeeɓiyankooɓe ɓee ene keppatnoo ko raawre ɗiɗimere nde arata. Raawre ɗiɗimere (jolal 2) ndee, sikke alaa, fuɗɗoriima he mbaydi yañɗundi (spectaculaire) nde tawnoo hawri ko he maanditaare Saydu Bah, kadi ndeen o suɓinoo ko taƴcude maayo o tawoyi yeeɓiyankkoɓe makko wonɓe rewo e woodi booye, ngam renndude e mum en weltaare kono kadi ngam ɓeydaade tiiɗtinde e tabitinde wonnde maayo wonaa keerol. Raawre ɗiɗmere (saison 2) nde kadi addii jeeso kese, Maalik, Rugi e Anta, kono kadi sirpirisaaji keewɗi e kumpaaji (suspense) keewɗi ɗi ene ɓeydani yeeɓiyankkoɓe ɓe, ñalnde kala, heppude ko ñalngu rogere hesere ndee arata haa ɓe njiya mbele ma ɓe nganndu heen geɗel fof hol to yuumti. Mbele maa Anta wujju ɓernde Arɗo haa o faalkisoo Jeylaa; mbele maa jibnaaɓe Jeylaa mbaawnu ɗum haa resondira e Maalik; hol to Jamila woni; holko jogori wonde kuccam Foutavision? Mbele gardeyaagal tan ene jogori ittude Ardo he tampere haa waawa heɓtude Foutavision? E laaɓnde goɗɗe keewɗe ɗe mago ngoo fawiɗoon kono ɓe cuwaa huccande saaktande yeeɓooɓe ɓee sirluuji ɗii e ittude ɗum en he kumpa mum en tawo. He gasirde raawre 1 ndee, Jamiila nanii wonnde ɓe o anndi ko kanum en ngoni jibnaaɓe makko ɓee jibinaanimo e jaati, te ko ɓeen gonnoo sabaabu jogaademo geɗal he Foutavision. So selli ɓe njibinaanimo hol ko hare makko ngam heɓtude Foutavision he junngo makko ndee jogori nafoydemo? Dieyla ne anndii Jamila ko ɓiy yummum, hayso Jamila suwaa anndu ɗuum tawo. Oya ko dokkanooɗo Arɗo, kono Arɗo yiɗaa ɗum, goɗɗo o Arɗo ene yiɗi ɗum kadi ene yiɗi Arɗo, kono caggal ndeɓe kumpitii enɗam maɓɓe hol no hakkunde maɓɓe jogori wayde e rewam ɗuum jogori jibinde hakkude goota kala e maɓɓe e Arɗo? Laaɓnde ɗe mberliɗen dow ɗee ko jubbannde tan he nder laaɓnde goɗɗe keewɗe ɗe kala yeeɓiyanke Arɗo e Jeyla seeraani e laaɓndaade. Ko kaaɗo kumpa addani Arɗo e Jeylaa wonde mago ngo kala yeeɓiyanke jaɓataa luuteede heen hay rogere wooteere, kadi tuugnaade he ɗuum eɗen mbaawi sikkude kadi wonnde ko jooni serie o fuɗɗii. Nde tawnoo e ɓe njogii kuccam mawɗam yeeso maɓɓe hade maɓɓe saaktude sirluuji geɗe keewɗe ɗe kumpaɗen he nder ngoo ɗoo mago. Hayso raawre adannde ndee gasii ko aldaa e caɗeele ne, raawre ɗiɗimere nde en njiyii ene heewi yano ummoo, kadi ɗuum fuɗɗiima gila he rogere 2. Rogere (episode) fuɗɗo waasa yettaade, walla ñalawma mo rogere fotnoo yaltude oo diwe, ekn. Hol ko woni sabaabu ɗuum, mbele ko caɗeele karalleeje (problème technique) walla ko rafi ngalu, walla nii ko magiyankooɓe ɓee ngonata ɓe keɓaaki? Ɗeeɗoo caɗeele, eɗen nganndi, heen gootel kala ene waawi heɓtaade, te so waɗii ene waawi telɓinde golle. Heen sahaaji boom, kannje fof aɗe mbaawi ardude, te kadi eɗen nganndi, wonande fuɗɗotooɓe ɓe ngalaa doole fof jommbaani. Kala ko waawi jeyde sabaabu ooɗo yana ummoo ne, enen yeeɓiyankooɓe Fulɓe eɗen keppi ko njiyaten Ardo e Jeylaa ene refti laawol, kadi ene jokki he feernude ɓerɗe men hono no ɓe ngoowi waɗde nii he kala saha.
https://binndipulaar.com/2022/06/19/yana-ummoo-he-magooji-pulaar-hol-to-ardo-e-dieyla-tiindii/
Luumo defte rewɓe ngo ndakaaru (Salon du livre Feminin de Dakar) taggii wejo mum hanki, caggal balɗe tati, ñalnde 5,6, e 7 Duujal, to Hotel de Ville mo Ndakaaru. Fayndare ngooɗoo luumo wonno ko wallude rewɓe winndiyankooɓe mbele ene mbaawa saaktude golle mum en haa ɓura anndeede e tineede, kono kadi e teeŋtinde no ballifanɗe maɓɓe mballiri e hare maɓɓe ngam yooltude jojjanɗe maɓɓe. He biyɗe Amina Sek, puɗɗuɗo miijo yuɓɓinde luumo ngo o, rewɓe winndiyankooɓe ene keewi, ma ɓe ɓur teemedde ɗiɗo, kono ko seeɗe e maɓɓe tan nganndaa, kadi so luumooji defte bayɗi nii mbaɗii rewɓe ɓee keewaani jeyeede heen. Heewɓe e maɓɓe tinataa nii nde ɗi mbaɗata nde tawnoo ɓe keewaani noddeede heen. Heewɓe e maɓɓe so mbinndii ko kanum en kadi muulanta koye mum en, ndañataa muulanooɓe ɗum en. So a rewaani he Galle Caatirɗo (maison d’edition) noon, deftere maa heewaani hay hiiseede ni, saka ndokke ɗaa hurum winndiyanke. Daawal gadanal he ngooɗoo eɓɓo wonnoo ko yuɓɓinde mbaylaaji winndiyankooɓe rewɓe hakke yontere, rewɓe sappo e njoyo (15) njeyanooma heen. Fayndaare ndee wonno ko wallude ɓe ha ɓe mbaawa huɓindaade karallaagal mbinndiin, kadi ɓe njokkondiraɓe e galleeji caatirɗi, tawa so ɓe mbinndii ene daña muuleede. Caggal ɗiin mbaylaaji, ma roɓindo ballifanɗe kawtinaaɗe waɗe tawa wallifii ɗum en ko rewɓe jeyanooɓe he mbaylaaji ɗii ɓe, ɗum saate e ballal yuɓɓo halfinaango defte (direction du livre). Daawal ɗiɗimal ngal woni luumo defte rewɓe ngo Ndakaaru, ngal ene yaha haa ɓalɗe tati. Hakkunde wejo e njeeygu defte, maa rewɓe ɓee njeewtu kadi he ko toɗɗii coñce e ballifanɗe rewɓe. He luumo defte rewɓe ngo Ndakaaru, rewɓe sappo e njeetato (18) wallifiyankooɓe nootitiima heen. Ene jeyaa e maɓɓe Hajjaa Hapsatu Yero Dem mo Aañam Coɗay, ɓurɗo lollirde Jinndaa Dem. Kadi ko kanko tan nootitii heen e winndiyankooɓe ɗemngal Pulaar. Jinndaa ko ɓooyɗo daranaade ɓamtaare pinal Fulɓe e ƴellitaare ɗemngal Pulaar. O wallifiima defte jeeɗiɗi (7), ɗe ene kaala he toɓɓe keewɗe ceertuɗe. Ene jeyaa heen deftere makko nde tiitoonde mum woni: “Darnde Debbo Pullo E Ɓamtaare.” He nder mayre o holli heen darnde tiiɗnde nde debbo pullo jogii he nder renndo, kono kadi o woytiima no rafi jaŋde tonngiri ɓe hannde e waawde daraade ɗo ɓe poti ɗo haa ɓe mbaawa naftude renndo ngoo no haaniri ni. Sikke alaa, Jinndaa ɓooyii faamde, kadi etaade fammin’de wonnde janngude he neeniwal mum ko sodorde, te so rewɓe ɓee fof njannginaa-ma ma ɓe mbaawatno faggitaade gannde e karalleeje ɗe ene koybinanaɓe nguurndameeje maɓɓe; ɓe ɓura waawde addude nafoore he renndo maɓɓe. Nde tawnoo hayso rewɓe Fulɓe ko dariiɓe ne, faggudu aduna hannde oo, laaɓndi ko karalleeje kese ko ndeen oon tigi waawata faggitaade heen ko nafata. So alla, pinal e ɓamtaare ko toɓɓe ɗe Jinndaa ɓooyi dukande. Deftere makko adannde, yaltunde he 1991, nde tiitoonde mum woni: “Uddooji Maayo Senegaal.” Omo jaŋtoo heen fiyakuuji uddooji ɗi OMVS eɓɓunoo ngam ɓamtaare faggudu, rewrude he ndemaaji kesi ɗi ene lomtoo ndemaaji gaadanteeji ɗi, kadi e waawde yeeñtinde jeyngol (electricite) ummoraade he maayo Senegaal ngo. Ɗiin uddooji mawɗi sikke alaa, ene njogii rewam mawɗam he taarndi ndii, faggudu renndo ngo, e pinal mum. Sabu laamu nguu e fewjunooɓe eɓɓo ngoo suɓaade ndemaaji kesi ɗi ene lomtoo gaadanteeji ɗii waɗi, yimɓe diiwan o, alaa e sago ko maɓe paggitoo gannde e karalleje kese jahduɗe e mbaylaandi kesiri ndi. Ndeke noon, jinndaa kam jeertiniino wonnde hay ndema, ngawa, walla ngaynaaka ko tawruno ɗen maamiraaɓe men koo, saha nana ara ɓadiiɗo ne kay, mo janngaani waawataa ɗum gollaade. Ko ngol ɗoo woni luumo maɓɓe gadano, kono yuɓɓinɓe ɓee ene taƴnii wonnde ngo yahrii no feewi. Geɗe keewɗe jowitiiɗe e deftere mbaɗaama toon he nder balɗe tati ɗe: batuuji, jeewte, e gostondiral miijooji hakkunde haralleɓe seertuɓe fannuuji ŋeeñal e pinal (natiyaagal, naɓaka, ngamri, e gaaci) ekn. Nootaninooɗo Jaagorgal kalfinaangal Caaktirɗe, toppitiiɗo ko fayti e defte, Maalik Njaay, rokkii fodoore mum wonnde maa jaagorgal ngal duusondir e maɓɓe he ngooɗoo miijo. Sabu ko ɓe mbaɗata koo ene hawri e eɓɓo yaajnude taragol defte (salon de lecture) ngo jaagorgal ngal yuɓɓinta he ooɗoo sahaa he dow wertaago leydi Senegaal ndii kala.
https://binndipulaar.com/2022/05/08/luumo-defte-rew%c9%93e-mo-ndakaaru-jinnda-dem-nootiima-e-innde-maatam-e-rew%c9%93e-ful%c9%93e-winndere/
Caggal defte makko Binndanɗe Hiisankooje (2016) e Gannde Hiisiwe (2019) Dr Muhammadu Faalil Sih yaltinii deftere mum tatiɓere he Hiisiwal (mathématiques). Ñoggannde Silo Hiisiwo, ko noon woni tiitoonde deftere ndee, yowitii ko he hiisa caltiwa e kiɓɓiwa, so en ndeftii he konngol Ceerno Bookara Aamadu Bah, binnduɗo ngardiindi deftere nde o. Ko ɗum fannu toowɗo he nder hiisiwal janngateeɗo he duɗe jaaɓihaaɗtirde. He oo sahaa mo laamu Muritani haɓɓitii wonnde maa wara kala ɗemɗe ngenndiije Afriknaaje ngonɗe he nder leydi Muritani ngam yiɗde jaalɗinde ɗemngal Safaroore; to leydi Senegaal laamu nana waɗa kulol e cuusol jannginde Wolof he nder duɗe laamu he dow faalkisaare ɗemɗe ngenndiije keddiiɗe ɗee, Dr Muhammadu Faalil kanum tinndinii en wonnde en potaani sabbaade he ɗiin laamuuji mgam ɓamtude Pulaar. So goonga, haysinno laamuji Afrik ɓamiino pellital jannginde e ɓamtude ɗemɗe ngenndiije Afrik ne, alaa e sago ko maa annduɓe kala leñol njaɓa sippiraneede ɗemngal mum en. Mballifoo, pira kadi egga kala fannu ganndal he ɗemngal mum en. Doktoor Hammadi Sih hollii en wonnde so pellital yantii heen, ɗuum ene gasa laataade. Sabu defte makko tati ɗee fof mbinnda ko he nder duuɓi joy. O fuɗɗii winndu deftere makko adannde ndee ko he nder sahaa mo o wonnoo e winndude deftere makko joofnirnde jaŋde (thèses dedoctorat). Kono ɗuum fof e ɓittunoode e ɓilaade haɗaani-mo waɗdorde heen winndude he ɗemngal makko neeniwal, ngal ganndal patamlamiiwal, ngal hayhuude hannde waawa yahde gaa-gaa muuɗum. Sabu makko fiɓde o sellini wonnde neɗɗo waawa huɓindaande ganndal kala ko ngal waawi won’de, teeŋti noon e hiisiwal’ tawa oon tigi wonaa ene janngi ngal he neeniwal mum. Ballifanɗe Hiisiwal patamlame ɗe Dr Muhammadu Faalil Sih waɗi he ɗemngal Pulaar, taƴii hujjaaji kala wiyatnooɓe ɗemɗe Afrik mbaawaa faggitoreede gannde toowɗe sabu ŋakkeede kelmeendi njaajndi waawndi saaktude miijooji jiɓiiɗi. Kono kadi, golle makko ɗee ene poti finndin’de kala ɓiy pullo walla ganndo Afriknaajo, kuwtortooɗo ɗemɗe koɗe ngam winndude, gaagaa ɗemɗe ngenndije Afrik, e miijtaade mbele nafoore mum en woni ko he winndude e ɗemɗe ɗo ganndal mum huwtortaake, walla ko addude tuufere mum e mahde jeytaare Afrik, nde fooɓre mum ko rimɗinde koye men e huwtoraade ɗemɗe janane ngam nehde ɓesguuji men. Sikke alaa kadi, ɗee golle makko ngaddaniimo won’de ñemtinirɗo kala sukaaɓe Afriknaaɓe, gila he yonta makko haande o haa e yontaaji keewɗi payɗi arde, kadi naatnii innde makko he daartol jeytaare Afrik, e ƴellitaare ganndal he mbaydi kuuɓtundi. Dr Muhammadu Faalil Sih jibinaa ko ñalnde 23 Siilo (Janvier) 1990 he wuro he nder Fuuta Tooro ene wiyee Beelinaaɓe he diiwal Boosoya, walla so tawii ko to feccere njiilgu Muritani ɗo ngo jeyaa hannde ɗoo, mbiyen diiwal Gorgol. Ko ɗoon o waɗi jaŋde makko lesiire, caggal ɗuum o fayi Kayhayɗi, laamorgo diiwal gorgol o jokkoyi toon jaŋde makko hakkundeere haa o heɓi toon bakkaloreya C (fannu Hiisiwal). He 2009 o yahi farayse o jokkoyi toon jaŋde toownde to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Cergy-Pontoise, he nder leydi frayse ɗo o janngi haa o heɓi doktaraa makko. Muhammadu Faalil walla mbiyen “Pullo Gaynaako,” innde nde o suɓanii hoore makko, woniino toon almuudo teskinɗo sabu makko won’de belɗo hakkille, baawɗo jaŋde. O heɓii toon seedanteeje moƴƴingol (mention tres-bien) he kala tolno seedanfaagu mo o waɗnoo, kadi o heɓi njeenaaje (prix) keewɗe, yeru,“prix au mérite en sciences par l’Académie de Paris.” he 2014. Caggal ɗuum o yahi Dowlaaji Dentuɗi Amerik, ngam wonde wiɗtiyanke (Research Associate) to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Wirsinya (University of Virginia) tuggude he 2018 haa 2021 Tuggdude he lewru Korse (juin) 2021 haa hannde ko o wiɗtiyake to Imperial College London. Doktoor Muhammadu Faalil ene wiya addani ɗum winndude ganndal Hiisawal he ɗemngal Pulaar ko addii fof ko ngam yiɗnoode fennude wiyooɓe ɗemɗe Afrik mbaawaa faccirde miijooji toowɗi. Ballifanɗe makko he ɗemngal Pulaar: 1. Binndanɗe Hiisankooje (2016) Edition Papyrus Afrique 2. Gannde Hiisiwe (2019) Ene tawee ɗo 3. Ñoggannde Silo Hiisiwo (2022) Ene tawee ɗo
https://binndipulaar.com/2022/04/25/hiisiwal-mathematique-e-pulaar-jaltugol-deftere-hesere-nde-dr-muhammudu-f-sih/
Ko ñalnde Talaata 12/04/2022 Abdulay Ali Malal Jallo, gardiiɗo Radio Tele Fulɓe naati ñiiɓirde CNRA yuɓɓo laamuyankeewu halfinaango rokkirde siññaaluuji Tele e reende kuule mum en he nder Senegaal. Omo wonndi e sate mawɗo mo ene jeyaa heen jooma-suudu makko, Raabi Seydi, golloowo kadi he RTF, wonndude e musiɗɗo makko Ibraahima Kebe, jaayndiyanke RTF. Ñalawma oo ko ñalawma daartolyankeejo, sabu addiɓe ɗoon ko siifondirde e Baabakar Jaañ hooreejo CNRA ngam keɓgol siññaal mo ene addana Tele Fulɓe wonde tele keɓtinaaɗo, laawɗuɗo, kadi baawɗo jaggeede he nder galleeji tawa wonaa Youtube tan. Caggal duuɓi cappanɗe limti-limtinɗe, dukooji, hareeji e goytaali ɓiyɓe Fulɓe he nder Senegaal wonnde ko ɗawaaɓe e jaayndeeji Senegaal, teeŋti noon he ayaawo habrirde, hannde Allah addanii en Tele. Jaaraama Ali Malal Jallo, ko kanko Allah rokki wune. Sabu keewgol rajooji Pulaar hannde yejjitinii en wonnde, won nde ngoyatno ɗen rafi kaalirɗe hono no ngoyirten rafi teleeji hannde ni, kono eɗen ciftora ko “Diamano FM” adii wonde rajo Fulɓe kaaloowo Pulaar he nder Senegaal, kono nde en njogoraaki ɗum jogogal moƴƴal ngal ngongo haandi ngal, ngo loppita he juuɗe men, Pulaar oo werlaa ladde, heddii eɗen ngoya njananaagu. Allah ene waawi noon Tele Fulɓe wonana en afo gaaɓɗo malaaɗo, o duumo haa goɗɗi keewɗi ngara tawtamo. Ali Malal kam waɗii fodde mum he leñol Fulɓe, kadi o jinnganii ɗemngal Pulaar, heddii ko golle leñol ngol ngam mbele ma ɗum tabit. Ɗuum noon ko yoo nattu ballal e haala tan, wonta ballal he golle. Hono no Ceerno Mamadu Sammba Joop “Murtuɗo” wiyatnoo ni: Ko min ñaagii on wonaa gulaali e luukaali; wonaa kelle e kuljinaali; wonaa bawɗi e sabareeji; wonaa buubaaji e doŋ-doŋaali. Min ñaagii on ko golle e balle… kala ko ɓamtaare Pulaar ene jara min coodi. Ndeke noon Fulɓe ene poti addude balle mum en ngam wuurnude Tele ɗe. Ballal garwaniiwal woni so neɗɗo waɗanaa-ma huunde yo o naftoro. Ko enen ngoyatnoo yo en ndañ teleeji e rajooji so waɗaama kadi ko enen poti ɗum heɗaade e yeeɓde. Ene hersinii e Fulɓe, wiyooɓe ko kanum en ɓuri heewde he nder Senegaal, rajo mum en walla tele mum en uddiree wonnde alaa heɗotooɓe walla yeeɓooɓe. Te eɗen nganndi ko ɗuum wonno hujja maɓɓe ndeɓe loppitta Diamano FM he juuɗe men. Kadi ko heddiiɓe ɓee mbaɗata haa rajooji mum en e teleeji mum en nguura ko en potaani ronkude ɗum. Kala ko njogiɗen ko foti ɓanngineede ngaddanen Radio Tele Fulɓe. So ɗum taggee, habrude Siyaara walla Ñalɗi Pine wuro walla diiwan mon; so ɗum fijirde Baaba Maal, adviser, walla Abdou Kamara to grand Theatre; walla ko Kadia Kande e Choupi Mballo mbaɗata hiirde Kolda walla ko mago Yero Soh walla Amadu Jallo waɗanta wuro mon walla falnde mon, naawee toon ɓannginee. Alɗuɓe leñol ngol, jooma en societeeji e entreprisaaji yoo mballu ngadda ɓannginooje mum en. Ɗuum maa wallu leñol ngol ɓamtaade tawa ko e ballondiral e nangondiral juuɗe, gooto kala nanngana banndum junngo tawa hay gooto yelaaki hay gooto, haygooto ñaagaaki hay gooto. Gooto kala ene heɓa heen nafoore, kadi ɗum nafa leñol ngol ɓamta ɗemngal ngal.
https://binndipulaar.com/2022/04/20/ful%c9%93e-senegaal-ke%c9%93ii-tele-mum-en-gadano-jooni-noon-hol-to-faya/
Muritani, ƴiiƴameeje ɓaleeɓe ene njokki rufeede ko aldaa e curo walla kajo, aduna ene ndaara alaa kaaloowo. Wonaa leyɗeele walla dente Afriknaaje, wonaa dente winndereyankooje walla ni leyɗeele piytortooɗe becce wonnde ko kanum en ndarii he felo jojjitde hakke aade.He beete hanki, sukaaɓe ɓaleeɓe Muritaninaaɓe njippiima he dow laabi ene mbaɗa seppo ngam hollude mettere mum en he ooɗoo ñalawma 28 Jolal, potnooɗo won’de maanditaare jeytaare ndimaagu leydi Muritani. Kono he hakillaaji ɓaleeɓe Muritaninaaɓe, o ñalawma wonaa ñalawma weltaare, kono ko o ñalawma sunaare ngam siftorde 28 kooninke haalpulaar en ɓaleeɓe layyaaɓe ngam mawnin’de maanditaare jeytaare ndimaagu Muritani. Ko he laamu Ma’awiyya Wuldu Sidi Ahmed Tayya ceddeewu ɓatamboniigu, ñalnde 28 Jolal 1990, noogas e jeetati kooninke ɓaleejo tonngaa, towa mbaɗaa yarga to Inal, ngam waɗde jeyngol he deedi ɓaleeɓe Muritani, hulɓin’de ɗum en mbele ene naattina juuɗe mum en he nder deedi mum, njebbilaano ɓureede e jiimeede caggal joljole baɗnooɗe he 1986 e 89. Ɓaleeɓe Muritaninaaɓe ceeraani e hollirde mettere mum en kala nde oo ñalawma arti. Hannde to Nuwaksoot, wuro laamorgo Muritani, seppooji mbaɗaama toon ngam wiyde yoo ñaawoore goonga waɗ. Hono ɗiin kadi mbaɗaama to Paris, laamorngo dowla Farayse e New York to Dowlaaji Dentuɗi Amerik, tawa ko e noddaandu waalde Muritani min njejjitaa. Ko hono noon ne kadi to worgo leydi Muritani too (Fuuta Tooro) seppooji mbaɗaama he nder gure keewɗe, kono ko to wuro Baabaaɓe-looti ɗum ɓuri teskin’de sabu golle kaantare ɗe laamu ngu waɗi he dow sukaaɓe seppatnooɓe ɓee. He sakkitoore perefee diwal ngal, mawɗo alkateeɓe o yamirii alkateeɓe (polisaaɓe) ɓee yo njan he seppatnooɓe ɓee, ɓe piyɗum en, ɓe njaggi heen sukaaɓe nayo, ɓe nawi ɗum en polis. Heen gooto biyeteeɗo Thomas Sankara-Jallo, ɓe piy ɗum haa ɓe coli e mum ñiiƴe nay. Eɗen ciftina tan, duuɓi cappanɗe tati hikke gila ndee bonannde waɗi, yimɓe waɗnooɓe ɗum ɓee nana njaha he bellanteeje mum en hay gooto e mum en ñaawaaka.
https://binndipulaar.com/2021/11/29/muritani-28-jolal-ko-nalawma-sunaare/
Fatmata ko jimol Baaba Maal jaltungol ko ene wona hitaande jooni kono ngol haastetaake. So tawii ko haaldude sibu Allah nii jimɗi Baaba Maal alaa heen kaasteteengol. Kono he nder o video clip, Baaba Maal ene teeŋtinana en wonnde wonaa welde daande tan addani Baaba Maal wonde naalaŋke ŋana, alaa, ko luggidde makko humpito he pinal Afriknaawal haa ɓuri teeŋtude kadi e pinal Hiirnaange-Afrik addani Baaba Maal won’de naalaŋke tacci-keeriijo. Waawdemo ruttaade he ngal ɗoo pinal ɓooyngal, ngal iwdi mum ene askitinee gila e pinal misra ɓooyma, mahtoo ɗum e mbaydi yahdundi e jamaanu tawa kadi hanki oo hay huunde heen faataaki he mum, ko ɗuum addani Baaba Maal won’de naalaŋke mo hiiɗɗataa, haastetaake. Nde tawno ñalawma kala mo Allah addi omo waawi ñeɗde he ndee sewnde pinal ngal ɓeeɓataa o yarna ɗum yimɓe ɓee tawa kadi kala ndeɓe njari heen e ɓe teskoo heen dakamme e mbelemma keso mo tuuyo jamaanu maɓɓe naamni o. He nder oo ɗoo video clip eɗen njiya heen Baaba Maal ene renndina jimɗi e gaaci Fulɓe, kooraaji e balafonji manndinkooɓe, sabareeje e ngamri Jolfuɓe, kono tawa fof ene renti woni duƴƴal gootal, duƴƴal gaaci Hiirnaange-Afrik. Gaaci ɗi kala ɓiyɗo Afriknaajo keɗiiɗo ɗum maa yiyto heen hoore mum, yiytoo heen pinal mum e hanki mum. So tawii ko ngoonga noon, Baaba Maal yahaani woppi Ummu Sih caggal. Ko Baaba waɗi he naale e gaaci koo, ko ɗuum tigi Ummu Sih ne waɗi e kettuki, ñootol e cuɗaaje. Oo ɗoo banndiraaɗo dewbo kettukiyanke (styliste) ŋana, ko ɓooyɗo hollirde e ñeeñal mum, ngootaagu pinal Afrik. Ngootaagu ngu ene feeña he kala geɗe nguurndam teeŋti noon he ɓoornugal e cuɗaari. Oo ɗoo video clip, ko gollal harelleeɓe ɗiɗo, gooto kala e meccal mum e ñeeñal mum, renti wonti gollal gootal ngal he nder mum, kala Afriknaajo ene yiytoo heen hoore mum nde tawoo omo tabitina ngootaagu Afrik e pinal mum.
https://binndipulaar.com/2021/11/27/baaba-maal-fatmata/
Waalde (fedde) Sukaaɓe Daraniiɓe mawninde Finaatawaa he nder Burkina yuɓɓinii he nder lewru Silto (septembre) 2021, kampaañ ngam janngingol sukaaɓe pulaar/Fulfulde. Oon kampaañ duumiima fotde jonte ɗiɗi (jeeɗɗiiji ɗiɗi) kadi o yettinooma he nokkuuje keewɗe he nder leydi Burkina, gila e gure dowriije ɗe haa e ngalluuje ɗe. Fayndaare maɓɓe (ko ɓe muuyi e mum) ko janngin’de, sukaaɓe ɓe duuɓi jeetati haa duuɓi sappo e joy, waawde winndude e taraade he ɗemngal mum en neeniwal fulfulde. Sabu teskaade no Fulɓe mbiyata ni: “Lekɗal ɓuccetee ko gila ko keccal”, waɗi eɓe njiɗi naatnude he nder ɓerɗe sukaaɓe fulɓe yiɗde ɗemngal mum en Fulfulde e teddin’de ɗum kam e ñaaƴrude Pulaaku mum en gila e ɓe ngoni famarɓe, tawa so ɓe mawnii ɗuum ene mahoo e maɓɓe. He nder jonte ɗiɗi ɗee sukaaɓe ɓee njanngii he mum ko heewi e finaatawaa Fulɓe, kadi ɓe keɓii faamu moƴƴo e holno Fulfulde winndortoo e holno tarortee. He nder wideyoo gooto ƴettaaɗo to duɗal Hamdallaay, gootal e leeɗe Wagadugu, sukaaɓe ɓee ene kollira weltaare mum en he ko ɓe njannginaa ko, kadi ene yiyee heen goɗɗo ene taroo “Hurumaaji Jeeɗiɗi Fulɓe”, ɗuum woni wiyude miɗen kunii tabitin’de ɗii hurumaaji jeeɗiɗi Fulɓe: Min penataa Min kulataa Min tooñataa Min ngujjataa Min njamfotaako Min ngoopataa (njaalotaako) Min taƴataa enɗam. He timmooree kampaañ o jannginooɓe ɓee mbaɗii ɓeto walla ɓetu, hono ngaddinaaji mbaydi, ngam ƴeewde yalla sukaaɓe ɓee paami ko ɓe njanngi koo faa wooɗi (moƴƴi). He nder almudɓe (taalibaaɓe) cappanɗe jeegomo, heen sappo dañɓe toɓɓe ɓurɗe toowde ɓee keɓii njeenaari (mbuuña). Gooto e maɓɓe fu okkaama seedanfaagu (attestation d’aptitude) he ɗemngal Pulaar/Fulfulde, gineeji ko ɓe njanngiri (des fournitures scolaires), e tisetaaji. Waalde (fedde) Sukaaɓe Daraniiɓe mawninde Finaatawaa he nder Burkina Faso (Association des Jeunes Promoteurs de Finaatawaa au Burkina Faso) darnaama gila he lewru Bowte (Decembre) 2018, darni ɗum ko sagataaɓe Fulɓe janngooɓe Duɗal Jaaɓihaaɗtire Joseph Kizerbo to Wagadugu. Ko toon golle maɓɓe ngam ƴellitgol finaatawaa Fulɓe e janngugol ɗemngal Fulfulde fuɗɗii. E ɓe mari faa nder ɗuɗal too goomu wiyeteeɗo “Club Fulfulde”. Ko caggal nde guurte (powtal) ari, ɓe piɓi naɓude ɗeen golle faa yotto to gure e ngalluuje Burkina ɗe Fulɓe tawetee e mum ɗee fu. E ɓe piɓi kadi jokkude waɗde ɗee golle hitaande kala so Geno muuyi.
https://binndipulaar.com/2021/11/25/janngingol-pulaar-fulfulde-e-daranaade-finaatawa-ful%c9%93e-he-nder-burkina-faso-ko-%c9%97uum-waalde-sukaa%c9%93e-janngoo%c9%93e-to-du%c9%97al-jaa%c9%93ihaa%c9%97tirde-joseph-kizerbo-miili-wa%c9%97ud/
Ko ñalnde 01/07/1751, tumbbitere adannde Encyclopedie mo Diderot e d’Alembert yalti. Ɗuum noon woniino fuɗɗoode fayde he yolnde ƴellitaare ganndal nde hono mum meeɗaani yiyeede he nder Farayse e Orop kala. Ɗuum jibinii kadi baylogol e hakkillaaji maɓɓe he tonngude hoore mum tan he miijooji donaaɗi ko aldaa e ñaawtoraade ɗum hakkillantaagal e luggiɗinaade he miijo. Teemadannde 18 ɓre, he nder Orop, laatinooma yonta ƴellitaare gannde e miijooji kesi, mo ene feeña he ballifanɗe keewɗe, gila e Filosofi, coñce e ganndiyeewal (science) haa e hiisaweeje. Ko ɗuum waɗi teemadannde ndee noddireede “Yonta Lewlewal” (lumiere), nde tawnoo he nder Orop ngaan saanga ene waɗnoo waalde annduɓe innitortooɓe “Lewlewalyankooɓe” (illumine), ɗuum woni yaltuɓe he niɓɓere majjere naati he lewlewal ganndal e hakkilantaagal. Ko ɓe udditaninooɓe yiɗde ƴellitde ganndal e reen’de kurmondiral hakkunde yimɓe kala, rewrude e hurmaade yiyannde kala neɗɗo, kala miijo mum walla fiɓnde mum diineyankoore walla dawrugol.Dillere (mouvement) lewlewal ko dillere filosofi, coñce e ganndal ƴellitiinde he feccere wattindiinde he teemedannde 17ɓre. Ene jeyaa e semmbinɓe ndeen dillere, filosof en ko wayno Spinosa (Spinoza), Locke, Bayle e Newton, caggal ɗuum nde sarii he nder Orop kala haa yetti Farayse he teemadannde 18ɓre. Darnde maɓɓe wonno ko haɓaade kala tooñannge, leptireede fiɓnde mum diineyankoore walla yiyannde mum dawrugol. Ɓe ndaranii wuurtin’de gannde, senaare (l’éthique), ŋeeñal (arts), jime e coñce. Ballifanɗe maɓɓe ene njogii rewam mawɗam he joljole patamlame baɗnooɗe he gasirɗe teemedannde 18ɓre, ko wayno declaration of Independence 1776, gonɗo sabaabu jibineede Dowlaaji Dentuɗi Amerik, e Rewolison mo Farayse 1789 -1794, gonɗo sabaabu ɗoofgol toon laamuuji ndonu sompi laamu Republique. Ɗo adan ɗoo, eɓɓo ngoo wonno tan ko firde deftere Ephraim Chambers nde tiitoonde mum wonno Cyclopaedia, fuɗɗiinde muuleede gila 1728. Cyclopaedia ko saggotorde waɗnde nate (Dictionnaire illustré) he ɗemngal Engele tan wonno, kono Farayse he ngaan saanga alaano ko waynoon, nde tawnoo mecce e fecciram-gollaagu ko huunde hoybinanoonde wonnoo he nder maɓɓe. He 1745 Gottfried Sellius, ganndo dowluɗo jeyanooɗo he Royal Society, ɗaɓɓiri saatiyanke (editeure) Parinaajo ene wiyee André Le Breton, mbele ene fira Cyclopaedia he farayse. Caggal yah ngartaaji keewɗi ɗi njibinaani hay huunde, miijo ngoo yetti Denis Diderot e musiɗɗo mum Jean Le Rond d’Alembert, ɓeen pelliti nawde eɓɓo ngo ɗo ɓuri toowde e miijo arwanngo ngoo. Ɓe eɓɓi winndude deftere yaajniinde tawa ene renndi he nder mum denndaangal fannuuji ŋeeñe, gannde e mecce ganndanooɗe he oon yonta.He lewru 10ɓru 1750, ɗerewol eɓɓoore yalti ene sifoo ko jogori won’de loowdi deftere ndee ngam ɗaɓude yimɓe hunotooɓe ene coda nde so nde yaltii, kadi kala binnditiiɗo yoo fuɗɗo 60 livre, mbele eɓe ndaña ko ɓe muuldi deftere ndee. Lewbi jeegom fof maɓe njaltin tummbitere, kala keɓɗo tummbitere mum kadi ene jogii ko foti yoɓde, ko noon haa nde ɓe njoofnoyi deftere ndee kala. Ujunnaaje (guluuje) nayo neɗɗo mbinnditii heen.Hayso eɓɓo winndude deftere Encylopedie ngoo jeynoo ɗum ko filosof kadi wallifiyanke ŋana oo ne, woni Denis Diderot (1713-1784), golle ɗee ene laaɓndinoo annduɓe heewɓe e haralleɓe mo woni kala adda ballal mum he fannu mum mo heerori. Yeru: d’Alembert binndunooɗo naatirka deftere ndee o, ko kanum toppitinoo ko fayti e hiisiwe, Bellin heedti he natinokkuwal (geographie), Daubenton guurɗewal, Rousseu heedti e gaaci (musique) faggudu e dawrugol, Tronchin jogii safaara, Voltaire, Montesqiueu e d’Holbach keedti e ganndal kimiyeewal (chimie), Turgot, Forbonnais e Quesnay kanum en mballi e faggudu, Berthoud peewnugol montoraaji (horlogerie). 150 annduɓe e haralleeɓe, gooto heen kala addi heen ballal mum ngam haa golle ɗee mbaawi joofde. He arwannde ɓe eɓɓunoo tan ko winndude tummbte sappo, kono nde golle ɗee timmi tawi deftere ndee woni 28 tumbitere. Kadi golle ɗee ƴetti fotde duuɓi cappanɗe tati. Dictionnaire Raisoné des Science, des Arts et des Metiers (Saggitorde Gannde, Ŋeeñe e Mecce) ko noon woni innde deftere nde, wall so en ndaɓɓikiniima mbiyen Encyclopedie, wonno fayndaare mum ko sifaade he mbaydi ɓurndi yaajnaade e timmude, fannuuji ŋeeñal, gannde e mecce ganndanooɗe he oon yonta ɗe kala. He teemadannde 18ɓre innde ŋeeñal walla ŋeeñe (les Arts) ene nawori kala ko neɗɗo ene dilla (golloo) he mum. Yeru: Golle junngo, golle masiŋ (les arts mecaniques), golle hakkilleyankooje ko wayno ganndal mbewu, gaaci e losik (les arts liberaux) walla les beaux-arts ( Natde, sehde, gaaci, jime, ngamri, mago e diidngo-mahdi – l’architecture).Sarde ganndal he kala fannuuji mum tawa ko he mbaydi yaajndi hono no Encylopedie eɓɓirnoo ɗum ni, ko yiyannde hesere kadi wonndunde e himme toowɗo. Renndinde Filosof en e fannoriiɓe ganndeyeewal walla karallaagal, fof denta ene ngollodoo e binndugol deftere wootere ko huunde nde meeɗaani yiyeede ko adii ɗuum.Fayndaare ansiklopejiyankooɓe wonno ko nehde e finndin’de rewrude he udditgol damuɗe gannde kala haa yaaja, tawa ene newanoo kala aadee waawde janngude e faggitaade ganndal; riiwtude humambinndiyaagal, ƴellitde karallaagal e fecciram-gallagu ngam haa wona sabaabu ɓamtaare faggudu ndu ene addana kala neɗɗo waawde wuurde nguurndam newiɗam.He ndee ɗoo yolnde fatamlamiire, sikke ala, wonaa duusooɓe e hirjonooɓe tan ɓe njogino heen, kono kadi won darinooɓe lang ene paddooɓe e yuumtin’de ɗeeɗoo golle. Teeŋtinoon e mawɓe diine en ɓee walla laamɓe ganni en ɓee, ɓe yiyannde mum en wonno ko, won e binndanɗe maɓɓe ene mbaɗi jiyanɗe luutndiiɗe diine e aadaaji moƴƴi, walla pelooje maɓɓe e ngonka renndo ngoo ko noddooje fayde e murteende e jaltugol he ɗowtaare. Kono ansiklopejiyankooɓe mbayno ko hno no teɓɓitiiɓe dow tulde nii ene ndega mbaawa dartaade, sabu ɓe mettiima dakamme ganndal no loɓɓiiɓe paalel njuumri ni, walla hono no wallifiyanke gooto wiyrunoo ɗum ni, “ɓe mbayi e ganndal hankadi ko hono no dawaaɗi kusnaaɗi e barogel ni. E ɓe cooynoo ɗum yeeso tan eɓe ndoga eɓe ngabbo heen. Alaa ko waawi dartin’de ɓe.”Wallifo encylopedie jibinii mbayliigu heewngu he nder hakkillaaji Faraysenaaɓe, haa ɓuri teeŋtude he yiyannde maɓɓe he meccal walla ko ɓe mbiyata gollal junngo walla gollal masiŋ (les arts mecaniques). Ko hono no kadi jiyanɗe maɓɓe he ko faati he jojjannde kala aadee e ndimaagu mum (les droits Naturel).
https://binndipulaar.com/2021/11/13/mbayliigu-pinal-e-%c6%b4ellitaare-ganndal-jubbannde-he-daartol-encyclopedie/
Ñalnde Hoorebiir 11/09/2021, Black Panther mo Marvel studio ene waɗa fijirde (concert) tawa fijata ɗum ko orchestre Los Angeles Philharmonic, he ɗowgol Thomas Wilkins, wonndude e Baaba Maal mo ngannduɗaa ko kanum wonata bismaaɗo keeriiɗo (invité spécial) hiirde nde. He nder hiirde ndee maa yeeɓooɓe ɓe ndañ fartaŋŋe yeeɓde naɓaka (film) kaa tawa orkester o ene fija gaaci (score/Soundtrack) filma o ɗi ngannduɗaa yuɓɓinno ɗum en ko juɓɓinoowo gaaci (musique compositeur) Suwednaajo, Goransson Ludwig. Filma o (naɓaka kaa) eɗe ciftora, nde o yalti he 2018, o heɓiino daraja mawɗo he adunaaru hee kala, tawa ene jeyaa he ko ɓeyɗi ɗum, juɓɓugol gaaci filma o. Ko ɗuum saabii kanko Ludwig o heɓiino heen njeenaaje keewɗo ko wayno Garamiiji (Gramay Award)tati e Academy Award. Keeriindi gaaci ɗii noon wonno ko ƴettude hitooji gaaci Afriknaaji o renndina ɗum he e hitooji orkester kalaasik tawa fof ene renta wona fiingo Afriknaawo. Goransson dañii waawde gollude ɗum wonndude e naalankooɓe Afriknaaɓe ko wayno Baaba Maal mo daande mum welnde udditta naɓaka kaa, kono kadi Masammba Joop piyoowo buuba (ɓittee wela) e Magat Soh kanum ne ko piyoowo bawɗi jooɗiiɗo to Califonia, e naalanke Ginenaajo guttoowo serdu. He nder Interwiiw juutɗo mo Goransson waɗi he jaayndedeadline.comomo haalta no yiitondiri he Baaba Maal, tuggude e nde o noddi ɗum haa e garaangal makko Senegaal, no jaɓɓoraa, jiyondiral makko e Baaba e hakkunde he nder reedu Fuuta, haa nde ɓe puɗɗi fiilde gaaci ɗii he nder studio. “Hakkille am seeraani e huccitde e Hiirnaange Afrik. Mi heɗiima gaaci Afriknaaji keewɗi kadi ceertuɗi nooneeji, kono won ko woni e ɓawɗi e sabareeji Hiirnaange Afrik, e yakawere ndee, ko ene so’a naɓayankaagu ɗo am ɗo.” Goransson jaŋtanii laaɓndotooɗodeadline.como. “Miijiimi wonnde, ɗum maa wonatno hitooji belɗi so waɗaama he naɓaka (film/movie). Taƴmi biyee am fayde Senegaal. Yontere, ko adii nde miɗo yaha, keɓmi tonngoode Baaba Maal, gooto e ɓurɓe mawnude e naalankooɓe Afriknaaɓe. Noddumoomi kono mi anndaano ko njogormi wiyde mo. Laaɓndi moomi mbele omo jogii yaajeende fiilde gaaci walla haysinno kam hokkudemi fartaŋŋe yiyndirde e makko, o wiy eey kono ko o jahoowo njillu (tourné) so miɗo waawi so mi arii yomi abbo mo mi mirewa e makko.” Nde Ludwig Goransson e joom-suudu mum njettii Dakar tawi ko Baaba Maal fayii Podoor, kono omo woppi caggal makko koolaaɗo makko so ɓe njettiima yoo oon ƴettoyɓe boowldiwooje arda e maɓɓe Podoor. Nde jaɓɓotonooɗoɓe o ƴettiɓe, Ludwig wiyi, oon nawiɓe e nokku ene doganee hakke wakktuuji ɗiɗi hakkunde mum e Dakaar, jippiniɓe toon wiyiɓe yo ɓe poofto ɗoon haa weeta. Nde weetnoo oon araniɓe ene wonndi e komiseer Polis jahɗo fooftere ɓe payi Fuuta. Caggal doga-fooftoo, ɗannungal juutngal hakkunde Dakaar e Fuuta, nde ɓe njettoytoo Podoor tawi woni hedde waktiiiji ɗiɗi jamma, kono tawi ko Podoor ɗaanaaki nde tawnoo ko ɗoon Jaalal Leñol Baaba baydi Maal waali. Goransson wiyi ndeeɓe njettii o nawaa suudu to Baaba Maal wonnoo to. O tawi oon ene jooɗii he colla yimɓe ene taarii ɗum. Rewɓe e worɓe, ñaantiiɓe kaddule Afriknaaje jooɗɗe, e ɓe mbaali e koɗungu ndee hoodere jaayre leñol Fulɓe, mo daande mum ƴelliti Pulaar e pinal Haalpulaar en he kala colla he nder jookli aduna he. He nder ndee joɗnde wonaa Baaba woni jimoowo, alaa, ko kanko wonnoo jimeteeɗo. Ene jeyaa e taarinoomo koo, ñeeñɓe e jabbaaji Fulɓe ene njima en njarfoo o taanum jaaltaaɓe. Sikke alaa, eɗen mbaawi wiyde, he ngaan saanga hayso tawii Suwednaajo o anndaano ko yimɓe ɓee kaalata ne, ma o tesko kam ko weltaare tigi hiiri ɗoon. Ma o yiy ɗoon teddungal fuutankooɓe, e waawde ɗum en jaɓɓaade e hoɗtude koɗo. Caggal nde ɓe njettii kiraaɗe ndottaa, tummbuɗe caraa Baaba wiyi ɓe yo ɓe ngar ɓe ndennda e mum lahal. Ko kanko Suwednaajo oo haalata o wiy: “Ko minen fof ñaamdi e lahal gootal kadi minen kala, min ñaamiri ko juuɗe amen. Way ko hono no maaro e teew dammuwol ni, kono mi meeɗani ñaamde ko waynii welde.” Ko ɗum jannginta en e Baaba Maal, ko wonnde ko o neɗɗo paarnoriiɗo pinal mum mo hersirtaa ɗum hay sahaa goo. Nde tawnoo eɗen nganndi alaa pinal e adunaaru hee ngal o humpaa, kono sabu neɗɗo oo wonde koɗo makko addanaani mo woppude ko makko ngam ƴeewde ko weli ɗum, alaa, o holli ɗum koko o woni ko, e woni ko makko koo. Ko ɗuum nii jey sabaabu gaddanɗo Baaba Maal yiɗde Goransson Ludwig ara Fuuta. He ner interwiw mo Baaba Maal waɗnoo, ene haala heen wonnde, nde juɓɓinoowo gaaci (music composer) Suwednaajo oo wiyimo ene ara kadi addata ɗum ko yiɗd ɓeydoraade ganndal e janngude gaaci Afriknaaji, o wiy ɗum ko so ene yiɗi ɗuum yoo ar yahda e makko to mbunndi-mbunndi ɗiin gaaci ñeɗetee to. Sabu ɓe njahdi toon wona kanko tan yimata, kono kala ɗo ɓe ngari ma ɓe njaɓɓe, kadi tawa yimɓe ɓee njaɓɓortooɓe ko bawɗi, buubaaji, jimɗi e ngamri. Kadi so o yimii toon maa oon waaw yiyde hol co’anɗe yimɓe ɓee njogotoo heen, holno ɓe mbaɗata ha ɓe kollira wetaare maɓɓe. Ɗuum fof noon ko jaŋde nde oon waawi janngude toon. Caggal nde ɓe kiirtii, Baaba Maal wiyi ɓe yo ɓe ngar ɓe njaha to fijirde too, Ludwig ene jaŋtoo: “Min njolti he werlaa hee, nde wonata hojomaaji (silmaaji) joy tawi min njettiima to fijirde ndee waɗata too. Min tawi wuro ngoo fof ene renti toon, ene sabbii fijirde ndee. Yimɓe ummiiɓe haa gure goɗɗe, ɓee heen ene njoli saretaaji ngam arde nootitaade he fijirde he. Tawi wonii wakutu tataɓo jamma, nde Baaba Maal yalti tan fuɗɗii yimde kanum tan gooto ene fiya piyaano(Piano). Huunde ndee kala deeƴti, co’anɗe koɗiiɗe mi ɗee ellee ko mi gonɗo he dewal alla luggiɗngal, walla keɗotonooɗo waaju diine.” “Kaaɗoo ngonka e ɗeeɗoo co’anɗe ɗe Baaba Maal rokkata yimɓe ɓee he ngaaɗo saanga, so mi waawno ñemtinde ɗum he nder filma hee, ma mi weltotono no feewi.” Ludwig woni ene ñuumbondirde e hoore mum. Ko he ñalawma makko battindiiɗo he nder Senegaal, Luswig wiyi, dañi fiildude lefol e Baaba Maal, gaacol udditirgol filma Black Panther ngol. “Mi noddu Ryan (Ryan Googler, woni juɓɓiɗo filma o) e FaceTime tan tottumoomi Baaba Maal, Ryan haalani Baaba Maal loowdi filma o. Hojomaaji joy tan caggal mum min payi Studio. Njah mi ngonmi e fiyde piyaanoo Baaba Maal toƴƴi daande mum welnde ndee, o woni yimde. Jimol ngol ko he Pulaar nde tawnoo Baaba Maal jeyaa ko e leñol Fulɓe. O yimatnoo koko fayti e maayde ñiiwa. Ñiiwa noon ko soowoore laamɗo. Laamɗo maayii yontii goɗɗo ene lomtoo kono ko seese yahrete.Ko ɗuum wonat udditirde beeygol he dow Wakanda.” Sikke alaa, Baaba Maal ko kollirɗo mbaawka mum he dingiral naalankaagal gila ko ɓooyi. Eɗen ciftina ko gila 1995 he 38 ɓo ANNUAL GRAMMY AWARDS album Baaba Maal Firin’ In Africa ,nominaa BEST WORLD MUSIC ALBUM. Gila ndeen kadi o seeraani, ñalnde kala e hollirde wonde mo gooto e naalankooɓe Afriknaaɓe ɓurɓe dowlude kadi ɓurɓe toowde karallaagal e ñeeñal e ko yowitii e gaaci (Musik) Afriknaaji. Ballal Baaba Maal e gaaci (score/soundtrack) Black Panther waawde heɓde njeenaaje keewɗe ko huunde nde alaa jeddi.
https://binndipulaar.com/2021/09/07/baaba-maal-ene-bismaa-e-fijirde-concert-black-panther-nalnde-hoorebiir-11-09-2021/
Diɗɗal gootal ŋeeñalyankooɓe (artists) mbaylii kallu he nder Toronto, mbaɗi ɗum maayo ñilkoowo defte ngam haɓaade ñiddeende e yah-ngartaa werlaaji. Ngooɗoo wejo, ngo tiitoonde mum wonnoo “Hakkunde coñce e Yah-ngartaa” yuɓɓinnoo ɗum ko diɗɗal ŋeeñalyalkooɓe suuɗiiɓe biyeteengal Luzinterruptus jeyaaɓe Madrid leydi Espaañ. Wejo ngoo waylii kallu biyeteeɗo Hegarman street he nder wuro Toronto, Kanada, waɗti ɗum maayo ngo 10,000 deftere ɗe rokkunooɓe ɗum en Salvation Army (fedde walloore miskineeɓe). Yimɓe arɓe yeeɓde wejo ngoo ɓee e wirtotonooɓe ɓee kala ene kirjintenoo nde gooto e mum en kala ɓamata heen deftere nawtora galle mum taroyoo. Wejo ngoo jeyanoo ko he porogaraam mo Toronto Nuit Blanche 2016 Art Festival yuɓɓinnoo. Festiwaal Nuit Blanche ene waɗa kala hitaande tawa ko jamma kuurɗo ngam dowlinde ŋeeñal yontannde (art contemporain). Fayndaare wejo ngoo ko ngam artirde teskuyaaji yimɓe ɓee he batteeje yah-ngartaa jogii he nder saareeje (cahe) ɗe. Hayso ko jamma gooto, maa yimɓe yahrooɓe koyɗe ɓee ne, ndañ deeƴre he kalluuji ɗi, tawa alaa ñiddeende, diiraali e yah-ngartaa werlaaji. Tuma nde defte lomtii werlaaji he dow kallu; nde gannde kam e daarti nafooji, jime e coñce pinndinooje lomtii kornaali e reeno-reeno hakkunde werlaaji e yahooɓe. Hayso wertunoode wejo ngoo ƴettii balɗe sappo e ɗiɗi e 50 yarlitiiɓe ngam yuɓɓinde ɗum ne, wejo ngoo taggii hoore mum, nde tawnoo he nder waktuuji sappo tawi yimɓe ɓee koccii defte ɗee haa laaɓi.
https://binndipulaar.com/2021/08/07/toronto-kanada-maayo-defte-lomtiima-diiraali-werlaaji-e-niddeende-mum-en-he-dow-kallu/
Ñalnde Aljumaa/Mawnde 23 Morso, 2021 maa fijooji Olympic 2020 (pijirlooji Olimpik) uddiit to Tokyo lesdi Japon. Eɗen nganndi ɗuum fotiino waɗde gila rawane, 2020, kono sabu reentaade mboros Koronaa wirisi oo addanino ɗum yoweede. Fotde jonte ɗiɗi pawɗe (haa 8 Juko) leyɗeele aduna ɗee kala ene kawra ngam waɗɗe pijirlooji coftal ɓalli. Ko ɗum kawrital winndereyeewal ngal, eɗen mbaawi wiyde, leñɗi aduna ɗii kala walla kam ko ɓuri heewde e mum en ene tawtoree. He 2016 to Rio de Janeiro (Riyoo de Janeyro) eɗen ciftora, Huley Bah mo Muritani ene tawanoo e dogatnooɓe 800m. Hikka ko Rugi Jallo ( Rougui Diallo) mo Leydi Farayse woni ɓiy Pullo jogorɗo tawtoreede. Rugi Jallo ko jibinannde Farayse, jibnaaɓe makko iwdi mum en ko Fuuta Jalon leydi Lagine. O jibinaa ko 5 Colte/Fevrier 1995 to Nice Farayse. O waɗata ko fannu coftal ɓalli biyeteeɗo “Diwe tati” triple saut. O adii dañde medaay makko dowrowo (kaŋŋe) ko he 2014 he kawrital World Junior in Athletics to wuro ene wiye Eugene dowla Oregon He nder Dowlaaji Dentuɗi Amerik. Ndeen diwe makko ɓetaama 14,24; 14,44 e 14,20 he ballal henndu 3.3m/s. Hayso ɗiɗi gadane ɗee njaɓaaka sabu ballal henndu ngal heewde, tataɓal ngal rokkii mo daɗtaade ɓetooji (record) makko ɓennuɗi kadi e waɗdemo jogiiɗo ɓeto ɓurngo toowde he nder sukaaɓe Farayse. Caggal mum ko ñalnde 14 Korse 2017 o arti he dow podium fijooji hakkundeleyɗeele, kono ndeen o ƴettunoo ko medaay jaka (bronz), wonno ko he sampiyonaaji Orop Yaakoraaɓe (espoirs) to Bydgoszcz to leydi Poloñ. So tawii Rougui Diallo ko yaakaare Farayse leydi makko nde o ɗaminii suutoyde araaray mum hakkunde leyɗeele aduna kala ne, ko o faaro Fulɓe dunyaaru ne, sabu ɓeen ne ene ndaardamo ko o ɓiyngel mum en sabu makko wonde ƴiiƴam mum en, yiyooɓe he makko wonnde ko o lomtiiɗo Fulɓe kala he ngal kawrital leñɗi adunaaru.
https://binndipulaar.com/2021/07/17/fijooji-olymic-2020-to-tokyo-rougui-diallo-pullo-mo-leydi-farayse-ma-tawtore/
Hooreejo leydi Senegaal Makki Sal, tiiminii hannde njillu mum to rewo Senegaal ngu o fuɗɗinoo gila ñalnde Hooree-biir, 12/06/2021. Ko njillu ɓooyngu dumiingu hakke yontere (12-19 Korse 2021). O yilliima heen diiwal St. Louis e diiwal Maatam. Ko ɗeeɗoo diiwe ɗiɗi soomi ko wonno hanki leydi Fuuta Tooro to bannge Senegaal. Ndeke eɗen mbaawi wiyde he nder ndee ɗoo yontere, laamu Senegaal eggi fayti Fuuta Tooro. Njillu nguu yeeyniraa ummoraade he laamu leydi ndi ko wonnde ko ngu njillu faggudu, kono sikke alaa, tawa kadi geɗe goɗɗe keewɗe ene coomii heen. Ko adii fof eɗen ciftina wonnde Makki Sal hayso tawii o jibinaaka he nder Fuuta, kadi o nehaaki toon ne, o innitortoo ko wonde Fuutanke nde tawnoo ko toon jibnaaɓe makko ɗiɗi fof ngiwi koɗoyi Siin, leydi Seereraaɓe, he wuro Fatik ngo o jibinaa ngo. Gila nde Makki Sal fuɗɗi dowlude he dawrugol e jogaade yiɗde foɗanaade ko toowi he nder laamu Senegaal, o fuɗɗii fooɗtude asli makko fuutankaagal, nde tawno pulaar wiyi, “doole liingu ko ndiyam”, kadi rokkata semmbe he dawrugol ko dañde ɗo ɓaarii. Ndeke Makki faamii law, wonnde so omo yiɗi sippireede o liɓa ala e sago fuutankooɓe njeyee e ngemmbuɓe mo. Hayso tawii Makki ene hatojinnoo e Fuutankooɓe walla tan mbiyen Fulɓe Senegaal fof e kuuɓal ne, Fuutankooɓe (fulɓe fof) ne ene katajinnoo e dawriyanke tiiɗɗo tolniiɗo hono ɗo Makki ɗo ni. Nde tawnoo aduna ko pooɗondiral koonguuji, te gila Senegaal heɓti ndimaagu mum dawrugol, hooreeɓe tato ardiiɓe leydi ndii ɓee hay gooto e mum en wonaano pullo, kadi fulɓe ɓee ene njogitii wonnde ɗemngal mum en, Pulaar, ko jaɓɓangal walla ngal heɓaani ko ɓe cikki foti won’de jojjannde maggal, haa ɓuri teeŋtude to bannge jaayndeeji, ko wayno rajo walla tele. Ko hono noon ne to bannge faggudu e ɓamtaare, Fuuta, hono no ko ɓuri heewde e dowri Senegaal, alaa ko laamu ngu waɗi toon. Ɗiiɗoo sababuuji fof ndenti waɗi, nde Makki fuɗɗii ŋabbude e ƴeestaade he nder dawrugol Senegaal haa jikkeeji ndañaa e wonnde omo waawi ardoyaade leydi ndii, Fuutankooɓe (Fulɓe fof) pelliti heedde caggal makko ngam jinngande mo e heedande mo sabu enɗam, kono kadi ngam ɗaminaare ma o safranɓe kala ko wonnoo rafiiji maɓɓe. Nde pooɗondiral jappeere yontunoo Fuutankooɓe fof keedti caggal makko, mballimo haa o ɗafti lefol laamu Senegaal, o fiilaa Hooreejo leydi Senegaal. So goonga Fuutankooɓe tan walla Fulɓe tan mbaawaa lamminde neɗɗo tawa Senegaalnaaɓe heddiiɓe ɓee njantaani heen, hono no hay leñol gootol walla renndo wooto he nder Senegaal waawa lamminde kanun tan ni, kono ballal Fuutankooɓe e Fulɓe Senegaal fof ene mawnunoo he ko addani Makki Sal dañde poolgu. Kanko e hoore makko ne omo taƴnorii ɗum, sabu o seeraani e wasoraade yimɓe lanndaaji goɗɗi ɗii, wonnde Fuuta ko leydi makko panndundi (titre foncier). So alla, laaɓndal ngal fotnoo wonde ko mbele Senegaal dañnii ko yaakorinoo e Makki, sabu mbiyɗen ko Senegaalnaaɓe jeyaaɓe he diiwaanuuji ɗii kala denti cuɓii Makki Sal ngardini ɗum leydi Senegaal, hayso tawii ballal Fuuta ene mawni heen. Kono Pulaar wiyi, “so dene mbaɗaama e jeynge wootere kala woyata ko hoore mum”. Kala ko waawi ligganaade Senegaal ne so yettaaki Fuuta ne, Fuutankooɓe mbaawata tan ko wiyde ɗawaama he huunde nde njogii jojjannde hono no Senegaalnaaɓe heddiiɓe ɓee ni. He manndaa Makki gadano, hakkunde makko e Fuutankooɓe ene welnoo no njommbaw ni, nde tawnoo ɓe ndañi koko ɓe meeɗaano dañde, ɗuum woni hooreejo leydi Pullo, mo ɓe mbaawi faarnoraade. Nde o fooɗondiraa lefol laawol makko ɗiɗimol kadi ɓe mbaɗi no ɓe mbaɗnoo adannii, ɓe keedi caggal makko ɓe mballimo. Caggal nde o heɓi ɗiɗimol noon, hankadi fuutankooɓe ɓee puɗɗii artirde hakkillaaji mum, puɗɗi yuurnitaade e miijaade. Sabu nganndii dañde laamiiɗo pullo, nattii wonde koydol sabu waɗii waɗtii. Kono mbele hannde ɓe katojini ko e dañde laamɗo pullo tan walla ko laamɗo ittanoowoɓe caɗeele e joote ɗe ɓe ngoni he dow mum ɗee. Laamɗo balloowo ɓe haa faggudu maɓɓe ɓamtoo; ɓe ndaña laabi berkaaɗi e pomuuji ɗi ene njulyultondira jeeri e waalo. Laamɗo mahanoowo ɓe cafrorɗe e duɗe leslese, hakkundeeje haa jaaɓihaaɗtirde tawa ɓiyɓe maɓɓe njahataa janngoyde he gure ɗo ngontoyta tumarankooɓe. Laamɗo ballowo ɓe ɓe ndaña ndiyam mbelɗam tawa wonaa boyli ɓulli ɗi ndiyam mum en laaɓaani sellaani, kono hayɗaam ko maa waɗanee dawol walla kiirndol goɗɗungol nde dañee. Laamɗo ballowo ɓe e peeje ngam sukaaɓe maɓɓe mbaawa jooɗaade he leydi mum en, ngollo heen tawa njolaani e laaɗe ene kalkoyoo he nder geejuuji. He ndaɓɓa, no Senegaalnaaɓe ɓee fof ni, Fuutankooɓe ne mbaɗtii laaɓndaae koye mum en, hol nafooree laamu nguu waawi jogaade he nguurndam mum en. He oon bannge noon, Fuutankooɓe ɓee ellee ene ɗeɓi yawande Makki Sal. Hayso tawii won ko o waɗi ne e ɓe njiɗnoo ko ɓuri, kadi eɓe ɗamininoo e makko ko ɓuri ɗum. Ko ɗuum waɗi gila o heɓi manndaa makko ɗiɗimo ɓe puɗɗi ŋormaade e wiyde ɓe cuwaa yiytaade tawo e laamu makko. Jooni kam nii wonaa ŋormaali, ko gulaali daaɗe maɓɓe dow e ɓe kollira mette maɓɓe. Kala falnde hannde nde njahɗaa he nder Fuuta, ma a hawru e fiiliiɓe leppi boɗeeji ene ngoytoo ngoƴaaji falnde mum en. Ɗal boom, ɗum ɗeɓii wontude no diɗɗal dartiyankooɓe ni. Won heen inniri koye mum en ko “Fuuta Tampii” walla “Makki Yeeƴcito Fuuta”. Dille baɗnooɗe he nder Senegaal tuma nde lunndiyanke, Usmaan Sonko jaggaa ndee, jibinii kulhuli mawɗi he nder leydi ndi, haa ɓuri teeŋtude noon e wonande laamiiɓe ɓee e wonndiiɓe mum en. Gila ndeen, banngeeji ɗiɗi ɗii kala (laamu ngu e luutndiiɓe ɓe) ceeraani e jarribaade weeyo ngoo ngam yiɗde anndude mbele filñitannde waɗnoonde ndee jibini ɗum ko mette koɗɗe e ɓerɗe yimɓe ɓee, gaddanɗe ɗum en fellitde sooɗaade juuɗe mum en he laamu Makki Sal e yahdiiɓe mum haa laaɓa, walla mbele ko ɗum henndu wirtinoondu tan, jooni ndu daarii kadi huunde heen fof ruttima ɗo wonno? Te suɓngooji diiwe e falndeeji 2022 nana cooynee natti woɗɗude. Ndke noon, holi fof e nokkuuji Senegaal ɗo ngoon ƴeewndo ɓuri welde waɗde haa fota e “leydi panndundi ndii” ɗuum woni Fuuta Tooro? Ndeke kala ko waawi addude Makki e dawriyankooɓe fuutankooɓe he nder Fuuta ne, yiɗde ñaastaade galle maɓɓe kam ko kanum ardii. So ngoonga aduna oo haa waɗi feggere, dawrugol ko fuunti tan ɓuri heewde heen; ko meeɗi tan haari alaa heen. So tawii ko noon wadde, eɗen mbaawi wiyde garaangal Hooreejo leydi o, Makki Sal he nder Fuuta won nafoore yiyaa heen. Ko adii fof, wonde mo yontere he nder Fuuta, addanii hakkillaaji Senegaal fof heedtude e Fuuta. Ɗuum ene addana kala Senegaalnaajo teskaade wonnde Fuuta ko hettere he nder wertaango Senegaal, ndeke noon ko nokku jarɗo wattude hakkille. Te kadi kala ɗo o jaɓɓanoo heen, ɓe njiyii teeyangal yimɓe, eɗen nganndi ɗuum ko huunde nde dawriyankooɓe mbaɗtata hakkille, nde tawnoo kala ɗo ɓe njehi ko ndaartoyde yimɓe tan nawiɓe toon. Ndeke noon, kala laamiiɗo leydi ndii janngo walla yiɗi fooɗanaade lefol laamu, maa jaran ɗum yaɓɓude koyɗe mum yaha toon mbele ene heɓe ballal Fuutankooɓe. He dawrugol noon, ene anndaa, so a yiɗii faggitaade yimɓe alaa e sago wooda ko puuntirɗaa ɗum en. Kala nokku kadi ɗo o darinoo, o udditii ɗoon huunde ko wayno opitaal, duɗal, kallu gudoroŋ, poŋ,walla kam huunde ko wallata e ɓamtaare falnde ndee. So o udditaani ne o fawii ɗoon haayre, ɗuum wona eɓɓoore nde laamu nguu fodani joom mum en maa waɗe, foti gasi ko e taweende makko walla ko e laamu woɗngu ngaroowu. Ene jeyaa e ɗiin eɓɓooji, ɗiɗi ɗi ngannduɗa so woodoyii ma waɗan pinal Fulɓe e ɗemngal Pulaar nafoore mawnde. Ɗuum woni RESORDE PINAL FULƁE-ECOMUSEE FULBE- AAÑAM GODO e Tele RTS 5 Maatam. Resorde ganni ko huunde mawnde e pinal leñol wallore e waawde hiɓindaade pinal mum e daartol mum. Ko hono noon so tele waɗaama e diiwal he, hayso tawii wonaa pulaar tan haaletee heen ne, yaama kam pulaar ɓura yaajde heen, nde tawnoo ko Fulɓe ɓuri heewde he nder diiwal he. Ndeen noon maa ɗuum wallu Fuutankooɓe e waawde tabitinde ɗemngal maɓɓe Pulaar. Sabu ma ustu ko ɓesnguuji maɓɓe katojinta he ndaarde teleeji kaalooji ɗemɗe goɗɗe haa caayora heen ko. Ko goonga ɗemɗe ɗee kala ko Senegaalnaaje, kono neɗɗo kala ene yiɗi faarnoraade ko o jey. E nokkuuji keewɗi ɗi o darinoo ne, yimɓe ɓee ngoytiima ko woni caɗeele mum en e ngoƴaaji mum en. O fodaanii ɗum en maa laamu ngu waɗ feere no ñawndiri ɗeen caɗeele e no humtiraniɓe haajuuji maɓɓe. Hayso wona fof jogori waɗeede nii, eɗen nganndi, waasataa heen kam ko waɗaa. To bannge koongu leñol, aaha, ɗuum ne yejjittaake! Yiyde hooreejo leydi Senegaal ara he nder Fuuta, tuggude gila ɗo Fuuta fuɗɗi haa ɗo haaɗi, kala ɗo o darii o haaldata e Fuutankooɓe ko neenewal mum en pulaar, wonaa farayse walla ɗemngal goɗngal tawa ko maa nantinee, ɗuum so tawii tan ko alla haaldetee ene wela kala ɓiy Pullo. Alaa ko haali noon yiyde hooreejo leydi Senegaal e nder reedu Fuuta ene wertanaa “tapis rouge” gardeeɓe ene taarii ɗum no dariiɗo galle laamorɗo ni, ene hucciti e Senegaalnaaɓe ene haalda e mum en e Pulaar, ma mbiyaa laamu Senegaal koko eggi ene artiraa he Fuuta. He nder jaɓɓotonooɓe Makki he nder Fuuta ɓee heewɓe heen ko sukaaɓe, hatojinɓe e dañde ñemtinirɗo, nde tawnoo ko noon hakkille cukayel mahiraa. Ko yiyde neɗɗo gonɗo hunde walla baɗoowo huunde, o jogitoo e hakkille makko wonnde miin dee miɗo yiɗi wayde no oo nii somi mawnii. Kadi ɗuum ene addanamo rewde e laawol ngol ene fayra mo e ɗuum ɗoon. Ko goonga wonaa Makki adii arde he nder Fuuta tawi ko hooreejo leydi. Kono ko seerndi Makki e Seengoor, Abdu Juuf walla Abdullaay Wadda, ko ɓeen so ngarii kaalata ko ɗemɗe lohotooɓe. Ndeke maa ɗuum addan ɓiyɓe Fuutankooɓe sikkude ɗuum wonaa geɗal mum en, maa taw ko woɗɓe ɓee tan njey. Maataw ni ko ɗuum waɗi Fuutankooɓe heewɓe wonɓe he laamu ene kersiratnoo haalde Pulaar e nder golleeji mum en walla ni kula feeñikinaade wonnde ko Fulɓe. Ɗuum natti ko he sahaa Makki Sal.
https://binndipulaar.com/2021/06/20/njillu-makki-sal-hooreejo-leydi-senegaal-he-nder-fuuta-so-en-ndaardi-%c9%97um-lonngor%c9%97e-men/
Kala ɗo neɗɗo lemii e taariindi walla neesu (nature) so o ndaartindiima no moƴƴi walla o luggiɗiniima heen miijitogol makko, ma o yiy heen walla o tawa heen kaawise walla kaawniiɗe. Nde tawnoo huunde kala ene moofti sirlu, sirlu goodegol majjum kono kadi sirluuji guurgol majjum walla mbiyen pirfirli keddogol majjum. Ɗiin sirluuji ene kollira njuɓɓudi cañiindi, ndi ene teeŋtina taweede caggal ɗiin sirluuji, junngo geno karallo, ñeeñɗuɗo cañoowo ndiin njuɓɓudi, so tawii kay ko wonande goongɗinɗo goodaangal oon geno. Kono haysinno ko mo hakkille mum ooñorii e sikkitaade goodaangal geno gooto tagɗo (puɗɗuɗo) kala goodal ne, o daɗataa e yiyde njuɓɓudi neesu (nature) mooftunɗi sirluuji ɗi kala nde kuñtanaɗen heen gootel eɗen mugee ngam kaawise, kono kadi eɗen keɓa heen hirjo e yiɗde ɓeydaade asde mbele ma en njetto ɗaɗi ɗiin sirluuji. Kono denndaagal terɗe goodal peeñinooje njuɓɓudi neesu e sirluuji mum, mbele won heen ko ɓuri neɗɗo wonde kaawise? Nde tawnoo aadee he muulngo mum, o wayi ko hono no adunayel tokasel ni. Hono no leydi walla mbiyen ɓakkere ni, ɓanndu aadee ko ɓakkolinndu, ko ndu wulndu no wolkaaji dulɓittoɗi ni; ndiyam e ƴiiƴam ena doga he nder makko hono no maaje e caaɗli baltooji ni, he ɗaɗi e tekteki (tetteki) guurnooji terɗe makko no kala puɗe ni. Ngaandi aadee wonaa tan motoor tamɗo caaynol kala ɓosanɗe makko, kono kadi ko ndi resirdu ɗo ene moofta kala co’anɗe makko. He yeruuji daɓɓi tan, so en paami, neɗɗo ko huunde toownde he nder nooneeje goodal. Kono oon aadee wonaa garɗo tan ene ardi e timmal mum, alaa. O fuɗɗorii ko he waasde woodeede, caggal mum o woodaa he lohre. Ko he oon waylo-waylo timmal makko heɓaa. Ko ngaal goodal e oon waylo-waylo Ceerno Aamadu Sammba Demmbele ɓurɗo lollirde DAS, yiɗi yeewtande en he nder ndee deftere makko yaltunde ko ɓooyaani. Neɗɗo, hono no mbiyɗen ni, tagaa ko he waylaade. So ceerno Mammadu Saalif Mbaay haalaniino en he deftere mum, “Cowagol e Kosamnɗinngol”, holno aadee fuɗɗortoo gila nde woni toɓɓere kañam ene wayloo haa o wonta tiggu o jibinee, Ceerno DAS kanum ko he tiggaagu fuɗɗorii. Ɗuum woni gila tiggu oo ene he ngonka mum ka o inniri “kawñitanɗe gume” haa yetto kellifuya. So tawii wallifiyanke gadano oo haalatnoo ko he guurɗeyeewal (biologie), DAS kanum haalata ko he ganndal peskelooji (psychologie), walla ganndal aadee fittiyaagal, hono no o inniri ɗum ni. Deftere ndee haalata ko mawnugol suka e mahngo neɗɗaagu aade. E nde feƴtoo (feccoo) he lowe tati teskinɗe, ɗeen ngoni, a) tuggude gila e tiggaagu e boobaagu haa e ƴellitagol mum kuuɓtinngol; b) cukaaku gila he nehdi mum haa e jikkinde suka; c) sahaa joljole. Ɗuum woni tuggude e waylowaylooji joloowo haa yettii farweende jolɗo, haa heɓa sababuuji kellifuya. Woni sabaabu winndude mo ndee ɗo deftere, Ceerno Aamadu Sammaba Demmbele wiyi en: “ Ko ngam rokkude denndaangal jannguɓe pulaar fartaŋŋe janngirde ngal gannde goɗɗe e alɗin’de humpito maɓɓe to bannge gannde tabitinteeɗe.” Deftere ndee muulaa ko he ballal Miijorde Fulɓe Winndere, ko goomu denndinɗo annduɓe fulɓe heewɓe seertuɓe fannuuji, pelle pulaar, e hatanteeɓe leñol ngol fottitooɓe he nder lowre whatsapp, ngam daɗɗude pewje e hol no leñol Fulɓe yahrata yeeso. Ceerno Aamadu Sammba Demmbele jibinaa ko he hittande 1966 to wuro Jowol he nder Fuuta Tooro (Muritani). Caggal jaŋde leslesre e hakkundeere o yahi duɗal jaaɓihaaɗtirde o janngi toon haa o dañi seedanfaagu makko heɓindo (maitrse) he ganndal aadee he fannu pine leñɗi. Ko o jannginoowo Feliyankaagal (philosophie) he duɗal laamuyeewal tolno hakkundeejo; ko o kebloowo kadi he duɗal safrooɓe e ŋarwinooɓe renndo e fannuuji, ganndal renndo e fittiyaagal e pinal leñɗi. Ceerno DAS ko yimiyanke pulaar kadi winndiyanke. O wallifiima ko heewi hayso tawii suwaa muuleede.
https://binndipulaar.com/2021/06/19/%c6%b4ellitaagol-aadee-e-ne%c9%97%c9%97aagu-mum-ko-tiitoonde-deftere-he-fannu-fittiyaagal-psychologie-he-%c9%97emngal-pulaar/
Kolonel Assimi Goyta Jooɗiima he jappeere hooraagu leydi Mali ñalnde Altine 6 lewru Korse caggal nde o sammini laamu hakkundeewu ngu Bah Ndaw ardino. Hayso tawii Malinaaɓe nganndaa no moƴƴi hooreejo mum en keso o e hol ko ɓe mbaawi ɗaminaade e laamu makko ne ko ɓurno wonde gunndo (bettere) wonande ɓiyɓe Malinaaɓe e aduna oo kala ko yiyde jooma-suudu makko Lala Jallo. Ko ngol ɗoo woni laawol gadanol Malinaaɓe meeɗi yiyude dewbo mawɗo leydi maɓɓe keso o. Lala Jallo ko dewbo pullo mo ŋari mum e njooɗndaram mum wonti toɓɓere jeewte he nder geese. Gila jooma-galle makko Assimi Goyta sammini laamu Mali laawol gadanol he juuɗe Ibraahiim B. Keita, ko ngol ɗoo woni gadanol maɓɓe yiyideede e ɓe ngonndi. Jaltugol dewbo pullo oo wontii njeeɓeegu e jeewte he nder geese. Hayso Malinaaɓe cuwaa anndude ko heewi tawo he jeewo maɓɓe o ne, hakkillaaji maɓɓe ene kawri e wonde jeewo maɓɓe oo ko lobbo labaaɗo. Sikke alaa Fulɓe ɓee ne hakkillaaji maɓɓe puɗɗiima deeƴde caggal ndeɓe nganndi Assimi Goytaa ko keyni maɓɓe. Ɗuum noon eɗen toronoo banndiraaɗo men dewbo o e ɓesngu Mali fof moƴƴere. Yoo Allah waɗamo jeewo gaaɓɗo malaaɗo, kadi yoo ngaaɓdi makko artir jam e deeƴre he nder Mali.
https://binndipulaar.com/2021/06/10/lala-jallo-jeewo-mali-wontii-njee%c9%93eegu-kadi-nari-o-dewbo-pullo-wonti-yeewtere-hakkunde-yinotoo%c9%93e-he-nder-geese/
So binndol e jaŋde ɗemngal Pulaar he mbaydi mum keseri haalaama, hakkillaaji njaha e won e inɗe, ko wayno Alfaa Ibraahima Soh, mo la Guinee, Muhammadu Modibo Aliw mo Kameruun, Dr Umaar Bah, mo Mauritanie, Mawɗo Amadu Hampaate Bah, Mali, e Mammadu Sammba Joop (1942-2009) mo Fuuta Tooro (Mauritanie). Ɗiɗo adanɓe ɓee ko ɗemɗiyankooɓe fanniiɓe, kadi haɓaaɓe haa binndol Pulaar dañi heɓaade he alkule latin, kadi gooto e maɓɓe kala sosii (siñcii) galle muulirɗo defte, ngam haa winndooɓe Pulaar/Fulfulde mbaawa dañde ɗo muuli ballifanɗe mum en. “Binndi e Jaŋde” wonande Muhammadu Modibo Aliw, “Nuba” Ceerno Alfaa Ibrahiima Soh. Kamɓe e woɗɓe arɓe caggal maɓɓe ko wayno Saydu Nuuru Njaay, mo Papyrus Afrik. Kono jeddi ngalaa, kamɓe fof ko Mammaudu Sammba Joop “Murtuɗo”, ɓuri lollude. Hono no mbiyɗen nii, ɓe innuɗen dow ɓee kala ko fanniyankooɓe, kadi haralleeɓe ɗemngal pulaar; gollaniiɓe ɗum to bannge karallaagal mbinndiin. Mbinndi kadi caatii ballifanɗe keewɗe he ɗemngal Pulaar/Fulfulde. Murtuɗo walla Baaba Leñol, hono no o noddirtenoo e wattan nguurndam makko, kanum ene nawdunoo fanniyankaagal e yarlitaare nde hono mum weeɓaani. Gaagaa won’de karallo binndoowo, ballifiiɗo ko heewi, ko o kirjinatnooɗo kadi o wonno. Nde Murtuɗo felliti daraanade ɓamtaare Pulaar tawa ko rewrude he binndol e jaŋde, o woppu kala haaju goɗɗo nguurndam. O soorii he nder Mauritanie e Senegaal, gila e gure teeru haa yettii gure dowri ɓurɗe woɗɗitaade, omo hirjina, omo janngina, omo hebla jannginooɓe Pulaar ɓe ene mbaawa sarde e yaajnude jaŋde pulaar he nder aduna he. Kono noon kadi o waɗi to leyɗeele Orop ko wayno Farayse e Belsik. He wattannde nguurndam makko o arii haa he Dowlaaji Dentuɗi Amerik, kala ɗo Fulɓe ngonnoo alaa ɗo o heddi heen, ngam hirjin’de e heblude. So nguurndam kala leñol ko hono no deftere daartol ni, raawre heen fof ne hiisete ko hono no taƴre (chapitre) ni. Taƴre yowitiinde he ko fayti he binndol e jaŋde Pulaar ndee noon, sikke alaa, ene jeyaa e ɓurɗe heewde faayida he nder daartol leñol men. Nde tawnoo, hol ko jogori won’de palaas men janngo he nder renndooji neɗɗanke ene fawoo e hol ko woni resultaaji ndee ɗoo dillere ngam taƴde ɓoggi majjere e daaɗe men, mbaɗten miijanaade koye men kadi ngadden ballal men e ɓamtaare gannde nafooje ngam haa newna nguurndam aadeeɓe kala, wona ballal men e pinal e ƴellitaare neɗɗanke. Ndeen hare noon eɗen nganndi Mammadu Sammba Joop “Murtuɗo” addii heen ballal maantinngal. Darnde makko ko daartanteende kala yonta garɗo, he kala jamaanu siimteteende. Ɓooyde he aññeere addantaa Fulɓe e kala Afriknaaɓe haɓanteeɓe ngam ndimaagu yejjitde Baaba Leñol. Nde tawnoo golle makko ko guurɗe kadi guurdooje e kala jamaanu.
https://binndipulaar.com/2021/06/06/mammadu-sammba-joop-murtu%c9%97o-korse-2009-korse-2021-en-njejjittaa/
Ñande 11 Duujal (Mai) 1973, Omar Bolondee Joop sagata feeloyaŋke-filosof senegaalnaajo luutndinooɗo laamu hooreejo Lewopool Sedaar Seengor, yiita ene hawri e lajal, tawi omo sokanoo e kasoo e Duunde Gore ndee. Ko ene wona jooni duuɓi cappanɗe Joy, yiyannde laamu nde, so wi’de ko o baraaɗo, heewɓe ene calii ɗum, ɓeen jagguɓe wonnde ko woni goonga koo, koo o baraaɗo. Artude e dew-rewe harbiyanke Bolondee Joop ko njiilaw (miijitaade) e dumunna waylitaare (rèvolution) he nder Senegaal. Winndi ɗum ko: Foloriyan Bobeen Firo Pulaar: Ibraahiima Jah Ñande 2 Mbooy (Mars) e Dakaar, ko adii jaggugol luutndiiɗo senegaalnaajo Usman Soŋko e ñalawmaaji jayngol kuɓɓunooɗi leydi ndii, fedde daraniinde waylitaare haɓotoonde jaggitagol arani en, ina daranii ngootaagu Afrik (Frapp) yuɓɓinii yeewtere jaayndiyankooɓe ngam noddude yimɓe ɓe e darnde ngam haɓtagol “maalde halkugol harbiyaŋbkooɓe luutndaare ndee” e Senegaal. E caggal taabal ɗo haalatnooɓe ɓee njooɗinoo ɗoo, ene teskanoo natal Omar Blondee Joop, sagata daraninooɗo waylitaare ndee e “kitaale 68”, caŋkinooɗo e kasoo ñande 11 Duujal 1973 to Duunde Gore. Ɗuum ko maande e nder goɗɗe, siftinde e nder hakkillaaji senegaal, jimme Bolondee Joop. Mbaadi makko ene yiite kadi e natal mawngal ngal nati ɗum e Dakaar, ñiiɓirde Senegaal, kawtal natirooɓe binndi “Radikal Bomb Shot”, ɗuum ina teddiniraa harbiyankooɓe wellitaare ɓaleeɓe e nder aduna oo, caggal warngo Sorso Foloyid to Dowlaaji Dennduɗi Amerik (USA). Natal ɓulningal miijo (ñemtiniraangal) ngaal natal baɗiraangal ayerosol waɗanoo ko e 1970, te ngaal ƴeftnoo ko balɗe seeɗa tan hade makko riiweede e leydi Farayse, sabu makko jeyeede e dille “Duujal 68” ɗee. Duuɓi seeɗa caggal ɗuum, cerindiiɗo oo wonti loraaɗo. Nde o saŋkii e kasoo, lebbi sappo e nay caggal nde o ñaawaa, kuugal sokeede duuɓi tati fawaa e makko sabu “njanngu e kisal laamu”, ardiiɓe laamu senegaal mbi’i wonnde ko o bartiiɗo. Kono heewɓe kaali, kollitii ina njogii dalilaaji celluɗi wonnde ko o baraaɗo. Gila ndeen ɓesngu makko nan darii, haaɓaani e ɗaɓɓude wonnde yo ñaawoore waɗe, te harbiyaŋkooɓe dariiɓe haa e ñeeñɗuɓe daraniiɓe golle pinal ngaditinooma e ɗuum ngam wuurnude e wuurtinde hakkille makko. Saŋkaare Omar Bolondee Joop, waawa joñeede tan jaggiree no aksidaa daartol nih. So ngoonga nih, ina woɗɗi ɗuum, ko ɗum daawal muusngal, kaaɓningal naatowal e silsil juutɗo muuseele bonɗe ɗe laamu Senegaal waɗi! Heewaani teeŋtineede golle dente kaɓotonooɗe laamu Lewopool Sedaar Senngoor, walla hokkudeɗe faayiida, sabu oo gidiiɗo wonde hooreejo leydi Senegaal (1960-1980) heɓii mahde leydi ndii haa ndi woni “yeru to bannge potal” hono demokarasi, no won heen nji’runoo ɗum nih. Daarti gummiiɗi e laamuji feewtude e heɓegol jeytaare Afrik ina tonnga sahaaji dew-rewe wellitaare ndee e yeeso jaggitagol nafooje leyɗeele araniije ɗee, tawa ko ardiiɓe hesɓe leyɗeele jiimanooɗe ɗee nguurni ɗuum, mballiti e ɗuum, ina heewnoo yiyeede tuggude e kitaale 1960. Caggal jeytaare leyɗeele ɗee to bannge dawrugol (politik), nde ngannduɗaa ko innde tan, laamuuji ndoolndoolaagu (autocraties) doŋre ndee ( Afrik) e ballal leyɗeele koloñaal jiimnooɗeɗe ɗee,cuɓii semmbinde doole majji, tawi ko feere ngam ñifde kala laabi waylitaare, ñifde filñitaagol dente e dille noddooje fayde e jeytaare e taƴgol geƴƴelle njiimaandi e peeje laamuuji jowitiiɗi e ngaluyŋkaagal (capitalism). Leydi Senegaal, ko goonga heɓaani e nder mum luure politik hono leyɗeele catiiɗe ndi ɗee ni, kono noon, fuunti gonnooɗo e “neɗɗaagal ndenndaandi” kaaletenoogal e yimiyaŋke-hooreejo leydi Lewopool Sedaar Seengoor oo, majjinii miijooji men e golle makko politik. E njiimaandi lannda Union Progressiste Senegalaise, oon parti gooto e leydi ndii mo o ardinoo, ardiiɓe ɓee njaltini ko peeje muusɗe to bannge kaɓagol, lorlugol; ɓe kulɓina, ɓe njagga, ɓe coka, ɓe lorla kala serindiiɓe, ɓe njaha haa ɓe “mbartina ɓe” (nduñaɓe e wartaade). Bolondee Joop, jibinaa ko e 1946, e leydi Niseer ndi Farayse jiimnoo. Baaba makko, “cafroowoo afriknaajo” ittanoo ko Dakaar, ñiiɓrde jiilgol leyɗeele hiirnaage Afrik gonnooɗo e njiimaandi Farayse, o nuldaa to Ñamey (Niseer). Miijooji makko to bannge politik ngonaano ɓurɗi ŋeerde, kono noon ardiiɓe laamu koloñaal ina tuumatnoo mo wonnde o yiɗaa leydi Farayse, sabu golle makko jowitiiɗe e pelle jooltooje hujjaaji liggotooɓe- sendikaaji- e naatgol makko e lannda Section Française de l’Internationale Ouvriere mo Meeter Lamin Gey ardinoo. Nde tawnoo leydi Farayse ina hulnoo semmbe dente kaɓotooɗe laamu koloñaal gonnooɗe tan e ɓeydaade, caggal nde Wolde Adunaare ndee gasi, ñiiɓirde koloñaal ndee ina reenatnoo no feewi ɓe o innirnoo “ yimɓe ɓe njiɗaa leydi Farayse” éléments anti-française. Caggal nde jibnaaɓe makko njamiraa yoo koot Senegaal, Bolondee Joop wuuri ko ɓuri heewde e cukaaku mum ko Dakaar. Ko tawi omo yahra e duuɓi sappo e nay, o ari jooɗaade Farayse, ɗo baaba makko ƴeftitnoo jaŋde mum cafrugol. Bolondee Joop wuurii e leydi Farayse, e ko ɓuri heewde e kitaale 1960. T o Pari, o jokki jŋde makko e fannu coñce, te o luggini ganndal makko e feloyaŋkaagal-filosofi-ɓooyngal ngal leyɗeele Orop, gila e annduɓe wi’eteeɓe Aristot, Kant, haa e Hegel e Rusoo. E nder naatgol makko e duɗal toowngal Ecole Normale Superieure mo Saint-Cloud, o fuɗɗii jokkondirde e dente waɗooɓe politik, o jeyaa no feewi e jeewte ɗe yuɓɓintunoo goomuuji keewɗi innirtenooɗi fannu “gauche” oo e politik: Ko dumunna nde dente kaɓotonooɗe laabi kapitaalism oo e nder Orop ƴoogatnoo miijooji mum en e waylitaare pinal jaalinoonde to leydi Siin ndee, te ɓe njahdaano fes e njanngu soofaaɓe Amerik mbaɗnoogu to leydi Wiyetnaam. Sanɗaaji-etijaa en Farayse, eyɓintenooɓe wonde fotde 10,000 e 1968, ɓurnoo wonde, ɓurnoo wonde hare mum en ko nga, nafooje ngenndiiji ɗii, walla nafooje toɗɗiiɗe leyɗeele Afrik kala. Bolondee Joop to bannge mum, joginoo koyngal ko e adunaaji ɗiɗi ɗii kala.Dumunna seeɗa caggal nde o nani haala harbiyaŋke senegaalnaajo oo ina haale, juɓɓinoowo filmaaji bi’eteeɗo Jean-Luc Godaar suɓii mo yo o jeye e filma mum bi’eteeɗo La Chinoise (1967). Nde tawnoo o ɓulnotonoo miijooji makko ko e binndanɗe annduɓe wi’eteeɓe Spinosa, Marks e Fenon, Bolondee Joop ene hiisinoo ko wi’etee eclectism théorique- ƴooggol ganndal e fannuuji keewɗi- hakkunde fannuuji bi’eteeɗi: situationnism, anarchism, maoism, e trotskism, o ƴoogatnoo ganndal makko politik ko ummoraade e laabi e peeje keewɗe, tawa noon omo salii kala ko woni dogmatism, ɗuum woni jaggitaade tan e miijo wooto, feere wootere, ganndal gootal, sirŋinoo heen, saloo ñiŋooje, saloo goɗɗum ko wonaa ɗuum. Sabaabu nde golle makko politik Bolndee Joop riiwaa e leydi Farayse o faatiraa Senegaal, e maayirɗe 1967. Wonndude e yahdiiɗe woɗɓe senegaalnaaɓe janngunooɓe e leyɗeele Orop, o jeyaa e dental bi’eteengal Movement des jeunesses Marxist-Leninistes (M.J.M.L), heen catal mum gootal jibini dental bi’eteengal Front anti-imperialist And Jëf. O felliti woppude dente goowaaɗe ɗee e no liggortoo nih, Bolondee Joop woni e huutoraade e mawninde mbaawka to bannge ñeeñal, te o ɓamti eɓɓoore “mago-tiyaataar e mbedda peññinoowo ngoƴaaji yimɓe ɓee e ko ɓe njiɗi”, tawi e ɗum jokkii e théâtre de l’Opprimé mo Augusto Boal. Bolondee winndi: Senegaal ko leydi heɓndii jeytaare mum kono wonnoo ko e njiimaandi koloñaal kesiri (néo-colonial). Senngoor ɗo adan ɗoo yahdaano e jeytaare timmunde ɗoon e ɗoon, o ɓurnoo yiɗde ko jeytaare ardoore seeɗa seeɗa e daawal duuɓi noogaas. Ko nii woni nde o woni hooreejo leydi, o noddi e ballal ummaade e leydi Farayse. E1962, Senngoor tuumi, e dow fenaande, gollidiiɗo makko ɓooyɗo Mammadu Jah, hooreejo dental jaagorɓe, wonnde ene yiɗnoo liɓde mo- Jah e wonndiiɓe mum njaggaa, nawaa e waawnere, cokaa ko ɓuri duuɓi sappo. E 1968 geddere liggey huuɓtidinnde dulɓitoorii ɗo Dakaar ɗoo, haa saarii e nder ko heddii e leydi ndii hee, polisaaɓe ɓee kaɓtiiɓe wonndude e ballal kooniŋkooɓe Farayse. Ɓeydaare ɓadtondiral hakkunde Senngoor e leydi Farayse heɓii e kaaɗtuki mum e 1971 nde hooreejo leydi Farayse oon sahaa, Georges Pompidou, sehil makko mo o janngidnoo, yilli Senegaal. Ko ina ɓura hitaande Dakaar ina heblanoo nguun njillu, raɓiɗngu, ngu ñalawma gooto tan. E laawol mawngol ɗo sate laamɓe ɓee fotnoo rewde ɗoo, ardiiɓe ɓee peewnitno laabi e kuɓeeje ɗee fof, ngam etaade suuɗde kala maale baasal e wuro Ndakaaru ngo. Wonande sagataaɓe heewɓe harbiyankooɓe sirŋiniiɓe, nguun njillu laatiima waadere ɓurtunde, jaɓɓogol hooreejo leydi Farayse ko tooñannge (ceknorogol) tigi. Jonte seeɗa ko adii, goomu ngootu innitotoongu e dental Amerik Black Panther Party e Tupamaros en to leydi Uruguway, duppi galle pinal Farayse (centre culturel Français) e Dakaar, e won e gollorɗe jaagorgal Taraawo Piblik. E sahaa njillu nguu nguun goomu enndii yande e sate hooreejo leydi ndii o. Kono noon won jeyanooɓe e maggu njaggaa. E nder ɓeen ñaawaaɓe, heen ɗiɗo ko miñiraaɓe walla mawniraaɓe Bolondee Joop. Kaŋko ne omo hoolinoo (goongɗinnoo) gollugol ɗoon e ɗoon ( action direct), kono o jeyanooka e sagataaɓe waɗnooɓe janngu nguu ɓee, tawi ko o ruttinooma Paris lebbi seeɗa ko adii ɗuum,caggal nde happu kuugal riiwgol makko timmi. E nder ngoon iiñco-iiñco, Bolondee Joop felliti, kaŋko e sehilaaɓe heewɓe, ummaade Farayse ngam janngude hare wonndude e njogitaaje. Eɓe ngoni e laana ndiyam, Orient-Ekpres, ɓe taƴciti Orop e laana njoorndi, hade maɓɓe yettaade e kaŋ Fedyin en ɓe Palastin e nder leydi Siri, e haɓeteeɓe leydi Eritere. Eɓɓoore maɓɓe wonnoo ko diiftaade jooɗaniiɗo (Ambasadeur) Farayse e Senegaal, ngam wostondirde mo e haɓdiiɓe maɓɓe sokaaɓe. Caggal lebbi ɗiɗi Bolondee Joop e sehilaaɓe mum ngummi e jeereende, naati wuro teeru. Ɓe ɗamininoo ko heɓde ballal ummoraade e dental Black Pnther Party daaynooɓe e wuro Alser, waawnooɓe jokkondirde ɓe e Front de Liberation National e leydi Alseri. Kono taƴondiral baɗngal e nder dental ngal addaniiɓe yuurnitaade feere maɓɓe. Caggal ndeɓe ndewi e sahaa daɓɓo to Konaakiri, ɓe tiindii Bamako,ɗo hoɗnoo huunde e ɓesngu (koreeji) Bolondee Joop. Ko ɗoon ɓe peemniti njuɓɓudi maɓɓe. Polis jaggi goomu nguu e maayirɗe lewru Jolal (Novembre) 1971, balɗe seeɗa ko adii njillu laamu hooreejo Senegaal e leydi Mali; njillu makko ngadanu e leydi Mali gila nde Federation Mali fusi e 1960. Gollorɗe roɓindo kabaruuji sirlu Mali, e gardagol dowlirɗo bonannde oo, hooreejo Surete National Ceekoro Bagayoko, ina dewindinoo ɓe no feewi ko ina wona lebbi. Ndeɓe nuldaa leydi Senegaal, kuugal kasoo duuɓi tati fawaa e maɓɓe sabu “Njangu e Kisal Laamu”. Ko ɓuri heewde e ñalawmaaji maɓɓe kamɓe sokaaɓe ɗoon ɓee; ɓe njamiranooka yoɓe njaltu cuuɗi maɓɓe. Ngam ustude naatnaatondiral hakkunde maɓɓe, ɓe nji’atnoo fooyre naange tan ko feccre waku subaka, e feccere waktu kikiiɗe. Ñande sappo e tati lewru Duujal (11 Mai) 1973, kabaaru yalti wonnde: Omar Saŋkiima, tawi omo yahratnoo tan e duuɓi 26. Kabaaru oo wa’ino fettannde nih. Teemedde e teemedde sagataaɓe naati e mbeddaaji ɗii, eɓe mbinnda e ɓale wuro Ndakaaru ngoo “Senngor, barɗo hoore; ɓiɓɓe mon nana mbaree, pinee; warooɓe koye, Bolondee ko guuroowo-majjataa”. Ɗoon tan laamu Senegaal suuɗi warngo ngoo. Caggal nde baaba mum Omar waɗi wullitaango, hono pelente, ngam “warngo neɗɗo e dow ko wonaa teyaaɗe”, mawɗo ñaawooɓe kalfinanooɗo alhaali oo, tuumi reenooɓe kaso en heewɓe to ñaawoore. O yiitiino wonnde e karnal kaso oo, Bolondee Joop faɗɗinooma e yontere adiinde kabaaru saŋkaare “bartagol” makko, te ardiiɓe kasoo ɓee mbaɗii no ellee hay huunde kewaani. Kono hade makko nawde deenoowo kaso cakkitiiɗo oo to ñaawoore, ardiiɓe toowɓe ɓee lomtinirimo ñaawoowo goɗɗo, oon, duuɓi ɗiɗi yeeso majjum, dartini ñaawoore ndee, nde o yaltini kaayitol pellital “ordonnance d’incompetence” wonnde ñaawoore ndee “ alaa mbaawka ñaawde ɗum”! Haa e kitaale 1990, kala nde 11 Duujal yontunoo, soldateeɓe ene mbaɗetenoo yoo piilto yanaande Omar Bolondee Joop ngam haɗde yimɓe ɓee mawninde mo e kala mbaadi. Gila duuɓi keewɗi, Omar Bolondee Joop wonii sewnde ƴoogirgal miijooji wonande harbiyaŋkooɓe (militants) e jom ñeeñe ( artistes) en. Nokkuuji kollirgol nate e filmaaji ene njokki e yuurnitaade taarik makko, tawa e ɗu, nootoo e mbaadi politik leydi ndii hannde. Peeje waawnere ɗe laamu nguu waɗata ina kollira no salaade ñaawde ndee ummorii e haŋki oo. E ɗee kitaale jawtuɗe, nguu laamu dartorii ko ustude wellitaare yuɓɓingol dille, ngu dartorii ko dirtinde ngalu leydi e huutoraade doole mum haa bona. Ɗoo ɗo darnde politik ndee, e yeeso ɓiɓɓe leydi ɓee heddii tan ko e haala ɓola, yooɗa e yeeso dente hakkunde-leyɗeele ballitooje ngaluuji, golle bonɗe ɗee mbaawata tan ko heddaade. Wonde aktiwist, daraniiɗo leydi e goonga, ina jeertina e Senegaal hannde oo, hono no holliri ɗum jaggugol e loruuji baɗnooɗi e lebbi feebariye-mars 2021, ko addande hoore mum hulɓinned, jaggeede, e sokeede e bellanteeje. Gii Mariyus Saañaa e woɗɓe ina nguuri caɗeele gonɗe heen ɗee. E ndiin mbaadi, laamu Senegaal nanndaani e jogiingu anniya artude e udditgol alhaali warngo Omar Bolondee Joop. Kono ɓadtiiɓe mo ina keddii e anniya haa hannde oo. E no ɓe mbiirata ɗum e kala sahaa: “Ko jamma juuti fof haɗataa naange fuɗɗe”. Lisez l’article en Francais ici Read the article in English here Tesko: Miijooji e yiyannde ndee jey ɗum ko binnduɗo oo. binndipulaar.com alaa heen yiyannde walla ñaawoore. So won ko ñawmaa e ko haalaa heen ko, walla won ko mbeltortoɗaa heen, a ɗa waawi addude yiyannde ma ɗo les ɗo. Ko waawi heen wonde fof, yoo wonndu e hurum e dow teskaade neɗɗo kala ko dimo e miijooji mum.
https://binndipulaar.com/2021/05/11/omar-bolonndee-joop-ngama-wayliyaare-afriknaare/
Islaam e Pinal Fulɓe ko tiitoonde deftere Ceerno Alhusayni Bah, ɓurɗo lollirde Bacca Bah, yaltunde ko ɓooyani to Galle Saato Papyrus Afrique. Caggal defte makko ɗiɗi fento: “Ñaawoore” e “Firtaare”, Islaam e Pinal Fulɓe kanum ari ko he mbaydi ngoɗndi. Ndee ɗoo kanum wonaa fento e fefindo, kono nde fawii ko he ganndal ngal joom mum anndi renndo mum gila nder haa boowal, ruttii kadi tabitiniri ɗum daliilaaji ƴoogaaɗi he defte binndaaɗe he ɗemngal Pulaar, Arab, Engele e Farayse. So Alla, en cuusa wiyde Bacca Bah winndii deftere nde hono mum suuwaa tawo winndeede he ɗemngal Pulaar gila nde filñitaare guurtingol ɗemɗe ngenndiije Afrik ngummanaa, teeŋti noon e ɗemngal Pulaar, kono kam eɗen mbakkilii wiyde ko nde lobbere he nder defte Pulaar. Islaam e Pinal Fulɓe ko deftere daartol, ko nde deftere diine, kono tigi-rigi oo ko nde deftere renndoyeewal Fulɓe (Sociologie Pulaar). Gaagal ganndal luggal ngal wallifiyankee oo jogi he pinal leñol Fulɓe, aadaji mum en, e daartol mum en, o hollirii kadi he nder deftere hee won’de mo kumpitiiɗo pine keewɗe e aadaji mum en, yantude e won’de mo dewindiiɗo toɓɓe ɗe dukooji mum en ɓurii iiñcude hannde he nder batuuji (circles) annduɓe e jaayndiyankooɓe he nder aduna he. Ɗuum woni maccungaagal, jojjannde dewbo, ngañam-leñamaagu, waɗboniyaagal e innde diine, ekn… “Haalde haala diine, winndiyanke o wiyi en, “ko huunde nde weeɓaani. Saabii ɗuum tan ko diine, e ko ɓuri heewde, wiyetee ko ummii ko to Joomiraaɗo. Huunde ummiinde to joomiraaɗo noon foti tan ko jaɓeede ko aldaa e naamnaade [hol] sabaabu? Kono diine kadi kala baawɗo won’de, jippotoo ko e yimɓe. Te ɓeen yimɓe ko jooma en pine, aadaaji, cosaaan e finaa-tawaaji donaaɗi. Ɗuum fof noon heen sahaaji ene jillondira e ko ummorii to Joomiraaɗo ko haa yimɓe ɓee ina mbaawi ronkude seerndude hakkunde ko yimɓe ɓee njeyani koye mum en e ko ummi to Joomirraɗo ko.” He jiyɗe Bacca Bah, ko ɗuum tigi heɓtii Fulɓe e leñɗi Afrik ɓaleeɓe caggal nde ɓeen naati he diine Islaam. Yoga he ko ɓe njogitii ko diine Islaam wonaani so wonaa aadaaji Arabeeɓe. Foti noon ko aadaaji maɓɓe gila ko adii Islaam walla ko pewje maɓɓe ɗe ɓe penti ngam hoonaade he dow leñɗi goɗɗi e yiɗde tabitin’de neɗɗaagal maɓɓe he dow mum en. Wallifiyanke oo rokkii heen yeruuji keewɗi ko wayno no Arabeeɓe njiɗiri jaalɗin’de ɗemngal Arab he dow juulɓe kala, rewrude e diine Islaam; ko kanngal juuldatee, duwortee, janngirtee, Khuɗbirtee hayso tawii joom mum en nanataa paamata ko haaletee he ɗemngal Arab. Yoga e aadaaji maɓɓe ɗi paggiti ɗen eɗen njogitii ko diine Allah tawa ko huunde reɓnde haa naati he diine he kono wonaa heen jeyanoo sabu ko ɗoon diine o tawi ɗum. Ko wayno maccungaagu, yaw e ŋakkende hurum e dewbo, lesɗinde kala neɗɗo mo wonaa koye maɓɓe; hiitoraade ko ɓawli, ekn… So goonga, wallifiyanke oo ene siftina en tan wonnde, ɗuum wonaa rafi Arabeeɓe tan. Ala, ko kamɓe e tuubakooɓe fof ndenndi ɗiin jikkuuji kaantoriɗɗi. En mbaawaa jaŋtaade ɗoo denndaangal toɓɓe ɗe wallifiyanke oo yeewtata he nder deftere mum ndee, nde tawnoo alaa ko o heddi ko o memaamni e renndo fulɓe e kuuɓal, Fuutankooɓe haa ɓuri teeŋtude. Gila e iwdi Fulɓe, diineeji mum en ɓooyma, naatgol mum en he Islaam, pine mum en, finaatawaaji mum en, laamuuji mum en ko adii Islaam haa yettii laamu Tuubakooɓe. Cañu renndo Haalpulaar en, gila e kinɗe haa e fecciram-gollaagu; jaŋde Islaam he nder renndooji Fulɓe e defte janngateeɗe he nder Fuuta. Mbaydiiji dewle Fulɓe, pijirlooji e naalankaagal he nder renno Haalpulaar en. Geɗel heen fof ne, winndiyanke oo haɗaani tan e jaŋtaade e faccirde ko woni maana mum, kono kadi o waddii heen duttorɗe wonan’de kala jiɗɗo yaajnaade e wiɗtude heen ko ɓuri luggiɗde. Ɗum-ɗoo fof noon, Ceerno Bacca Bah renndindin ɗum o tonngi ɗum ko he fiɓnde wooteere, ɗuum woni wiyde ko ɗemngal woni daabaa pinal. So leñol waasii ɗemngal mum waasii neɗɗaagal mum. So alla, neɗɗɗo fof ene waawi janngude kala ɗemngal ngal o wela, kono omo haani janngude e winndude he ɗemngal makko so omo yiɗi tabitin’de ndimaagu makko e neɗɗaagal makko. Sabu so neɗɗo janngi ɗemngal jananal o waawa daɗde e huwtoraade won e jiyanɗe mum en, hayso tawii ɗeen jiyanɗe ene ustamo. Ceerno Bacca rokkirii heen yeruuji keewɗi, teeŋti e no Arabeeɓe e Tuubakooɓe kuwtortoo konngol ko ɓawli ngam askitin’de he mum kala bonannde walla kiite. Ceerno oo ko ganndo, biɗtuɗo, kono ene teeŋti e makko kadi won’de nuunɗuɗo, mo hulataa haalde yiyannde mum hayso tawii omo anndi ɗuum maa wood ɓe weñori. Sikke alaa, Islaam e Pinal Fulɓe maa ñiklu almuudɓe Pulaar heewɓe softina ɗum en e luggiɗinaade he ganndal. Bacca Bah, nganndiraaɗo kadi Huseynu Bah, jeyaa ko wuro he nder Fuuta Tooro ene wiyee Jamaa Alwaali, ko he falnde Podoor, diiwal St. Louis he nder leydi Senegaal. O janngii Quraana he seernaaɓe heewɓe kono o heɓi kaayit (Lijaasa) ko e juuɗe Ceerno Abdul Qaadiri Lih to Ciloñ. Caggal ɗuum o fayi Kayhayɗi to duɗal Ceerno Muhammadu Bookar Kan, ko toon o ɓaari Sariya, o janngi ɗemngal Arab (Lugha e nahwu). Caggal ɗuum o yahi leyɗeele Arabeeɓe, Libi e Qatar, o janngi haa o dañi Seedanfaagal (licence) he Engele. O jokkoyi jaŋde makko to leydi Farayse haa o dañi Maitrise e D.E.A, fof e he Engele. Ko ndeen o arti Senegaal o fayi Duɗal Kebloowal Jannginooɓe (Ecole Normale Superieure), caggal heblo duuɓi ɗiɗi, o wonti jannginoowo he duɗe hakkundeeje(Lycée) he nder Senegaal. Ceerno Bacca Bah wallifiima defte ɗiɗi fento he ɗemngal Pulaar. Ɗeen ngoni: Ñaawoore, muuli ɗum ko ARED, e Firtaare, muuli ɗum ko edition Nanondiral (2002).
https://binndipulaar.com/2021/04/19/islaam-e-pinal-ful%c9%93e-ndee-deftere-ko-nde-haala-mum-jogori-haaloyeede-juuti-haa-e-yontaaji-pay%c9%97i/
Gargol série Jeewo “Diewo” he Piindi TV addii kesam-hesamaagu he mbaydi magoyaagal Pulaar. Koɗorɗe jooɗɗe, werlaaji kesi e ñaantule jooɗɗe ene cinka ayaawooji laaɓtuɗi ɗi karallaagal numerique newni gaamnogol mum en. Jillondiral pulaagu e tuubankaagal, walla mbiyen tan pinal saareyeewal. Sabu ngaal pinal saareyeewal jaalii hannde he aduna hee fof, waɗi kala jiɗɗo yahdude e aduna o alaa-e- sago ko maa o nokka he maggal. So Allah, wonaa ko ngaal pinal weeɗata en koo fof potɗen jaɓde e ƴettude, kono wonaa ndeen toɓɓere njiɗɗen haalde. Njiɗɗen wiyde tan ko, kala ko njawatnoɗen he magooji men “fuɗɗibelaa addi jam en” ɗi ko, ko wayno koɗki e pinal saareyeewal ene tawee hannde he magooji kesi ɗii. Hayso tawii won pulaagu heewgu tawetenoogu he magooji gadani ɗii, nattii yiyeede he kesi ɗi. Kono eɗen mbaawi wiyde: “Bon, c’est la loi de progrès”.Kono kam heddiiɓe ɓee nattii daɗde en to bannge nate, ciŋkal e taariindi. Succès Diewo, e karallaagal kesal ngal newnii kadi ɓeydagol magooji-doge (série) he ɗemngal Pulaar. Tawaa gooto heen kala alaa ko soap opera Ameriknaaɓe nawani ɗum haydara. Ko ɓooyaani ko, 26 Silto (Septembre), 2020, Nellewool TV kanum ne yaltinii mago-doge (serie) mum Yiiro Yaaro. Ko adii ɗuum eɗen nganndi goɗɗi njaltiino to Marodi TV, taw eɗen njiya heen yimɓe fatamlameeɓe ko wayno Adviser, mo taweede ɗum he nder mago hee tan ene dillina rewɓe e sukaaɓe. “Rewɓe Mbeelon”, mo Fulɓe Production, hayso tawii kanum wonaa pinal saare hollirta ne, toɓɓe ɗe mago ngoo joofotoo ɗee (Palaas dewbo he nder renndo, pasiraagal) ko jahduɗe e jamaanu, kadi ko geɗe ɗe renndo Haalpulaar en ene foti yuurnitaade. Ɗiin e goɗɗi bayɗi hono noon, ko jiidaa e magooji njalniika keewɗi tawateeɗi he BigweltaareTV. Gooto kala he ɗiiɗoo magooji, haysinno hono no kala soap opera ni, haalata koko yowitii he nguurndam galle, ɓesngu e giɗli ne, ene yuɓɓiniri ɗum he mbaydi mum keeriindi, ndi ene hollira ndaarannde hesere he ɗeen-ɗoon toɓɓe. Kono kadi kala heen garɗo ene hollira wonnde, mago Pulaar woni ko he ɓeydaade mawnude, ƴoƴde e hellifeede. Ɗuum ene seedtina he ɓurɗo hesɗude he majji o, Arɗo & Dieyla, mo Foutavision yaltini hanki 17 Colte (Fèvrier) 2021, tawa ko Saydu Bah mo 2STV woni heen magiyanke dowrowo o. Mago, ko ngoonga nafata ko finndin’de e aybin’de won e jikkuuji walla aadaaji bonɗi; tinndina waylaare e taftaade jikkuuji bonɗi, kono mo wiy mago, wiya feernude ɓerɗe. Feernata ɓernde noon koko joom mum nanata walla yiyata wooɗe e mum walla kam welto heen. He oon fannu hannde magiyankooɓe Pulaar nana mbaɗa heen ko weɗɗa. Hayso tawii ko ngoonga, huunde ko nde weli fof e nde waawi ɓurde kadi welde; ko nde yooɗi fof e nde waawi ɓurde kadi ŋarɗude.
https://binndipulaar.com/2021/02/18/kesam-hesamaagu-he-nder-magooji-pulaar/
Jaari Soh (Diary Sow) mo majjugol mum, jonte jawtuɗe ɗee, addannoo Senegaal fof dillude, artii Ndakaaru hannde Aljumaa, 29 Siilo, so en tuugniima he kabaruuji yoga he jaayndeeji leydi ndi. Jaari ko suka dewbo pullo Senegaalnaajo mo duuɓi 20, cuɓaaɗo laabi ɗiɗi, 2018, 2019, wonde almuuɗo ɓurɗo heɓtineede he nder Senegaal. Ɗuum jibinaniimo njeenaari laamu Senegaaal (bourse d’excellence) ngam waawde jaŋngoyde to duɗal keblorgal Louis-Le-Grand to Paris Frayse. Ñalnde 4 Siilo, caggal guurte maayirɗe hitaande, nde o fotnoo fuɗɗitaade jaŋde ndee o yiyaaka to duɗal to. Ɗuum jibinanii duɗal ngal faayre haa ɓe njokkondiri he consulat Senegaal ngam habrude ɗum en wonnde omo hattaa he duɗal he. Nde haalakaa yettii laamu leydi Senegaal, hooreejo leydi o, Makki Sal, yamiri ñalnde 7 Siilo yoo laakngal werle he nder Frayse kala ngam yiytude mo. Caggal nde Polis Farayse waɗi loskooji mum, ɓe kabri wonnde jiytanɗe maɓɓe kolliri ko kanko yahi he bellanteeje hoore makko. Ɗo adanɗoo, majjere jaari dillinii Senegaalnaaɓe fof; gila he duwawuuji haa e kirjinaali wonnde yoo laamu nguu ɓeydu heen tiɗnaare mum mbele omo yiyte. Kono caggal nde feeñi wonnde ko kanko yahi he bellanteeje makko ɗemɗe ɗee kala mbaklitiima kucciti he makko; gila he pelooje, ñiŋooje haa ni e jalkitooji, goto kala tonngiti hakkille mum woppi ɗum yoo boy he nder dingiral welmaa-kaala. Gila he nder laylayte-renndo haa e caaktirɗe kabaruuji, mo woni kala ene haala ko alaa ɗo fawii. Hay wiyooɓe koye mum en ko seernaaɓe waajotooɓe he Teleeji e rajooji, kaalii heen geɗe coofɗe ɗe kaanaani naneede he hunnduko kellifaaɗo saka noon e biyoowo ko baajotooɗo yimɓe he peewal. He fiyaaku wayngu hononii, neɗɗo kala ene foti artirde heen hakkille mum, suɓoo ko haalata, siftora wonnde oo ɗoo ko jibinaaɗo kadi jooma banndiraaɓe, ɓe he oon tumaa ko tiiɗi ɗum en tan ko holno njiytiri ɓiyngel mum en tawa ene wuuri, ene hisi, goɗɗum kala ko haaju mum en duŋtiiɗo. Eɗen nganndi kala jahoowo he laawol nguurndam fergitaade ɗum jommbaani, kono wona fergitaade woni yan’de, kadi yan’de neɗɗo haɗataa ɗum ummaade kadi e jokkude laawol mum. So Allah, haa jooni hay gooto anndaa ko nawnoo Jaari. Kono kala ko waawnoo won’de, eɗen mbaltanoo Allah nde holliti en ɓiyngel men. Kadi eɗen toroo mo kanko Geno baawɗo o nde o waɗantamo ko woni ɓural e makko kadi O timmina yaakaare leñol makko jogii e makko.
https://binndipulaar.com/2021/01/30/hayyoo-jaari-diary-amen-artii-yoo-felatnoo%c9%93e-nde%c6%b4%c6%b4u-yoo-duwotonoo%c9%93e-njokku/
Ñalnde 26 Bowte (decembre) 2020, Fulɓe Adunaaru ndentoyii to Basse, leydi Gambia, ngam mawnin’de pinal e finaatawa Fulɓe. Ko ngol ɗoo woni koolol jeetati, gila ɓe puɗɗi yuɓɓin’de ɗiin-ɗoon ñalɗi. Bakkorde koolol ngol hikka ko “Ndaroɗen Ndannden Pulaagu”. Eɓɓo Ñalawma Finaataa Fulɓe Winndere ( International Fulɓe Cultural Festival Day) fuɗɗii ko he potital sukaaɓe Fulɓe he nder facebook, caggal jeewte e gostondiral hakkillaaji he ko yowtii he wuurnude ɗemngal Pulaar e pinal Fulɓe ɓe cosi (cinci) ɗerewol facebook, Fulbe Africa, ko he ɗuum yuɓɓin’de o ñalawma jibinaa. Gila ndeen ne ñalawma oo ene ɓeydoo yuɓɓude, yooɗde e mawnude. Adan waɗetenoo ko he saaluuji kono hikka waɗoyaa ko Basse Mini Stadium he tawtoreede naalankooɓe heewɓe ko wayno Ndonngo Daara, Kadia (Kajja) Kande (la Princess du Fouladou), Bobo Dimo, Baba T, Black Dragon, e Boy Bambaaɗo. Eɗen teskoo rawane, sate mawɗo umminooma Nageria e gardogol hooreejo fedde aynaaɓe Nigeria “Mi Yettii Allah”, wonndude e jimoowo maɓɓe ŋanaa, Hawwa Pullo Gombe, naalanke darjuɗo he nder winndere Fulɓe. Ñalawma o ene heewi waɗde kadi he tawtoreede Faatumata Bah-Barrow, joom-suudu Adama Barrow, Hooreejo leydi Gambia, e denndaangal yontaaɓe Fulɓe Gambia. Hikka ne, hay reeno-reeno covid-19 haɗaani yimɓe ɓee nootitaade he keewal. Ñaantule, ɓoornateeri ganni e cuɗaaji fulɓe fof yaltinaama ndeen ñalnde. Kono kadi Kadia Kande jirwinii jamma o.
https://binndipulaar.com/2021/01/09/nalnde-finaataw-ful%c9%93e-winndere-to-gambia-koolol-8-wa%c9%97aama/
Gila he lewru Yarkomaa 2019, RFI (Radio France Internationl) fuɗɗiima waɗde jeewte Pulaar/Fulfulde, kadi gila ndeen ɓe podiino wonnde ma ɓe ɓeydu yaajnude jeewte maɓɓe he ɗemngal Fulfulde. Hannde 14 lewru Jolal 2020 ɓe puɗɗiima jeewte kese he ɗemngal Fulfulde, ene jeyaa heen, caaktugol kabaruuji he Fulfulde lawbi nay ñalawma kala. Ko Pulaar woni ɗemngal sappo e jeegoɓal (16ɓl) kaalteengal he RFI. Hayso tawii Fulɓe e ko’e mum en ɓooyi dukde fiino no fulɓe dañira rajo mum winndereyeewo, ɗuum gasaani laataade. Ko adii nde ɗuum waɗata, eɗen mbeltanoo RFI, ƴettuɓe fotde yimɓe cappanɗe tato (30) gila e jaayndeyankooɓe haa e haralleeɓe he gardagol jaayndiyanke Malinaajo Abdullay Dikko, ngam waawde waɗe jeewte he ngal ɗemngal kaalateengal ko ene yaha he leyɗeele 20 he nder Afrik. Porograamuuji maɓɓe ene mbaawi heɗeede he FM à 7:30, 8:30, 13:00 et 17:30 he nder leyɗeele jeenay. Ɗeen ngoni: Burkina Faso, Kameruun, Gambiya, Guinée, Mali, Niger, Sierra Leone,e Senegaal. Ene heɗee kadi to worgori Muritani, e diiwaan lac Tchad.Ko adii ɗuum ala hay rajo international wooto haalanoo Pulaar. Oon tigi ne waawi heɗaaɓe kadi so o yahii to lowre maɓɓe http://www.rfi.fr/ff En kaali wonnde Fulɓe ene tawee he lesɗe (leyɗeele) noogaas he nder Afrik, ɗuum, sikka alaa, wonii sabaabu ɗemngal ngal jogaade ngaddinaaji keewɗi ceertuɗi. So en keɗiima hannde RFI Fulfulde ma en tesko ceertugol ɗiin ngaddiinaaji. Ceertugol ngaddinaaji noon fiirti tan ko kuwtorogol kelme pulaar he mbaydiiji ceertuɗi walla no konngnuɗi (konngi) maɓɓe lelortoo ni ceerta, kono kamɓe fof kelme ɗe ɓe kuwtortoo ɗee ko kelme goote, walla fodde 90 he nder 100, ko kelme goote, keddiiɗe ɗee ngoni kelme jiggaaɗe walla pulaaɗe. Ɗuum holliri Pulaar/Fulfulde ko ɗemngal gootal.
https://binndipulaar.com/2020/12/15/rfi-fulfulde-%c9%93eydiima-yaajnaade-he-jeewte-mum-en-kadi-wa%c9%97tii-rokkude-kabaruuji/

Dataset Card for "FulaNewsTextCorpora"

More Information needed

Downloads last month
4
Edit dataset card