content
stringlengths
1
82.8k
url
stringlengths
3
251
Teemedere ! Fooyre Ɓamtaare tonngoode teemedere ! Alla yettaama en mbaawii feeñninde ndeeɗoo tonngoode, e nduu lewru sulyee 2012, duuɓi capanɗe tati caggal ko jaaynde ndee sosaa, kono caggal duuɓi 15 nguurndam. Fooyre sosaa, yaltini tonngoode mum adannde, ko e lewru noowammbar 1980. Oon sahaa, yaltinde ɗerewol binndangol wonaano huunde newiinde. E oon sahaa jaayɗe keeriiɗe ngoodaani e leydi hee, ko jaaynde laamu tan woodnoo.  Fedde Ɓamtaare ina joginoo masiŋaaji tappirɗi. Caggal nde binndanɗe keɓaa, ɗe tappee e ɗereeji biyeteeɗi « stencils ». Ko ɗiin pawetee e masiŋ biyeteeɗo roneyoo, hebbitinee. Teemedere ! Fooyre Ɓamtaare tonngoode teemedere ! Alla yettaama en mbaawii feeñninde ndeeɗoo tonngoode, e nduu lewru sulyee 2012, duuɓi capanɗe tati caggal ko jaaynde ndee sosaa, kono caggal duuɓi 15 nguurndam. Fooyre sosaa, yaltini tonngoode mum adannde, ko e lewru noowammbar 1980. Oon sahaa, yaltinde ɗerewol binndangol wonaano huunde newiinde. E oon sahaa jaayɗe keeriiɗe ngoodaani e leydi hee, ko jaaynde laamu tan woodnoo.  Fedde Ɓamtaare ina joginoo masiŋaaji tappirɗi. Caggal nde binndanɗe keɓaa, ɗe tappee e ɗereeji biyeteeɗi « stencils ». Ko ɗiin pawetee e masiŋ biyeteeɗo roneyoo, hebbitinee. … Cukaagu Fooyre : 1980-1989 E oon sahaa, tuggi 1980 haa e lewru feebariyee 1989 (tonngoode 30), yaltinde ɗereeji sappo keppondiraaɗi, hay gooto anndaa ɗo tampere mum tolnii. Ɗo adan ɗoo, caggal nde stensilaaji ɗii ngasi tappeede, ko raamuuji kaayitaaji coodetee, naaten e birooji eɗen njiyloo ɗo kebbitin-ɗen. Eɗen ciftora ñalaaɗe men e Fooyre e Ardorde limooje (Direction des statistiques), ɗo keewno-ɗen yamireede hebbitinde jaaynde ndee, e ballal suka gooto ina yettee Soh, ina jeyaa to Bahbahɓe Looti. So en ngayniino hebbitinde, kaayitaaji ɗii mbaɗee e keesuuji, nawee e galleeji (hade Fedde ndee dañde joɗnde) walla joɗnde Fedde too (tuggi 1984), ɗo Mediina R ɗoo, ɗi ndenndinee, waɗee tumbitte, tumbitte, saree e nder cate Fedde ndee. Hay keppugol ngol ko caɗeele wonno, sibu, oon sahaa, hay dañde keppirgal moƴƴal weeɓaano. Waɗii tonngooɗe keewɗe kebbitinaaɗe to Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije, gila ina woni ɗo Asammbele woni hannde ɗoo, haa nde heɓtoyi e nokku mum ganndaaɗo oo. Abuu Tuumi Bah e Umar Mboyna Bah (Yurmeende Alla won e makko) e woɗɓe gollotonooɓe e nokku hee, ina keewnoo jeyeede e wallitooɓe hebbitinde Fooyre ɗoon e Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije. Waɗii goɗɗe kebbitinaa to ISERI, tawi musiɗɗo e ballal musiɗɗo men Aamadu Sammba Soh… Ko noon wooraa, haa nde tuubaako gooto, biyeteeɗo Filip Marsesin, janngintunooɗo e Duɗal Jaaɓi haaɗtirde Nuwaasoot, rokki Fedde ndee kaalis (200 000 UM!!!) ko soodiri masiŋ kebbitinoowo.  Ko ndeen woni nde Fooyre fuɗɗii heɓde hoore mum, caɗeele ustii to oon bannge, hay so tawii eɗe keddii to bannge tappugol e keblugol nate ekn… To oon bannge ne, huutortenoo e oon sahaa ko “stensilaaji elektoronik”, ɗi keewno-ɗen “juɗoyde” to Duɗal ɗemɗe Ngenndiije, sibu ko kam tan joginoo oon masiŋ. Tuggi 1980 haa 1983 ko musiɗɗo Aamadu Malal Gey joginoo karallaagal ngal, hade men heɓtude ɗum e hitaande 1984. Tammbinoo golle ɗee ko Goomu jeeyngal, ngu Maamuudu Haaruuna Joop e Kajjata Maalik Jallo e Aamadu Sammba Soh ndeggondiri e gardagol mum hakkunde 1980 e 1989. Ko nguun goomu kadi toppitinoo cargol e njeeygu jaaynde ndee. Jaaynde ndee, e oon sahaa, yaltirtunoo ko lebbi tati fof laawol gootol. Nii woni, e ngalɗoo daawal, 30 tonngoode mbaawi yaltineede. Ɗum firti tan, ko heewaani ko jaaynde sowni, woni nde waasi feeñde nde nde fotnoo feeñde ndee. Tonngoode 31 fotnoo yaltude ko e mee 1989, hawri e ewenmaaji, fuɗɗoode dumunna sunu e caɗeele teeŋtuɗe wonande leñol ngol. Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani, sabu hakilantaagal ardorde mum, dañi ƴoƴre sakkude feere no wuurdi e no hisniri ngalu mum e dumunna mo gooto fof woƴtanoo hoore mum… Kono ɗuum ko haala ngoɗka, ka heƴaani ɗoo hannde. Ɗuum nii haɗaani Fedde ndee jokkude yeewtere mum to rajo Muritani, yeewtere uddaande e maayirɗe lewru suwee 1990. Yeewtere wattiniinde mbaɗno-ɗen ndeen, yowitinoo ko e martaba kippu fuku bal Kamaruun, e gardagol Rosee Milaa, keɓnoo e Kawgel Fuku Winndere juɓɓinanoongel to Itaali, tuggi 8 suwee haa 8 sulyee 1990. E ngalɗoo daawal Fedde ndee dañii hooreeɓe ɗiɗo, Mammadu Siley Bah e Umar Idriisa Saawo. Ɓurnoo duumaade e nguuɗoo goomu njoginoongu Fooyre Ɓamtaare ko Aamadu Malal Gey e Kajjata Maalik Jallo, e Maamuudu Haaruuna Joop,  e Aamadu Sammba Soh, e Bookara Aamadu  … Cagataagal Fooyre : 2005 faayde hannde Caggal batu Mooɓondiral jooɗinoongu e 2003, goomu kumpital kesu sosaa. Ina jeyanoo e tuugnorgal nguun goomu, toɓɓe ɗiɗi haa tati, maantinɗe : heɓtude yeewtere rajo, e wuurtinde Fooyre Ɓamtaare e sosde lowre internet. Kono, e oon sahaa, fof ko ko uddunoo, sabu laamu lofnoongu golle Fedde ndee, haɗti jaltugol Fooyre, uddi yeewtere men to Rajo Muritani, ko kam wonnoo ɗoo. Kono, ɗuum haɗaani en enndude. Nguun laamu nde follaa e ut 2005, henndu wellitaare fuɗɗii wuttude, woodi dame puɗɗii udditaade, ko e ɗeen corki-ɗen. Ñalnde 9/11/2005, Goomu kumpital yettinii Yiilirde Fedde ndee yiɗde mum ƴettitde Fooyre. kono heɗɗaawo ina woodnoo to bannge sariya, sibu baylugol sariyaaji jowitiiɗi e jaayɗe. Fooyre joginoo tan ko “dépôt légal” heɓanoo e hitaande 1980, ndaa ɗuum nattii waawde yaltinde jaaynde. Ɗaɓɓaande winndaa, joɗɗinaa ko kalifu geɗe nder leydi ñalnde 20/04/06, jokkondire mbaɗaa, kono huunde ndee tehi no feewi. E ballal e gootal e jaale Fedde ndee, hono Asmiyyu Sih, gonnooɗo e oon sahaa Koroowo Dowla (Contrôleur d’Etat) podana-ɗen yamiroore, kono nde leeliri en. Nii woni pellit-ɗen yaltinde tonngoode 31 Fooyre Ɓamtaare. Binndanɗe keblaa. Ɗum hawri ko e sankaare Yero Dooro Jallo ñalnde 5/03/06, mbaɗdu-ɗen heen tonngoode heeriinde (kelle nay hakkundeeje, jaarooje Yero). Nde tawnoo eɗen mari karallaagal kesal peewnugol jaayɗe e oon sahaa, keblu-ɗen fof haa timmi, heddii, hol to njogor-ɗen hebbitinde ? En mbaawaa yahde Muulirde Ngenndi, sibu en ngalaa yamiroore, kono ɗuum haɗaani en ƴeewndaande. No Alla waɗata, laakta-ɗen muulirde wootere (Imprimerie Destour) ina woni ɗo BMD ɗoo, njah-ɗen toon, kaaldu-ɗen e maɓɓe. Subaka law, ñalnde 5/5/2006, nawan-ɗen ɓe « kalkuuji » (kaayitaaji jaynotooɗi, kolɓooji ɗo jaayɗe ɗee muuletee hade mum en naweede muulirde ngam hebbitineede) jaaynde ndee, ɓe ndokki en aadi hedde waktu nayaɓo kikiiɗe. Ɗoon waktu oo tawi en, ɓe totti en 1 000 tumbitere ɗe njoɓno-ɗen coodgu mum. Ko ndeen ɗoon tonngoode 31 saraa e ñalɗi mawningol hitaande 30ɓiire Fedde ndee (3 e 4 suwee 2006). Ko toon kadi kebbitin-ɗen tonngoode 32 yaajninoonde e ciimtol ñalɗi mawingol hitaande 30ɓiire FƁPM e ñalɗi 3 e 4 suwee 2006. So mi hulaani mi wiya ko ndeen tonngoode ɓuri tonngooɗe Fooyre fof ŋarɗude. No Alla waɗata, e ballal teeŋtungal musiɗɗo Asmiyyu Sih, keɓ-ɗen yamiroore e mudda (lebbi tati) ñalnde 14 suwee 2006, tuugiinde e sariya 023/91 mo 25/07/1991, jowitiiɗo e jaayɗe binndaaɗe, mo Maawiyya yaltinnoo e sahaa nde « henndu demokaraasi » fuɗɗii wuttude ndee. Ko ndeen yamiroore njoɗɗin-ɗen to muulirde ngenndi ngam hebbitinde tonngoode 33 (sulyee 2006). Ndeen ɗoon yamiroore e mudda noon gasi ko ñalnde 18/10/2006, kono, no Alla waɗata kadi, keɓ-ɗen yamiroore hesere, tuugiinde e sariya keso (Kuulal 11 sariya sariya 017/2006 mo 12/07/2006 jowitiingal e wellitaare jaayɗe, sariya dogoowo haa e ñalngu hannde nguu). Gila ndeen, haa e ñalawma hannde oo, lewru kala Fooyre Ɓamtaare ina yalta, so wonaa e noowammbar e desammbar 2010, tawi eɗen keblantonoo ɗanngal caggal leydi, ɗanngal kaaytungal kisa. E saawiyee 2008, HAPA waɗii nde e jaayɗe kaanduɗe e ballal laamu, sabu mayre huuɓnude sarɗiiji ɗii kala. Yantude e ɗuum, Fooyre Ɓamtaare ina jogii lowre internet, (pulaar.org) fuɗɗiinde golle gila feebariyee 2008. Ɗuum ne kadi jeyanoo ko e toɓɓanɗe Goomu kumpital. Denndaangal binndanɗe mayre ɗum noon ina njollee e internet. A nde jogii kadi ñiiɓirɗe renndo (konte facebook, konte twitter), addanoore nde jokkondirde e fulɓe heewɓe e nder winndere ndee… Nguurndam Fooyre Ɓamtaare E nder leydi ndii, Fooyre Ɓamtaare woni jaaynde wootere, wajjere yaltoore e ɗemngal ngenndiwal ngal wonaa Arab. Wuurnude jaaynde e sato wayngo nii weeɓaani, haa teeŋti noon so tawii fotnooɓe wallitde ɓee, mballitaani. Tuggi ko Fooyre Ɓamtaare ƴettiti golle faade hannde, alaa geɗal ngal juɓɓule laamu leydi ndii ngittani ɗum. Denndaangal jaayɗe, hay ɗe nganndu-ɗaa peeñataa, ko jamirooje tan njogii, sarwisaaji keewɗi ina ndokka ɗum e adonmaaji, FƁ alaa meeɗɗo rokkude ɗum ɗuum, so wonaa kalifu kumpital e dow wagginoore (2008), walla Rajo Muritani e gardagol wul Kaabeer, maa Kominotee Urben « CUN » e gardagol Ahmed wul Hamsa. Ko wonaa ɗuum, a nde waɗdi e Mattel piɓondiral rawane e hikka kasdi feccere hello (300 000 UM rawane e 500 000 UM hikka). Kono wuurni Fooyre Ɓamtaare, gaa gaa Goomu Kumpital ɗe keewaani no feewi e ooɗoo sahaa, ko won ɗeen cate Fedde ndee potɗe yetteede : Catal Arafaat (Nuwaasoot), Catal Nuwaadibu, Catal Kayhayɗi, Catal Likseyba Gorgol [En ɓennataa ɗoo en innaani, njettani, Hammadi Sukki Mbooc e Sammba Gata Bah : mawɓe ɓe tampataa, ɓe coftal mum en ɓurtii ngal sagataaɓe] , yantude e terɗe teelɗuɗe. En mbaawaa deƴƴude inɗe ɗiɗi hay so tawii ko terɗe Fedde ndee : Mammadu Bookara Lih hade mum fekteede Nuwaadibu e Ifraa Al Hajji Boli hade mum rafeede. Yo Alla addu cellal. Ko noon kadi njettirten jagge ɗiɗi tiiɗniiɗe e Fedde ndee e Fooyre Ɓamtaare, heen gooto en kaalii innde mum e cili keewɗi, goɗɗo oo ko doktoor Sal Usmaan, karallo rafiiji hakkille, mo nganndu-ɗaa, ina ƴetta e kala tonngoode yaltunde fotde tumbitte 20 haa 30, nelda ɗum Fuuta, ngam wallitde mumtugol humambinnaagu e ƴellitde pinal yimɓe wuro mum. So jagge e jannguɓe men fof mbaɗno no o waɗata nii, tawatnoo hannde ko Fooyre Ɓamtaare ina yalta yontere kala. Caɗeele e kappanɗe So en njettaaki ɗoon ne, ɗuum ina jeyaa e yiɗde men. Kono, caɗeele tati teeŋtuɗe ina ndooki en : Ŋakkeende ngalu, ŋakkeende karalleeɓe, e gollotooɓe woni juuɗe (gila e winndooɓe haa e sarooɓe ekn). Ngalu : Njeeygu Fooyre Ɓamtaare, waawaa huuɓnude soklaaji keblugol e muulngo mayre e kasdi internet lowre mayre. Kono, nde tawnoo e ɗum ɗaɓɓi golle duumiiɗe, jokkondirɗe, dewondirɗe, haannoo tawa toppitiiɓe ɗum ɓee, ko ɗuum tan woni golle mum en. Ɗuum noon ɗaɓɓi ko ngalu ngu famɗaani. Ɗum jiidaa e kaɓirɗe jahdooje heen, sibu, gila ɓamtu-ɗen golle e hitaande 2006, ko kaɓirɗe keeriiɗe kuutorto-ɗen, ko e lewru feebariyee ɓennundu nduu tan, Fooyre Ɓamtaare soodani hoore mum ordinateer caggal nde heɓi huunde e kasdi Mattel… Haralleeɓe : Peewnugol jaaynde ina ɗaɓɓi hannde margol karallaagal kesal, gila e kuutoragol ordinateeruuji haa e topirɗe (logiciels) karalleeje peewnugol jaayɗe e gollorɗe nate e wideyooji. Ko noon kadi lowre internet ndee ɗaɓɓiri heɓaare duumiinde e margol karallaagal ceeɓngal. Alaa e sago ndañen no keblir-ɗen hay so yimɓe ɗiɗo maa tato ko faati e ɗuum, sibu ko gooto jogii ɗee geɗe kala e ooɗoo sahaa, tee, njahaten enen fof ko e haajaande Alla. Ɗumɗoo ko huunde woƴnde, fotnde ñawndeede… Juuɗe : Eɗen ŋakkiraa juuɗe, en kaalii ɗum e toɓɓere dow ndee, kono eɗen ŋakkiraa hay winndooɓe. Hoosnooɓe e binndol Pulaar, ɓurnooɓe softande golle ɗee, ina kalji e golle goɗɗe, teeŋtuɗe kam enne. Duwaawu men hannde ko dañde ko dañde no ñawndir-ɗen ɗee caɗeele. Maa wonii ngalu, maa wonii sukaaɓe softuɓe heɓɓittooɓe, maa wonii geɗe ɗiɗi kala. Yo Alla rokku en waɗde tonngoode 10 000 Fooyre Ɓamtaare, ɗemngal ngal ina yahri yeeso! Aamiin Kɗl : Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2012/07/14/nguurndam-fooyre-%c9%93amtaare/
Le paradoxe demeure, inexplicable, incompréhensible. A chaque fois qu’on parle de FOOYRE ƁAMTAARE, on se pose curieusement la question de savoir quel est cet organe? Pourtant ce mensuel existe depuis plusieurs années et fête son centième numéro. Quel chemin parcouru, que de nombreux obstacles et barrières franchis pour devenir un journal incontournable dans le paysage médiatique du pays. Un continu solide, des belles photos, une présentation agréable, Fooyre Ɓamtaare s’est imposé par la rigueur dans le travail et la persévérance. J’allais dire une certaine obstination et un entêtement de ses animateurs. Pourquoi ce paradoxe ? Simplement étant un journal en langue nationale Pulaar, ayant une certaine spécificité qui ne sied pas à l’hygiène du moment, au sens propre et figuré du mot, il demeure un «inconnu», même pour certaines hautes sphères du pays, alors qu’il crève les yeux par sa régularité d’horloge. Peut-être s’il racolait ou arnaquait comme certains… main enfin. A l’occasion de son 100e n°, nous adressons nos félicitations à l’équipe du journal, à sa rédaction, et à son Rédacteur en Chef infatigable, longiligne, mais toujours debout, malgré les difficultés. Bon vent à Fooyre Ɓamtaare qui est également membre actif du Regroupement de la Presse Mauritanienne (RPM). POUR FOOYRE ƁAMTAARE, DEMAIN COMMENCE AUJOURDHUI. Mamoudou SY, EVEIL HEBDO PRESIDENT DU RPM ————————— Fooyre Ɓamtaare : “Janngo ko hannde fewjetee” (Hiraande ñaametee ko jamma, kono fewjetee ko ñalawma) Huunde haawniinde, mettunde faamde. Kala nde innde Fooyre Ɓamtaare ndee sowtaa, ina heewi naamndeede, holi ndee jaaynde ? Tawi noon ndeeɗoo jaaynde, yaltoore lewru kala, jibinaama ko ɓooyi, dañii duuɓi keewɗi, inan yaltina tonngoode mum waɗtunde teemedere. Fooyre taccii ɗoo yolnde juutnde, liɓii pale keewɗe haa laatii hannde jaaynde teskinnde e nder jaayɗe leydi ndii.  Fooyre ko loowdi tekkundi, nate jooɗɗe, e ciŋkal ŋarɗungal. Fooyre yetti tan ko atu mum, e koosgol e golle goomu mum winndooɓe, ɓe nganndu-ɗaa ko ŋatɓe. Mi ɗeɓii wiyde tiiɗɓe koye. Hol ko tagi ɗum haawnaade ? Tagi ɗum tan, ko Fooyre, ko jaaynde feeñoore e ɗemngal ngenndiwal, jogiinde sifaa keeriiɗo, mo yahdaani e senaare hannde ndee, senaare e mbaydiiji mum kala noon. Ko ɗum tagi nde wonde jaaynde nde “anndaaka”, haa to ɓuri toowde e laamu leydi ndii. Tawi noon, Fooyre ina fuŋŋinii, ina naata e gite yimɓe, Alla e mum duumaade. Ma a taw so nde ɓoƴotono ɓe, walla nde wujjatno won ɓeen, waytaano noon … Kono ɗuum … wonaa ko mayre. Eɗen njetta Goomu Fooyre Ɓamtaare, haa arti noon e gardiiɗo ɗum oo, gardiiɗo mo tampataa, njool, liiftiiɗo, kono dariiɗo, mo yanataa, caɗeele ɗee fof e heewde. Yo Alla wuurnu Fooyre Ɓamtaare, tergal coftungal e Dental Jaayɗe Muritani (Regroupement de la Presse Mauritanienne (RPM)). Maamuudu Sih, Eveil-Hebdo Hooreejo RP
https://pulaar.org/2012/07/16/ceedtagol-jaaynoo%c9%93e-fooyre-%c9%93amtaare-demain-commence-aujourdhui/
«Fooyre Bamtaare » (traduisez Lumière du progrès)  a bouclé le numéro 100. La métaphore colle bien au titre si évocateur où l’éclairage par les mots illumine les pensées et éveille des idées nouvelles dans un contexte où le combat pour la promotion d’une presse en langue nationale relève d’une ambition à la quête de ses moyens. Mais détrompez –vous, le combat n’a fait que se prolonger sous un label médiatique plus moderne. «Fooyre Bamtaare » (traduisez Lumière du progrès)  a bouclé le numéro 100. La métaphore colle bien au titre si évocateur où l’éclairage par les mots illumine les pensées et éveille des idées nouvelles dans un contexte où le combat pour la promotion d’une presse en langue nationale relève d’une ambition à la quête de ses moyens. Mais détrompez –vous, le combat n’a fait que se prolonger sous un label médiatique plus moderne. Fooyre n’a fait que ressusciter de sa longue agonie des années où quand écrire était une subversion, exprimer ses idées une offense à un ordre qui a horreur de l’encre qui éveille les consciences. Fooyre a pu renaitre de ses cendres comme le phénix pour utiliser un code linguistique authentiquement peulh, sa vocation et sa raison d’être ! Quelle belle aventure ! Un journal en peulh qui informe un public dans une langue réputée par la richesse de ses classes nominales et parlée partout en Afrique noire et ailleurs dans le monde. Cette chance doit être une fierté nationale dans un pays de diversités culturelles. Fooyre allume chaque mois ses lampes, puisse ce journal respectable et au style raffiné continuer à briller de ses mille feux pour porter haut son message au-delà des frontières culturelles grâce à la révolution numérique.  Visitez aussi le site de Fooyre pour vous régaler. Courage et persévérance ! Cheikh Tidiane Dia Directeur du quotidien Le Rénovateur —————— Innde Fooyre ndee laatiima tigi kelme jaynotooɗe hakkillaaji, njuumtina miijooji kesi e sahaa ɗo hare ngam compugol jaayɗe e ɗemɗe ngenndiije ɗaɓɓi kaɓirɗe e keɓe. Kono ndeeɗoo hare jokki tan ko kareeli goɗɗi ɗii, e mbaydi kesiri. Fooyre alaa ko waɗi so wonaa wuurtinde kareeli kaɓetenooɗi ngam wellitaare miijo e haala. Oon sahaa mo nganndu-ɗaa; haalde miijo mum jaggiranoo ko no warhoore nii. Fooyre kadi waawii fiɗɗitaade e wuurtude e ƴellitde ɗemngal Pulaar. Ndaw ko yooɗi !!! Jaaynde e ɗemngal Pulaar, habroore yimɓe, tawi kadi huutorii ko ɗemmngal galɗirngal keewal pelle inɗe, ɗemngal kaaleteengal e denndaangal jookli Afrik. Ooɗoo fartaŋŋe ko faaro ngenndi ndii fof, ngenndi keewal pine. Fooyre ina lewlewta lewru kala. Yo Alla wuurnu ndee jaaynde ŋarɗunde, nde lewlewta no ujunere hoodere, nde huutoroo karallaagal kesal ngam taccinde pinal nde roondii ngal, keeri leydi ndii. Njillo-ɗee lowre internet Fooyre, mbelto-ɗon.  Yo Alla semmbin doole. Sheex Tijjaan Jah Hooreejo jaaynde Le Rénovateur
https://pulaar.org/2012/07/18/ceedtagol-jaaynoo%c9%93e-fooyre-souffle-ses-100-bougies/
Ayant appris tardivement la publication du numéro 100 de Fooyre Ɓamtaare, je me suis empressé de vous écrire ces quelques mots. Ne l’aurais-je pas fait que j’aurai failli à mon devoir de citoyen. En effet, ne pas témoigner de la qualité, du rôle et surtout de la place acquise par ce périodique dans le cœur des populations voire dans le développement du pays, relève d’un manque de civisme. Comment parler de l’excellence du travail des rédacteurs de Fooyre qui ont su transmettre l’information en respectant toutes les règles éthique en la matière ?  Comment dire la passion qui les a animés dans leur mission de communicateur attentif de la scène publique ? Je ne saurais le faire… Je dirais tout simplement qu’en 99 éditions, Fooyre a été au rendez-vous. Je souhaite qu’il reste encore 100 mois en notre compagnie. Oumar El Moctar L’Authentique
https://pulaar.org/2012/07/21/ceedtagol-jaaynoo%c9%93e-100-mois-en-notre-compagnie/
Ko hannde, 24/07/12 caggal waktu 12ɓo ñalawma, HAPA e Goomu kalfinanaangu yiilde ballal laamu rokki jaayɗe e lowe internet keeriiɗe, bayyini njeñtudi golle mum. E nder 108 doosiyee joɗɗinanooɗo, ko heen 62 tan kuuɓni sarɗiiji dottanooɗi ngam haandude e ballal ngal. Ina heen jaayɗe 32 e lowe internet 23 e dente 7 . Ko hannde, 24/07/12 caggal waktu 12ɓo ñalawma, HAPA e Goomu kalfinanaangu yiilde ballal laamu rokki jaayɗe e lowe internet keeriiɗe, bayyini njeñtudi golle mum. E nder 108 doosiyee joɗɗinanooɗo, ko heen 62 tan kuuɓni sarɗiiji dottanooɗi ngam haandude e ballal ngal. Ina heen jaayɗe 32 e lowe internet 23 e dente 7 . Hono no njaakoririno-ɗen, Fooyre Ɓamtaare ina jeyaa e ɗeen jaayɗe 32 cuɓtaaɗe ngam heɓde ngaal ballal laamu , toningal e 200 miliyoŋ ugiyya. Ko ɓuri feccere e ballal ngal fayi ko e muulngo jaayɗe ɗee (tottetee ɗum ko Muulirde ngenndi ), heen huunde ko e kaɓirɗe , heen huunde ko ballal njoɓɗeele jaaynooɓe, heen huunde kadi fayi ko e kasdi jooɗorɗe pelle jaayɗe. Maa en ngatoy heen kala nde keɓ-ɗen ko hesɗi Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2012/07/24/jaay%c9%97e-kaandu%c9%97e-e-ballal-laamu-nganndaama/
Fooyre Ɓamaare tonngoode 110 yaltii hannde 25 abriil 2013. Jaaynde ndee ina heɓoo e Nuwaasoot (yeeso Ministeer Jaŋde, fuɗnaange Afarco e to Arafaat…), Kayhayɗi, Likseyba Gorgol, Nuwaadibu, Suwoyraat, Ɓoggee, … E nder ndeeɗoo tonngoode : “Ganaagayte, Mameer, Asiis, Hamed Umaar, ANAIR, Feere Mesawuud, “Cukalon laaɓa juuɗe”, ciftorgol Umar Bah Mboyna e Tijjaani Aan, laaɓal e nder diine Lislaam … Naatirka Fooyre Ɓamtaare tonngoode 110 : Gila Sulyee 2008, nde jom koode en ngummanii ittude Siidi wul Seek Abdallaahi e laamu, caggal nde Wul Waagef haali ko fayti e ñawndugol gagga warngooji to yahnoo to Kayhayɗi , tuggi ndeen, faade hannde, Muritani ronkii deeƴde. Fijirde ndee fuɗɗorii ko e suudu sarɗi (ko yooɗaani e mum koo), refti heen ko kuudetaa 6 ut 2008, e sippiro luulndo, hitaande no woorunoo, ngam salaade ɗuum, haa nde ɗamaawu arti e sahaa daɓɓo, hakkunde ciifgol nanondiral Ndakaaru e juɓɓingol woote hooreleydaagu 2009. Kono, gila ndeen, leydi ndii wonaani e jam. Tuggi 2010 haa darorɗe 2012, ɓuri maantinde ko dille renndo : dille sukaaɓe e sanɗaaji e gollotooɓe e hare politik. Ko e oon dumunna, e lewru saawiyee 2012, ɓiy hooreejo leydi oo fellunoo suka debbo gooto, jooɗtiiɗo e doole mum hannde, pellunooɗo ina jokki e haaju mum. Ɗuum ko hade “kural giɗo” yulde reedu baaba ñalnde jamma aset 27 oktoobar 2012. Hay gooto anndaa haa hannde ko kewnoo ñalnde heen to “ Tweila ”, “ giɗo ” pellunooɗo oo kadi, hay gooto anndanaa ɗum huunde, ko jaafaaɗo gila hay gooto anndaa ko kewi. Rewi heen ko balɗe juutɗe laamu ina hoonti… haa nde Abdel Asiis artunoo, caggal deƴƴere juutnde. Kono, gila 2013 darii, dingiral ngal ko guddungal no feewi : gila e raddo Buamatu , haa e nan-nanti, e haalaluuji coofɗi, subaka kala mo Alla waɗi : haala Noel Mamère , mo hooreejo leydi oo kalmii to ñaawoore Farayse , haala Limam Shaafi, haala “jeewte caaktaaɗe e lowe internet” , haala biyeteeɗo Hamet Umaar e Ganaa , maa mbiyaa “hol ko oo bone woni?” . Ɗum jiidaa e raddo tumarankooɓe e caɗeele mbinnditagol to Orop e haala iiñcuru politik ndu alaa haddu, e haala kareeli leydi … haa e warngooji kulɓiniiɗi, bone ɗe hay gooto meeɗaa yiyde so warngo Pennda Sog e sukaaɓe to Attaar … Daande ko wootere Muritani meeɗaa anndude ko wayi nii. No Pulaar wiyrata nii “So Alla jolaama bonde e baañoowo, wuurtata e mum ko teko!” Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2013/04/25/fooyre-%c9%93amtaare-110-ko-oo-bone-woni/
Ñalnde 10 marse 2017 Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani jooɗodiima e jaaynooɓe haalooɓe pulaar e leydi ndii to joɗnde fedde ndee tuggi w6 kikiiɗe haa w10 jamma. Joɗnde ndee waɗi ko e nodaango Fedde ndee. Muujibu joɗnde ndee ko diisnondirde e jaaynooɓe ɓee, wostondirde e mum en miijooji e ƴeewde hol ko ɓe mbaawi gollodaade e fedde ndee ko naftata ɗemngal ngal, haa teeŋti noon e gootiɗingol kelmeendi kuutorteendi. Caggal nde hooreejo fedde ndee udditi batu nguu, bismii jaaynooɓe ɓee, tawtoraaɓe ɓee fof innitii, gooto heen kala holliti hoore mum. Caggal ɗuum kalfinaaɗo kumpital fedde ndee teeŋtini faandaare joɗnde hollitaande ndee : Caggal ɗuum yeewtere udditaa. Jaaynooɓe tawtoraaɓe ɓee fof ƴettii konngol, kaali. Ina feeñi e haala maɓɓe ɗee geɗe : Caggal ɗuum, hooreejo FƁPM faamninii tawtoraaɓe ɓee no ñalngu 21/02/2017 nguu yuɓɓiniranoo e ko wonaa e dow mum e oo sahaa, so hujjinaango ngo pelle keewɗe mbinndi e gardagol Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani, Fedde Ɓamtaare Ɗemngal Wolof e Fedde Sooninkooɓe, ngam ɗaɓɓude laawɗingol ɗemɗe ngenndiije Pulaar, Sooninke e Wolof. O holliti kadi no tawtoregol fedde ndee kewuuji laamu nguu yuɓɓinta yahri, yeru koolol Waadaan… Ɗo yahanoo artanoo fof, faamondiraama wonde hakkunde Fedde ndee e jaaynooɓe leñol ngol, ko dunndu suuri baroodi, baroodi suuri dunndu. Oljo-oljo waɗii kono ko himmi, teeŋtinaama e joɗnde ndee, wonde kaaldigal ngal e kuutondiral ngal ko huunde jojjunde no feewi, fotnde duumaade. E nder ɗuum joɗnde teeŋtinii geɗe garooje ɗee: Caggal ɗuum ɓe njooɗodiima laawol goɗngol ngam ƴeewde no ɓe puɗɗorii golle.
https://pulaar.org/2017/04/30/jokkondiral-f%c9%93pm%e2%80%88e-jaaynoo%c9%93e-ful%c9%93e/
Hikka kadi, jaayɗe leydi ndii mbeltaaki e peccugol kaalis ballal laamu (miliyoŋaaji 200 ugiyya gadano oo) wonande Jaayɗe jaambureeje ɗee. Tee, mettere ndee ina mawni no feewi. Ko Muusaa Sammba Sih , gardiiɗo RPM (Fedde jaayɗe binndaaɗe ɓurɗe duumaade / walla nii, jaayɗe goodɗe e goonga, goonga ɗee), gardiiɗo jaaynde wiyeteende Quotidien de Nouakchott e hoore mum adii wiyde : « terɗe goomu kalfinaangu jiilgol e peccugol ballal ngal, ko kañum en koye mum en cosi jaayɗe mum en ngam ɓaaftude ko ɓuri heewde e ballal ngal, ndokka ɗum koye mum en. Nii woni jaayɗe goodɗe ɗee, jaltooje ɗee, ko keɓi alaa no wayi… » . Ko hono ɗuum Ahmed Sheex (Le Calame) e Maamuudu Sih (L’Eveil-Hebdo) kaali, kolli heen mettere mawnde. Ɓe mbiyi wonde : « Hooreejo goomu peccugol ngol e terɗe jeegom goomu nguu ndokkii koye mum en ndaamordi 1 500 000 MRO wonande hooreejo oo, e 1 200 000 MRO wonande tergal kala tawi ɓe ngalaa heen hakke (golle goomu nguu taƴanaaka hay huunde, tawi jaayɗe keddiiɗe ɗee, alaa heen heɓnde ko ɓuri 700 000 MRO). ” E nder peccugol hikka ngol, muulirde ngenndi ndee, heɓi ko 40 miliyoŋ MRO (ande heɓatnoo haa 60 miliyoŋ). 54 jaaynde, tawi ko woodi heen (ko yaltata e sifaa duumiiɗo) ɓuraani jaayɗe 10 e 200 lowre internet e teleeji 5 (uddaaɗi ko ina wona lebbi nay jooni), pecciima hikka e 200 miliyoŋ MRO. Fooyre Ɓamtaare noon, gaa gaa hitaande adannde ndee (2012), meeɗaa seerde e nduu woondu. Ma a taw, e nder leydi hee, ko Fooyre Ɓamtaare tan waawi wasaade, wiya, gila 2010, meɗaa sownude hay laawol gootol nde foti yaltude ndee, tee ina huuɓni denndaangal sarɗiiji pawiiɗi e mum, tee ɓuri jaayɗe ɗee kala ɓooyde sibu mum soseede gila 1980. Hikka Fooyre feccii ko 107 000 MRO (ko waawaa yaltinde jaaynde hay laawol gootol). E 2016 ko 257 000 MRO nde heɓnoo, e 2015 nde heɓi 834 000 MRO, e 2014 nde heɓi 103 400 MRO, e 2013 nde heɓi 746 000 MRO, e 2012 (nde fuɗɗii ndee) nde heɓii 1 768 000 MRO. Ko ndeen hitaande (2012), nde waawi dañande heen hoore mayre kaɓirɗe, nde yoɓi ko ina ɓura 800 000 MRO luwaas joɗnde Fedde ndee e kaɓirɗe mum (ko ndeen fedde ndee waawi ƴettude joɗnde moƴƴere). Kala nde sehil Fooyre (gannduɗo ɗum, mo añaani ɗum) jeyaaka e goomu peccoowu nguu, nde ɓelsat ! Ndaa peccugol ngol fotnoo tan fawaade ko e sarɗiiji dottaaɗi ɗii (duumagol, jogagol joɗnde, ekn.) Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2018/06/04/jaay%c9%97e-muritani-e-peccugol-ballel-laamu/
Ibrahim Bubakar Keytaa (« IBK ») toɗɗitaama ɗiɗmol hooreejo leydi Mali (67,17%). O fooɗondirtunoo ko e Sumeyla Siisee garɗo to woɗɗi caggal makko (32,83%), caliiɗo heɓtinde kawgu IBK, sibu jogaade wonde woote ɗee ina keewi nguyka. IBK jibinaa ko 1945 to Kucaala, nder diiwaan Sikaso, worgo Mali, sara keerol hakkunde mum e Burkinaa. Omo heewi ɓiɗɓe yumma, rewɓe e worɓe. Ko ɗoon o janngi hade makko yahde Pari e hitaande 1958. Omo sifortenoo wonde neɗɗo pinɗo, nehiiɗo, tiiɗɗo, baawɗo ndiyam. Yaakaare fawanoonde e makko ngam yaltinde leydi Mali ndii caɗeele laataaki, sibu haa hannde leydi ndii ina wondi e caɗeele deeƴre haa arti noon e luure e kareeli hakkunde leƴƴi leydi ndii, haa teeŋti noon kadi e Fulɓe. Konu Mali ina yooɓtoraa e warngo fulɓe heewɓe, siwil en, ɓe alaa ko mbiyi, alaa ko mbaɗi. Balɗe ɗiɗi caggal toɗɗitegol makko o yilliima Muhammed wul Abdel Asiis. Won jaayɗe mbiyi o arnoo ko yettude Asiis sabu « ballal mum haa woote ɗee mbaawi waɗde e kisal » kono ɗe kaalaani no ngaal ballal siforii. Won wiyɓe kadi « ina sikkaa no feewi ɓeydi addude mo e Muritani ko hafeere debbo tuubaako faraysenaajo dahaaɗo e hitaande 2016 biyeteeɗo Sofi Petronen (Sophie Pétronin). Ɗum noon ina gasa tawa o dogatnoo ko e haaju Farayse. BAB
https://pulaar.org/2018/10/14/ibk-to%c9%97%c9%97itaama-hooreejo-mali/
Ko noon ne, so ñiiri faaydaama e gosi, ñiiraaki tawo. Ɗee geɗe ɗiɗi fof kolli koko gollaa koo yonaani, yo liggey ɓeyde. Ene gasa tawa ko hono kaa ngonka addunoo konngol «gosoraaɗo seerataa e laawde», sabu hay so ngosiindi wonaa gosi ne, so gaskinoowo ŋanaa jooɗiima fawanaama ataaye, hade tataɓol yareede tawata ko anndinii en ko ɗi njiidi. So haala ñawii noon, yo nanɗe cellu, walla kaalɗo safra ka mum haa haaloo, haa nanoo, haa faamoo, haa wela jaŋtitaade. Hannde kadi ngartaten ko e WhatsApp, potnooɗo wonde fartaŋŋe kumpitondiral, jannginondiral, jokkorgal ngam laatoo enɗam tiiɗtinirgal. Sabu mbiyatno-ɗen ko ɗemngal men ene ɗawaa e rajooji e teleeji, haa e jaayɗe binndaaɗe, sabu ɗee jaaynirɗe ɓurde waawde huutoraade ɗemɗe goɗɗe, ɗe en ngañaani, tee en ngañanaani joom mum en moƴƴere. Kono so en ndurnii miijooji, maa en taw, hay so won ko WhatsApp walliti e oon fannu ne, ellee kadi won ko fuɗɗii bonnude, walla mi wiya, bonnande en. Ko goonga, WhatsApp hollondiriraama jiyduɓe majjondirnooɓe, humpitiraama humpanooɓe, jannginiraama majjunooɓe, yeewtiraama yeewanooɓe, kono kadi aybiniraama suurinooɓe, seerndiraama rentunooɓe, taƴii enɗe jokkondirnooɗe, niɓɓiniraama hakkilllaaji humambinneeɓe, fuuyɓe, mawnikiniiɓe. Nde mbiy-ɗen enen fof ko en fulɓe, WhatsApp fotnoo ko huutoreede kuutoragol moƴƴol mbele ɗuum ɓeydoo tabitde, e mbele kadi dental men jiileteengal ngal ene ɓeydoo woodde. Kono ellee, WhatsApp ruttini en ko caggal, faade hanki, tawi ko bannge mo feewaani oo. Sabu ene moƴƴi kadi nuun-ɗe, ciftoren, paamen, wonaa hanki men fof moƴƴi kono kadi wonaa finaa tawaa men fof soofi. Hanki, ñamakala en mantiratnoo pullo ko «diddoowo pullo banndum haa naatna ɗum e ngaska yeendu». En pelaani ɓe, sabu ene waawi tawa ko ɗoon hakkilantaagal taaniraaɓe men tolninoo. Woni ko felnii noon, ko hannde, nde pine kaɓata, gootal fof ene yiiloo rentinde ɓesngu mum mbele daña doole, jogoo kattanɗe moɗde keddiiɗe ɗee, haa jooni eɗen keddii e wiyde « oo ko Pullo ɓiraɗam, oya ko pullo haako ». Ɗee taƴe ɗiɗi, taƴre heen fof kadi ruttii waɗti hoyre mum ƴele-ƴele, ƴelo heen fof wiya ko kanum ɓuri rimɗude e keddiiɗe ɗee. Tawde noon ko ɓiɓɓe yumma tan mbaawi haaldude cukuñaagu yummum en wonta jam, ene moƴƴi ƴeewto-ɗen ko ngon ɗen e dow mum koo. Ngadoro-ɗen naamnaade ngal naamnal garowal, walla ɗee naamne garooje : •Holi ko woni Pullo? •Holi potɗo wiyeede Pullo? •holi no Pullo foti jaggirde Pullo? •ekn… Bayɗo no am fof kam, so ɗee naamne naamnaama, foti ko joñaade, sakka noppi ene heɗoo, sabu annduɓe mbiyi ko « kala ko a anndanaa, yo haala maa famɗu e mum ». Ɗum fof e waade noon, mboɗo nana kam won e annduɓe, walla haaliyankooɓee ene mbiya “ Pullo anndetee ko he ƴiiƴam “, woɗɓe mbiya ko jikku, ene waɗi kadi wiyooɓe “ Pullo sifortee ko ɗemngal mum e Pinal mum “, woɗɓe kadi mbiyi « Pullo, ko kormiiɗo harameeji jeeɗiɗi fulɓe ɗii tan ». Ene gasa, so Alla jaɓii, ngarten e ɗii harameeji jeeɗiɗi, ngam ƴeewde so tawii eɗi njahdi e jamaanu hannde oo. Sabu eɗen nganndi, konngol fof jogii ko sahaa mum, ngonka fof kadi e yonta mum. Malal Sammba GISE
https://pulaar.org/2020/08/06/kaalden-goonga-so-kodde-nanndii-e-caakri-cuwaa-koddo-tawo/
Fulɓe hina keewi wiyde “addi njelaari ko joote” .  So ngol konngol goongɗii, nganndon haa jooni fulɓe/haal pulaar en ko jootaaɓe, haa teeŋti noon e nder laamorgo Muritani, Nuwaasoot. So a yeddii ƴeewtindoro Yili (hakkille) maa e tuma nde won heen ndoƴnata ɓiɓɓe mum en hina payri janngirɗe joɓateeɗe, walla hina njiilanoyoo ɗum en ɗereeji (kaaytaaji) ngam ndaña no njaŋngiri e janngirɗe laamu. Ko ndeen njiyataa almudon pulon hina ndoƴi, hina mbeelnii paalon mum en, hina mbaɗda e otooji adaa e laabi, kala oto dariiɗo kon pirloo ɗum. Won heen ko cukalon mum en ndokkata yo cakko almudon kon, ko ɓuri heewde e safalɓe ɓee ko noon mbaɗata, ɗuum noon hina jogii ko firti ko mawni, sabu hina woppa batte mawɗe e piɗtaali cukalon ɗiɗon kon fof, cakkingel ngel e cakkangel ngel fof. Cakkingel ngel, maa ɗum aawu e fiɗtaandu mum ko kañum e baaba mum ɓuri cakkangel ngel e baaba mum, ede kadi, ko sukaaɓe ɓe ngel nanndaani noon e ɓanndu tan ngel ɓuri heewde yiyde hina njeloo, hina waawi addande ngel yiyrude ɓeen yitere leesɗude. Cakkangel ngel ne, sikke alaa tinat ustaare no feewi, haa ustaare ndee mahoo e fiɗtaandu mum mawnira noon, hina fiɓi ko ɓurangel kañum e hono mum en fof. Yantude heen kadi hina maha fiɗtaandu maggel e yowitaade e woɗɓe, ɗuum hina waawi rewde ngel haa ngel saya e ɗuum, wonta hankadi ko fawaade tan welata ngel. Sikke alaa cukalel waawaa waasde tinde ustaare e yeeso cukalel dokkatnongel ɗum, walla ngel jibnaaɓe mum ndokkatnoo tawa hina ndaara, tawa kadi hina yiya ɗum en hina toppitaa, hina njolnaa e otooji, hina nawee jaŋngirɗe, walla hina ƴeewanee kaaytaaji tawa kañum en hay kaaytaaji ngalaa nih! Njelaari sukaaɓe ndii fof e haaɓnaade e hersinaade e bonde e innde leñol ngol, ɓuri ɗuum fof hersinaade e bonde ko njelaari mawɓe ndii. Ɓeen neh ko ndeen (nde ɓeya ndoƴata ndee), ndoƴata kañum en ne, keɓa e laabi njooɗoo, sukaaɓe e mawɓe, selluɓe e ñawɓe fof, birtiiɗo ɗum en fuh ndewna ɗum gite haa ɓenna, ko ko ɗamanii tan. So keɓii e so keɓaani fof, kam mbaasii neɗɗaagal mum en. Ngaree kaɓen e njelaari ndidden ndi haa ndi yalta renndo men e leñol men. Laabi kaɓirɗi e njelaari haa doga hina keewi, hina e majji kadi ɓuri weeɓde ko hono Nelaaɗo men tinndaniri en no ardata ɗoo nih : Nelaaɗo men Muhammadu (MKM) wiyi : “neɗɗo ƴettude Jammbere (suppirde) teenoya yeeya, ɓuri moƴƴude e mum e yelaade/ñaagaade yimɓe, so rokaama walla haɗaama fow” … Abdullaay Yerel Soh
https://pulaar.org/2017/03/02/njelaari/
Ndenndaandi Lislameeri Muritani Teddungal – Musidal – Nuunɗal Galle laamorɗo Visa: DGLTEJO Sariya 2018-023 paatuɗo e tuumgol paltoor Suudu sarɗi jaɓii Hooreejo leydi saaktii laawol ngol loowdi mum arata les ɗoo : Damal gadanal : doosɗe kuuɓtodinɗe Taƴre adannde : firooji Kuulal gadanal : palroor Wonande ooɗoo sariya, paltoor firti ko kala ceerungal, joñgol, ɓittugol walla ɓurnangol paandingol walla ngol faandaare mum waawi wonde firtude, walla bonnude, walla reɗɗude keɓtingol, walla naftoragol hakkeeji aadee e wellitaare worworde, nder potal, tuugnaade e sariya. Kuulal 2 : haala ngañgu Wonande ngolɗoo laawol, haala ngañgu firti ko kala haala peeñcu ngijotooka walla ƴattotooka, njalkitoowa, walla mbonnitoowa goomu sabu leñol mum, goobu nguru ɓalndu mum, iwdi leñol mum walla ngenndaagu mum, sabu si’i walla njogoram mum. Kuulal 3 : goomu keɓtintoongu Firti goomu keɓtintoongu ko kala goomu maantinirngu noordi mum, walla leñol mum, walla iwdi leñol mum walla njogoram mum. Taƴre ɗimmere : kuule njuɓɓudi Kuulal 4 : kaɗgol paltoor Kala paltoor tuugiiɗo e jeyegol walla baasgol jeyeede he leñol, egga ɓalndu, ɗemngal ine haɗaa. Laamu ine huuɓni ɗooftagol ndee fiɓnde tuugnaade e laabi sariya gollorteeɗi. Kuulal 5 : kuule keeriiɗe Laabi sariya, tuugnorɗe walla golle baɗiraaɗe moƴƴinde ngonka yimɓe walla goomuuji monaaɗi ko kuule keeriiɗe moƴƴe ɗe mbonnaaka, kaɗaaka. Kuulal 6 : geɗe kaɗaaɗe Kala pawaaɗo kuugal sabu yaɓɓii ngolɗoo laawol sariya ine waawi kadi haɗeede huunde e hakkeeji mum fof to bannge ɓiyleydaagu, siwil e galle fotde duuɓi joy walla ko ɓuri ɗum, fawaade e kuulal 36 dabi kuuge. Kuulal 7 : mumtotaagol Añamnguraagu, paltoor kam e mbaadiiji goɗɗi haala ngañgu toɗɗiika edda nguru ɓalndu ko warhoore mo mumtotaako. Kuulal 8 : darnde laamu Porkireer dowla ine waawi fellitde ɗoon e ɗoon nawde barkoyo añamnguraagu oo to laawol, hay so tawii tooñaaɗo walla tooñaaɓe ɓee ngullitaaki. Kuulal 9 : ñalawma mumtugol paltoor Kaɓagol baɗe paltoor ine waɗanaa ñalawma ngenndiijo. Maa dekere faccir ñalawma kaa e geɗe mum. Damal Ɗiɗmal : añamnguraagu Kuulal 10 : haala diine cokoreewa Kala ballitɗo haala mbonnitoowa luulndiika aada diine Ndenndaandi Lislameeri Muritani, ine fawee kuugal kasoo hitaande (1) haa duuɓi joy (5). Omo waawi kadi ɓooreede hakkeeji makko fof walla huunde e hakkeeji makko ɓiyleydaagu, siwil e galle duuɓi joy walla ko ɓuri ɗum, fawaade e kuulal 36 dabi kuuge. Kuulal 11 : kala nodduɗo he paltoor , he ngañgu, walla he ndoolndoolaagu faade e neɗɗo walla e dental yimɓe sabu iwdi mum en walla jeyegol mum en he leñol, he edda ɓalndu, ine fawee kuugal kasoo lebbi jeegom (6) haa hitaande (1), wondude e alamaan capanɗe joy (50 000) haa teemedere (100 000) ugiyya. Omo waawi kadi ɓooreede hakkeeji makko fof walla huunde e hakkeeji makko ɓiyleydaagu, siwil e galle duuɓi joy walla ko ɓuri ɗum, fawaade e kuulal 36 dabi kuuge. Kuulal 12 : konngi, binndi walla nate añamnguraagu Joom haala, walla binndi maa nate añamnguraagu ine fawee kuugal kasoo hitaande (1) haa duuɓi tati (3) e alamaan teemedere ujunere (100 000) haa teemedde tati ujunere (300 000) ugiyya, so tawii baɗe joopaaɗe ɗee ndewri ko kala feere kumpital peeñcu, hay enternet ; hay so tawii noon lowre ndee ɗuhaa ko caggal leydi, yo a taw tan haala njoopaaka kaa saaktaa ko he Muritani. Omo waawi kadi ɓooreede hakkeeji makko fof walla huunde e hakkeeji makko ɓiyleydaagu, siwil e galle duuɓi joy walla ko ɓuri ɗum, fawaade e kuulal 36 dabi kuuge. So tawii ko jaaynoowo, kuugal ngal ko alamaan teemedde tati ujunere (300 000) haa teemedde jeegom (600 000) ugiyya. Omo waawi kadi ɓooreede hakkeeji makko fof walla huunde e hakkeeji makko ɓiyleydaagu, siwil e galle, duuɓi joy walla ko ɓuri ɗum, fawaade e kuulal 36 dabi kuuge. Kuulal 13 : konngi añamnguraagu Kala caaktuɗo, sari, walliti walla rokki kelme baawɗe faamreede no yiɗde bonnande walla umminde bonannde to bannge hakkille walla ɓalndu, semmbinde walla aawde ngañgu, ine fawee kuugal kasoo hitaande (1) haa duuɓi tati e almaan teemedere ujunere (100 000) haa teemedde tati ujunere (300 000) ugiyya. Omo waawi kadi ɓooreede hakkeeji makko fof walla huunde e hakkeeji makko ɓiyleydaagu, siwil e galle duuɓi joy walla ko ɓuri ɗum, fawaade e kuulal 36 dabi kuuge. So tawii ko jaaynoowo, kuugal ngal ko alamaan teemedde tati ujunere (300 000) haa teemedde jeegom (600 000) ugiyya. Omo waawi kadi ɓooreede hakkeeji makko fof walla huunde e hakkeeji makko ɓiyleydaagu, siwil e galle duuɓi joy walla ko ɓuri ɗum, fawaade e kuulal 36 dabi kuuge. Kuulal 14 : duñgol he ngañgu Kala duñɗo he ngañgu faade e goomu keɓtintoongu ine fawee kuugal kasoo hitaande (1) haa duuɓi tati (3) e alamaan teemedere ujunere (100 000) haa teemedde tati ujunere (300 000) ugiyya. Omo waawi kadi ɓooreede hakkeeji makko fof walla huunde e hakkeeji makko ɓiyleydaagu, siwil e galle duuɓi joy walla ko ɓuri ɗum, fawaade e kuulal 36 dabi kuuge. So o waɗtii, omo haɗee huunde walla denndaangal naftoragol hakkeeji makko ɓiyleydaagu, siwil e galle fotde duuɓi joy so heewii, tuugnaade e kuulal 36 dabi kuuge. Damal tataɓal : paltoor Kuulal 15 : duñde he paltoor ine fawee kuugal lewru (1) haa hitaande (1) kasoo e alamaan capanɗe joy (50 000) haa teemedere ujunere (100 000) ugiyya, kala duñɗo e paltoor e ngañgu walla e doolndoolaagu faade e neɗɗo sabu leñol mum, edda ɓalndu mum, iwdi mum, ngenndaagu mum, walla iwdi leñol mum, nder batu walla e nokkuuji denndaaɗi ; – maa wonii e tawtoreede yimɓe heewɓe, he nder nokku mo wonaa denndaaɗo, kono udditanaaɗo huunde e yimɓe jogiiɓe hakke rentude ɗoon walla naatde ɗoon, – walla e nokku baawɗo wonde kala, e tawtoreede neɗɗo tooñaaɗo oo, e yeeso seedeeji ; – maa wonii rewrude e binndi muulaaɗi walla alaa ; – maa wonii rewrude e nate walla maaɗe ɗakkaaɗe, dokkaaɗe walla jeeyaaɗe, jeeyeteeɗe walla bejaaɗe yeewo yimɓe fof ; – maa walla, e joofirde, rewrude e binndi ɗi caaktaaka, kono neldaaɗi walla dokkaaɗi yimɓe heewɓe. So o waɗtii, omo haɗee naftoragol huunde walla denndaangal hakkeeji makko ɓiyleydaagu, siwil e galle fotde duuɓi joy so heewii, tuugnaade e kuulal 36 dabi kuuge. Kuulal 16 : duñgol paltoor goomu Ine fawee kuugal cifangal he kuulal 15 ooɗoo sariya, kam e ngootiri e mbaadiiji cifaaɗi he kuulal biyangal ngal, kala duñɗo he paltoor, he ngañgu walla he ndoolndoolaagu faade e goomu, e renndo walla terɗe mum, sabu edda ɓalndu mum, goobu mum, iwdi mum, ngenndaagu mum, walla leñol mum en walla huunde e mum en. Kuulal 17 : anniya waɗde paltoor Ine fawee kuugal cifangal he kuulal 15 ooɗoo sariya, kam e ngootiri e mbaadiiji cifaaɗi he kuulal biyangal ngal, kala kuutoriiɗo paltoor, maa ngañgu walla ndoolndoolaagu walla cerindagol faade e goomu walla renndo walla e terɗe mum, sabu edda ɓalndu mum, goobu mum, iwdi mum, ngenndaagu mum, walla leñol mum en walla huunde e mum en. Kuulal 18 : jeeyngal / ɓaŋŋingol kuutoragol paltoor Ine fawee kuugal cifangal he kuulal 14 ooɗoo sariya, kam e ngootiri e mbaadiiji cifaaɗi he kuulal biyangal ngal, kala jeeynuɗo paltoor, maa ngañgu walla ndoolndoolaagu walla cerindagol faade e goomu walla renndo walla e terɗe mum, sabu edda ɓalndu mum, goobu mum, iwdi mum, ngenndaagu mum, walla leñol mum en walla huunde e mum en. Kuulal 19 : paltoor tuugiiɗo he sarwiis Kala dokkoowo sarwiis, walla kuuɓnoowo nafooro mum, faltii neɗɗo sabu edda ɓalndu mum, goobu mum, iwdi mum, ngenndaagu mum, ine fawee kuugal kasoo lebbi jeegom (6) haa hitaande (1) kam e alamaan capanɗe joy ujunere (50 000) haa teemedere ujunere (100 000) ugiyya. Ko ɗee kuuge kadi pawetee so tawii paltoor oo waɗaa ko he dow goomu, walla renndo, walla he terɗe mum, sabu edda ɓalndu mum, goobu mum, iwdi mum, ngenndaagu mum walla huunde e terɗe mum. Kuulal 20 : paltoor nder gollingol He nder gollingol, heblo mecce, dokkugol golle, ƴettugol he golle, ciynugol nanondiral golle walla ceekgol gollotooɓe, kala paltiiɗo neɗɗo sabu leñol mum, edda ɓalndu mum, goobu ɓalndu mum, iwdi mum, teppol mum, njogoram mum walla ngenndaagu mum, ine fawee kuuge cifaaɗe e kuulal 14 ooɗoo sariya. Kuulal 21 : paltoor dewruɗo e jaaynde Kala duñɗo he paltoor, he ngañgu, he ndoolndoolaagu, ayiiba e ƴattooje sabu iwdi, edda ɓalndu, walla leñol, ngenndaagu, jarfiri ɗum jaaynde walla peeje kumpital goɗɗe, ine fawee kuugal kasoo hitaande (1) haa duuɓi tati (3) kam e alamaan teemedere ujunere (100 000) haa teemedde tati ujunere (300 000) ugiyya. Omo waawi kadi ɓooreede hakkeeji makko fof walla huunde e hakkeeji makko ɓiyleydaagu, siwil e galle duuɓi joy walla ko ɓuri ɗum, fawaade e kuulal 36 dabi kuuge. So tawii ko jaaynoowo, kuugal ngal ko alamaan teemedde tati ujunere (300 000) haa teemedde jeegom (600 000) ugiyya. Omo waawi kadi ɓooreede hakkeeji makko fof walla huunde e hakkeeji makko ɓiyleydaagu, siwil e galle duuɓi joy walla ko ɓuri ɗum, fawaade e kuulal 36 dabi kuuge. Kuulal 22 : Goomu mbaɗoowu paltoor Ine fawee kuugal kasoo lebbi jeegom (6) haa hitaande (1) kam e alamaan capanɗe joy ujunere (50 000) haa teemedere ujunere (100 000) ugiya kala jeyaaɗo he dental walla fedde waɗoore paltoor walla ceerungal walla semmbini ɗum he nder  ngonka cifaaka he kuulal 2 ooɗoo sariya walla walliti ɗum. So o waɗtii ɗum o ɓooree kadi hakkeeji makko fof walla huunde e hakkeeji makko ɓiyleydaagu, siwil e galle duuɓi joy walla ko ɓuri ɗum, fawaade e kuulal 36 dabi kuuge. Kuulal 23 : gollotooɗo laamu Ine fawee kuugal kasoo hitaande (1) haa duuɓi ɗiɗi (2) kala gollotooɗo laamu, mo nganndu-ɗaa he nder golle mum, faltiima neɗɗo sabu leñol mum, edda ɓalndu mum, iwdi jibinannde mum, iwdi mum, ngenndaagu mum, walla haɗi ɗum ko aldaa e daliilu naftoraade hakke mum walla wellitaare nde waawi teeɗanaade fawaade e laabi sariya kuutorteeɗi. Ko hono ɗee kuuge pawetee ciynetee so tawii faltaa ko goomu, walla renndo maa terɗe mum, sabu leñol mum, edda ɓalndu mum, iwdi jibinannde mum, iwdi mum, ngenndaagu mum en walla huunde e mum en. So pawaaɗo kuugal oo dallinii waɗiri ɗum ko he yamiroore nde mawɓe mum taƴi hattan mum, walla ko sabu alaa e sago o ɗooftoo njiimaandi, kuugal ngal ine fawee kadi he mawɓe makko rokkuɓe yamiroore ndee. Aɓe mbaawi kadi ɓooreede hakkeeji makko fof walla huunde e hakkeeji makko ɓiyleydaagu, siwil e galle duuɓi joy walla ko ɓuri ɗum, fawaade e kuulal 36 dabi kuuge. Kuulal 24 : cuurtugol baɗal tuumangal ngal So gollooɓe laamu tuumaaɓe njamirii, mbellitii walla mballitii golle ɗe ndewaani laawol binndaaɗe he kuulal ɓennungal ngal, kujjinoriima wonde siifannde mum en ko ko wujjaa, ine waɗɗii ɓe so ɓe dartinirde gollal ngal kalmagol baɗɗo ɗum oo, so wonaa ɗuum kamɓe e koye maɓɓe ko ɓe nawetaaɓe laawol. Aɓe mbaawi kadi ɓooreede hakkeeji maɓɓe fof walla huunde e hakkeeji maɓɓe ɓiyleydaagu, siwil e galle duuɓi joy walla ko ɓuri ɗum, fawaade e kuulal 36 dabi kuuge. Kuulal 25 : siifannde fenaande So gootal e baɗe fenaande binndaaɗe he kuulal 24 ooɗoo sariya waɗiraa ko siifannde fenaande gollotooɗo laamu, waɗɓe siifannde fenaande ɓee kam e teyɓe huutoraade ɗum walla wujjitiiɓe kuutorii ɗum ine pawee kuugal kasoo duuɓi tati (3) haa joy (5). Aɓe mbaawi kadi ɓooreede hakkeeji maɓɓe fof walla huunde e hakkeeji maɓɓe ɓiyleydaagu, siwil e galle duuɓi joy walla ko ɓuri ɗum, fawaade e kuulal 36 dabi kuuge. Kuulal 26 : Kala fedde jogiinde neɗɗaagu sariya ko ine wona duuɓi joy ko famɗi fof ñalnde baɗe ɗee, tawi woni faandaare mum, fawaade e ngonka mum sariya, ko daranaade hakkeeji aadee walla haɓaade paltoor, ine waawi nawde to ñaawoore denndaangal luure jaltooje he ciynugol ooɗoo sariya, tawi noon alaa ko jibinanta ɗum to bannge kaalis, so woodii lor feeñi e paandaale ɗe ɓe ndaranii ɗee. Damal nayaɓal : kuule joofirɗe Kuulal 27 : ciynugol Lelnaaɗe ooɗoo sariya maa laɓɓitinire dekere so ina hatojini. Kuulal 28 : pirtugol Ooɗoo sariya firtii denndaangal lelnaaɗe gadiiɗe luurondirɗe he mum. Kuulal 29 : caaktugol Ooɗoo sariya maa siynire no sariya Dowla nii, o saaktee he Jaaynde Laawɗunde Ndenndaandi Lislameeri Muritani. Waɗaa ko to Nuwaasoot, ñalnde 21 suwee 2018 Muhammed wul Abdel Asiis Mawɗo jaagorɗe : Yahyaa wul Hademiin Jaagorgal Ñaawoore : Muktaar Malal Jah Fulo : Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2022/06/29/sariya-tuumgol-paltoor/
Mawɗo gooto meeɗii wiyde, « moƴƴinde njoorto ko e dewal Alla jeyaa ». Ngol konngol ene waawi dallinireede ɗo Pulaar wiynoo « soodde wutte ɓoornoo, sooda goɗɗo moofta, ko ɗaminaade moƴƴere Alla» sabu hakkunde fewjude e tabitinde, huunde fof ene heƴi ɗoon. Waɗde kay, won konngi kaalaten, eɗen mbaawi wiyde ngonaa goonga. Yeru:  « Fulɓe ndonkaama yo ndentu ». Eɗen keewi nande ɗum. Walla mbiyen : « hay so fulɓe ndentii ne duumotaako ». Won nii, ɓe mbiyat-mi  bonɓe njoortooji kadi, yahooɓe haa mbiya « fulɓe ndentataa tan ». Woɗɓe kadi ene keewi wiyde, « Dente men fof, keew-ɗen ko ƴeftirde ɗumen CAS, njoƴƴiniren NDEŊ ». Sikka alaa, ko konngi keewɗi artude e jeewte men. Kono alaa e haalooɓe ɗi ɓee meeɗɗo addude daliilu deeƴoowo he hakkille. Nde tawnoo nii kadi eɗen njaawi jebbilaade e tuumde jananinkooɓe, won wiyooɓe « fulɓe ko liggaaɓe mbele woto ndentu ». Yoo Alla daɗndu en e ɗii miijooji, daɗnda heen kala leñol daraningol waɗde ko moƴƴi. Sikke alaa, ene anndaa, hay so aadee kam timmataa, ko wonataa kam alaa, so tawii pellital ardiima, nuunɗal e nanondiral cawndiima. Caggal noon nde kiñ-mi konngi nanat-mi, ngetii-mi faamde no ɗi kaldetee nii e no haalooɓe ɓee miijortoo nii, taw-mi, fulɓe ndonkaani rentude, tee calaaki ɗum. Ngam dallinde ɗuum, ngartat-mi ko e kelme ɗiɗi « mi » e « en ». Mi teskiima, heewɓe, so ene kaala, nattii huutoraade « mi », haa e dow hoyre am. So mi rokkii yeru, won kabratnooɗo jahgol mum nootoyaade ɗo bismanoo yoo ar yuɓɓina yeewtere, o wiyaani « mboɗo yiɗnoo anndinde on ko miin toɗɗaa ngam yeewtude yeewtere ndee », o wiyi ko  « eɗen njiɗnoo habrude banndiraaɓe, wonde ko enen toɗɗaa yo en njuɓɓin yeewtere ndee ». Mi wonaa karallo to bannge celluka, kono mi yiyii, e haala makko, wayi ko no kanko e ɓe o haalanta ɓee fof mbismaa nii. Sabu o waɗtii ɓe heen, nde o salii wiyde « mbiɗo », o wiyi « eɗen ». Ngadii-mi nande ene huutoroo ngoo lelngo haala ko Tijjaani Aan (Yoo yurmeende Alla won e mum). Waɗti noon, mo nan-mi ene wiya noon fof, mi sikka ko kanko ñeemtinta. Sabu teskaade, Tijjaani ko joom ɓayre, mo heewɓe njiɗata innitoraade, ñeemtinde e nannditineede. (ko ɓeen ngoni heppuɓe naneede, ɓe nganndaa ɓayre fawaaki e golle, ko Alla rokkata. Ene anndaa kay, won golliiɓe nanaaka. Kono kadi won nanaaɓe tawi hay dara ngollaaki.  Ko hakkunde lañe wonnoo. Maa en ngartu e ndee lowre ko fayi arde, so Joomiraaɗo hoddirii. Njahratnoo-mi ko hakkunde « miin »  e « enen ». Hakkunde « mbiɗo »  e « eɗen ». Caggal nde miijtii-mi, miin fof e waasde huɓindaade ganndal fittiyaagal, taw-mi, waɗi fulɓe huutoraade « enen », ko hay gooto e maɓɓe yiɗaa yahde ɗo wondaani e banndum en. Ɗum anndini mi tan, ndeke, en calaaki rentude, tawde gooto fof duumii ko e fooɗtude banndum. Yanti heen, kala ɗo yimɓe rennduɓe wuro koɗdi e nokku gooto, miijotoo ko waɗde fedde. Kala ɗo nannduɓe ngoƴaaji njiyondiri, sago mumen ko waɗde fedde. Kala ɗo fulɓe jogiiɓe caɗeele potti, miijotoo safrirde ɗeen caɗeele ko rentude mbaɗa fedde. Hay e dente watsApp, waɗti ko yeewtidɓe hakke lewru fof miijotoo ko waɗtude ɗum fedde. Waɗde kay, so neɗɗo wiyii « fulɓe ndentataa ». Ma a taw haali tan ko ko weli ɗum. Fulɓe kay ene njiɗi rentude, te ene mbaawi rentude. Firtaani noon, caɗeele ngalaa. So mi ruttiima e miijo ngoo, luɓotoo-mi ko konngol nannoo-mi e jimol sukaaɓe Catal El Mina ngal Fedde Ɓamtaare Pulaar. He jimol hee, ɓe mbiyi, so en mbaɗii pelle « won heen, so ngardaaki tan, mbiyata ko yoo bon…». Waɗde  kay, caɗeele men, wonaa en njiɗaa dente, wonaa en mbaawaa rentude, wonaa en nganndaa no dental yiilirtee, wonaa en nganndaa nafoore dental e cafrugol caɗeele kuuɓtidinɗe e keeriiɗe. Caɗeele men ko « NGARDIIGU ». Bayɗo no am fof, wiyata ko so tawii wonii e fedde, « so ardaaki ne, kala ko haali yo waɗe, kala ko yiɗi yo golle, kala no yiɗiri yo waɗire, kala kadi mo jaɓaani miijo mum, walla kala lojoowo konngol mum, yoo yaltine. Sabu mum jooɗtoraade kala mo jaɓaani miijo mum ko gaño ». Yeruuji mum ene keewi. Tawde ko ɗoo e Muritani ngon-ɗen, nduttinen miijooji cagal, maa en taw, won pelle walla dente cosanooɗe ɗoo, puɗɗii gollaade, yaakaare mawnde waɗaa e mumen, tinaaka maataaka tan haa ƴiiwoonde majatnoonde boobo loongel feccii, wonti ƴiiwolon tokoson, kon ngalaa ndiyam. Heddii gootel fof ene majira bannge, ene digoroo bannge. Nde hiiñaa, tawaa, alaa ko saabii ɗum, so wonaa ndeke ko kalhali mbiynoo ene njarnidee e tufnde wootere, e sahaa gooto. Won wiyooɓe, kalhahali jarnidaaɗi e mbalka ngoota. Ene waawi ngarten e winndande dabiyaagal, mbele ngannden, walla ciftoren : « neɗɗo ene waawi ligganaade fedde, feeña heen, mantee heen, yontee heen, yiɗee heen, darja heen, tawa ardaaki ɗum ». Eɗen nganndi kay, leñol wumaani, faaɗaani. Kala golliiɗo, engol yiya hay so joom mum holliraani. Engol nana hay so joom mum haalaani. Wune ko Alla rokkata, tee o rokkataa mo haandaani heen. Ko ɗum waɗi, diwde ene denkoo ndee, wullude ene luuka ndee, fiytaade becce, nodditoraade ko wonaani, fof ko tampinde hoyre mum tan. Aamadu Sammba Demmbele wiy « huunde kala, ko maa yonta waɗa. Ko waɗi kala maa ɓennu yahaa. Maa jibinii neema e manooje, walla jibina nimsa e pelooje, so ɗum alaa, kala ko Alla haaji ».  Ndowirten ko duwaawu « Yoo Alla waɗan en ko ene mbaawaa waɗande koye men. Yoo Joomiraaɗo daɗndu en e mawu-mawu, koongu e jarabi ɓayre ». Malal Sammba GISE
https://pulaar.org/2022/06/19/kaalden-goonga-ronkaama-yo-ful%c9%93e-ndentu/
Tuma nde Liyonel Mesii, yillii leydi Gabon, Aali Bonngoo e laamu mum ndukraama, ñiŋaa no feewi. Tuggude nde hoodere mawnde fuku koyɗe, arsantinnaajo mo kippu Barseloon wi’i koyɗe cip dow leydi Alhajji Umaar Bonngoo, saaktooɓe kabaruuji, dobotooɓe geeseeji enternet kam e luulndo leydi ndii ndañii ko ina coccoo. Naamnde maɓɓe mawɗe ɗee ko holi ko woni jooni gini golle ɗowngu laamu leydi ndii ? Mbele engu jogii garwanɗe (ko himmi ko laamu ngu ardini), walla alaa, ko e memmbaade tan ngu woni ?  Urmbiti noon duko ngoo, ko garaangal toon pettoowo fuku ŋanaa, hono Liyonel Mesii, jippiiɗo e ndiwoowa mum ɓoornaaki so wonaa simbisel ñillel e tuubayel ceekingel kaaɗngel dow koppi, yalti ina waɗi juuɗe e poosooji koyɗe, ellee garɗo yuurnaade (e wiyde maɓɓe), wasorde. E nder ndii leydi, ɗo luure keewi, njillu arsantinnaajo mo Kippu Barseloon, ina woɗɗi boom nanondireede. Lannda luulndo UPG, kañum kam nii yiyri ko Liyonel Mesii ina ŋakkaa nehdi e hurum no feewi: « Mesii, hoodere winndereyankoore foku ari ko ina waɗi juuɗe e poosooji, holtaani, laaɓaani, yooɗnaaki, hay waare mum femmbaani, ellii jilliiɗo “zoo”, ɗo kulle ladde ɗehatee » , hono no jaaynde Figaro ƴettitiri haala kaa. Won ɓeen noon ina njiyra ɗum to bannge  Aali Bonngoo e  to Mesii too fof,  ko ɗum yankinaare tan e tellitinde hoore mum haa jaamaano oo heɓa ɗum, ɓeya gaa ne ina mbiya, ɗum wonaani so wonaa lonngorɗe politiki, mbele heɓde won ɓeen! « Timmuɗo, joom aadi » Aali Bonngoo Odimmbaa, hooreejo leydi ndii, holliti kañum ko yiyaanii e Mesii so wonaa ko o gorko joom konngol: « Nana wona duuɓi seeɗa, mi tawii mo Barseloon, caggal yeewtere seeɗa, o fodani mi, maa o yillo Gaboŋ, waɗde ko o joom konngol tan, kuuɓnuɗo aadi mum ». Nii woni o arii, o tawtoraama kisa gaafgol haayre adannde dingiral foku koyɗe (estaad) to wuro Poor Sentiy, wuro ɗiɗmo leydi ndii, wuro alɗirngo ndeelam petoroŋ. Kanko Mesii ne o hollitii ko e bismaang ngo o nootii, kam e ɗaɓɓitaande sehilaaɓe makko Samiyeel Etoo e Dekoo, ɓe o fettidi Barsaloon, etee kadi ɓeen hannde ko e diisneteeɓe Aali Bonngoo njeyaa. Ciftinen kadi, ko leydi Gabon  foti jaɓɓaade kawgel fuku Afrik 2017 (CAN 2017). Gaafgol ngol waɗi ko e dow dingiral jaajngal, keewngal ceenal, e yeeso yimɓe laamu, kalifaaɓe tedduɓe heewɓe kam e jaaynooɓe yonɓe. «Peelee ariino Gaboŋ, woodii ko mofanaa» Estaad gaafanaaɗo haayre adannde oo, eɓɓanaa ko hedde 20 000 jooɗorde (palaas), tawi ko e makko foti fetteede kawte gadane ƴeewndorɗe gila e lewru nowammburu 2016. Golle mum poti gasde ko e maayirɗe 2015. Leydi Gabon yuɓɓiniino kawgel ngel nder hitaande 2012 wallondirde e leydi hoɗdiindi mum Gine Ekuwatoriyaal, yuɓɓinde kawgel 2015. Eyyoo, njillu Mesii ina siftina en njillu ngoɗngu ! Kaananke fuku Peelee  mo Bereesiil, ñookananoo ma 2,5 milyaar  e kaalis seefaa, ko ina tolnoo e 3,8 milioŋ Oroo, nder balɗe 5 tan njillu toon to Gaboŋ, hono no jaaynde Figaro. So tawii ɗuum jaalɗii, ko alaa e sago gabonaaɓe njiɗa loskude so tawii alaa ko sornii les. Dooro Gey-Boobo Loonde
https://pulaar.org/2015/08/26/teddungal-daasetaake-roondete%e2%80%88/
Jokkorde pelle pinal ngenndiije pulaar, sooninke e wolof (FƁPM, AMPLCS, APROLAWO) nanii, rewrude e jaayɗe, kurmbitgol, ñalnde alkamiisa 15 oktoobar 2020, tumbudu heblo he nder ɗemɗe ngenndiije wonande doge « ñaawoore » e « njuɓɓudi laamu » , to Duɗal ngenndi ngal Njuɓɓudi laamu e Jaaynugol e Ñaawoore (ENAJM). Pelle amen ɗee, sabu mum en wonde pelle-baafal hare ngam keɓtingol timmungol ɗemɗe men ngenndiije rewrude e laawɗingol mum en, e kuutoragol mum en he nder denndaangal fannuuji nguurndam leydi ndii, mbaawata tan ko weltaade e ndee feere, so janngingol ɗemɗe Pulaar, Sooninke e Wolof to ENAJM, ngam, e yeru, « kalfinaaɗo njuɓɓudi laamu ine waawaa haaldude, hunuko e nofru, e ɓiɗɗo leydi he nder ɗemngal ngal ɓuri nande ». Kono tan, e miijo amen, ndee feere hesere ine luurondiri e hoore mum, sibu ko toɗɗii « kalfinaaɗo njuɓɓudi laamu » e « ñaawoowo » koo, ɓuri toɗɗaade kadi ko jannginoowo e cafroowo, kam e denndaangal mecce jowitiiɗe e mbaawka laamu. Ko ɗuum tagi, so en njiɗii ndee feere yettoo no moƴƴi faandaare mum toɓɓaande ndee, alaa-e-sago nde naatta e feere ɓurnde yaajde, so mbayliigu tippudi nehdi e jaŋde tuugiingu e janngingol ɗemɗe men ngenndiije ɗee kala, nde tuugoo e politik goonganteejo laawɗingol ɗemɗe Pulaar, Sooninke e Wolof. Ko ndeen tan ENAJM e denndaangal juɓɓule jaŋde e heblo ngonata nokkuuji mahooji ngootaagu ngenndi, ɗi ngona kadi kuutorɗe baawɗe rokkude halfinaaɓe njuɓɓudi laamu ɓee, ñaawooɓe ɓee, e jaaynooɓe ɓee, e denndaangal fanniyankooɓe « geɗe ndenndaandi » , gannde paatuɗe e ɗemɗe, e pinal e renndo, gaddanooje ɗum en waawde jokkondirde e yimɓe ɗo ɓe ngollotoo ɗoo, kam e waawde ardaade gardagol juumtungol. Nuwaasoot ñalnde 20/10/2020 Jokkorde pelle pinal علمت منسقية الجمعيات الثقافية الوطنية البولارية والسوننكية والولفية عبر وسائل الأعلام بالإطلاق الرسمي يوم الخميس 15 أكتوبر 2020 لوحدة تكوين في اللغات الوطنية لقطاعات “القضاء” و”الإدارة العمومية” بالمدرسة الوطنية للإدارة والصحافة والقضاء. وبوصفنا منظمات في طليعة الكفاح من أجل الاعتراف الكامل باللغات الوطنية من خلال إضفاء الطابع الرسمي عليها واستخدامها في جميع مناحي الحياة الوطنية لا يسع جمعياتنا إلا أن ترحب بقرار “تعليم اللغات البولارية والسوننكية والولفية في المدرسة الوطنية للإدارة والصحافة والقضاء، وذلك من أجل تمكين “الإداري من مخاطبة المواطن مباشرة باللغة التي يفهمها بشكل أفضل”، من بين أمور أخرى. ومع ذلك نعتقد أن هذا الابتكار يحمل في حد ذاته تناقضًا لأن ما يحتاجه “المسؤول” و “القاضي” في هذا المجال يحتاجه أكثر منه المعلم ومقدم الرعاية الصحية وجميع موظفي الدولة. لذلك ، إن أردنا أن تحقق هذه المبادرة هدفها المنشود بالكامل فيجب أن تكون جزءًا من منظور أوسع لإصلاح النظام التعليم إصلاحا قائما على تدريس جميع لغاتنا الوطنية، وأن تكون مدعومة بإرادة سياسية حقيقية لإضفاء الطابع الرسمي على اللغات البولارية والسوننكية  والولفية. وبهذه الطريقة فقط ستكون المدرسة الوطنية للإدارة والصحافة والقضاء وجميع مؤسساتنا التعليمية والتكوينية بوتقات للوحدة الوطنية وأدوات قادرة على تزويد إداريينا وقضاتنا وصحفيينا وجميع المتخصصين في شؤوننا العمومية بالمعرفة اللغوية والثقافية والاجتماعية التي ستمكنهم من التواصل مع السكان الذين يعملون بينهم، وأن يحكموهم بشكل أكثر فعالية. نواكشوط، في 20/10/2020 مكتب المنسقية Fi be ga katta jamaanen xannun roye xaranra be ga marande, xibaarikinnen do kiiten xaranŋundini. Jamaanen feddu (Fulle, Sooninke do Wolofo), i jokkindan da xibaaren mugu moxodagante ti xibaarindikille nan ti xannun xaranŋunden jope Alxamisa Oktooburu 15 siine 2020, kuta be ga xannun da ti xarankille be ga kiitaanon betten da, do jamaanen marande xaranra ke noxo. Feddu beenu ga ni siito, i ga fanqene jamaanen xannun toŋonde do i ronde jamaanen killun su di, o feddun nan katta sewono ti ke anniye wutte, ken ga teŋana jamaanen xannu (Fulle, Sooninke, Wolofo) xaranŋunde ken xaranra noxo ken ga katono marandan deemana jokkindanlenmaaxu i do jamaanen renmen naxa mefaamuye kanma. O da a sinma, ke faraaxunde da i genmanlenbalaaxun koyi baawo, ke be ga genme maranda, kiitaana, ken wa genme xaranŋundan do jaarandan do golliñanraqu su ga dowulan maraye. Ken noxon di, o ga a mulla ke anniye nan joofe i natan ŋa, a nan xawa bangene xaranŋunden faraaxunden noxon ya, a na a ñi jamaanen xannun su wa xarene ti politikin kille be ga Fulle, Sooninke do Wolofon dagandini. Ken moxo baane ya ni, xaranra ke do xaranŋundidingiron su gan xawa  ñiini kapen daaxa do surumaadu beenu ga marandaano, kiitaano, xibaarikinnaano kun do soro su ga xidimene jamaanen gollen da, do xannun tuwaaxunu, wulliyu do jamankafon gollu, i ga katono jokkindenlenmaaxun tapa jamaanen renmun naxa, i kun beenu ga ni golliñanlenmo, a do i na kato toorini moxosiri. Nuwassoto, 20 Oktooburu 2020 Jokkindan Biro Ci lu jëm ci duggal njàngum làkki réew mi ci <<ENAJM>>. Lëkkaleb mbootaayi aada ak cosaan ci réew mi, Pulaar, Sooninke ak Wolof (ARPRIM, AMPLCS, APROLAWO) yëg na ci tassukaayu xibaar yi, ndoorte alximis 15 oktoobar 2020, njàngaleb làkki réew mi ca <<ENAJM>> ñu jàgleel ko àttekat yi ak ni saytu caytu réew mi. Ni ñu nekke ay mbootaay yu mësa taxaw ngir ñu jox gëdd, gu mat sëkk làkki réew mi, ci yoonal leen, jëfandikoo leen ci bepp anami dundu réew mi, tax na nu rafetlu dogal bi jëm ci jàngale lakki Pulaar, Sooninke ak Wolof ca <<ENAJM>> ngir may ñi saytu caytu, ñu mën wax ak askan wi ci làkk wi ñu gëna xam. Waaye yaakaar nanu ni, beeste bii ëmb na ñakk làyam, ndax li war ñi ci caytu gi ak àttekat yi, moo war jàngalekat ak fajkat bi ak ñepp ñee liggéey ci nguur gi. Koon sunu bëggee copite bii egg ci jëmoom, dañu kay def ci anam wu yaatu, làlu ci soppi tëralinu njàng mi, mu sukkandiku ci jàngale sunuy làkki réew yepp te li kay lal di bëgg – bëgg ci politik, yoonal làkki réew mi, Pulaar , Sooninke, Wolof. Ci loolu rekk la <<ENAJM>> ak bepp kureelu njang ak tàggat di nekk ndajem bennoo askan wi ak itam jumtu yu mën jox ñi saytu caytu yi, ak kepp kuy liggéey ci nguur gi, xam – xam ci làkk, aada ak cosaan, ak nekkinu askan yu leen di may ñu joge askan wi nga xam ni ci biiram lañuy liggéeye te di leen yore ni mu gënna rafete. Lëkkaleg mbootaay yi Nuwaasoot, 17/02/2020 A propos de l’introduction de l’enseignement des langues nationales à l’ENAJM La Coordination des Associations culturelles nationales pulaar, sooninke et wolof (ARPRIM, AMPLCS, APROLAWO) a appris, par voie de presse, le lancement officiel, le jeudi 15 octobre 2020, d’une unité de formation en langues nationales pour les filières « magistrature » et « administration publique » de l’Ecole nationale d’administration, de journalisme et de magistrature (ENAJM). En tant qu’organisations à l’avant-garde de la lutte pour la reconnaissance pleine et entière des langues nationales à travers leur officialisation et leur usage dans tous les rouages de la vie nationale, nos associations ne peuvent que se féliciter de la décision d’enseigner les langues Pulaar, Sooninke et Wolof à l’ENAJM, pour permettre, entre autres, à « l’administrateur de s’adresser directement au citoyen dans la langue qu’il comprend le mieux ». Nous estimons, cependant, que cette innovation porte en elle-même sa propre incohérence, car ce qui est valable pour « l’administrateur » et le « magistrat » l’est encore plus pour l’enseignant et le soignant et pour tous les corps de métiers relevant de l’autorité de l’État. De ce fait, si on veut que cette initiative atteigne pleinement son objectif visé, elle doit s’inscrire dans la perspective plus large d’une réforme du système éducatif basée sur l’enseignement de toutes nos langues nationales, et être sous-tendue par une réelle volonté politique d’officialisation des langues Pulaar, Sooninke et Wolof. C’est seulement ainsi que l’ENAJM et toutes nos institutions d’enseignement et de formation seront des creusets de l’unité nationale, et des outils aptes à procurer à nos administrateurs, magistrats, journalistes et à tous les professionnels de la « chose publique » les connaissances linguistiques, culturelles et sociologiques qui leur permettront de se lier aux populations au sein desquelles ils travaillent, et de gouverner plus efficacement. Nouakchott, le 20/10/2020 Le Bureau de la Coordination
https://pulaar.org/2020/10/22/ko-faati-e-naatnugol-jande-%c9%97em%c9%97e-ngenndiije-he-du%c9%97al-ngenndi-ngal-nju%c9%93%c9%93udi-laamu-e-jaaynugol-e-naawoore-enajm/
No winndere ndee he kuuɓal mum nii, 21 feebariyee kala, pelle pinal ngenndiije, hono FƁPM, AMPLCS, APROLAWO, he dow ndeenka UNESCO, kam enne ine mawnina Ñalawma winndereejo ɗemngal neeniwal. Hikka, tiitoonde Ñalngu nguu ko « Semmbinde keewal ɗemɗe ngam naatnugol he nder jaŋde e renndo ». Ko tiitoonde yahdunde e ngonka hikka kaa, maantinirka caɗeele ñawu Covid-19 kuuɓtodinngu winndere ndee, naatnungu jiiɓru bonndu nder tippule jaŋɗeele ɗee, ɓeydungu joñgol dente renndo keewɗe, haa teeŋti e sukaaɓe, ɓe yoga e mum en ɗawanoo kuutoragol ɗemɗe mum en ɗe muuyni he nder jaŋde ekkol. Gila e hitaande 1953, UNESCO ine semmbini jaŋde he nder ɗemngal neeniwal he nder duɗe leslese. UNESCO waɗiri ɗum ko : Ko ɗii dalillaaji ngaddani UNESCO wiyde wonde « semmbinde keewal ɗemɗe ngam naatnugol nder jaŋde e renndo » , alaa e sago rewra e jaŋde tuugiinde he ɗemngal neeniwal gila e sukaaɓe gaggaaɓe. Ko sabu ɗii dalillaaji tiiɗɗi e miijooji teeŋtuɗi gonɗi he nder dallinaande pelle pinal ɗee ndoondodii ko ɓuri duuɓi sappo jooni, yantude e maale moƴƴe teskaaɗe e hitaande 2020 (kuutoragol ɗemɗe ngenndiije he Suudu sarɗi e naatnugol mum en to duɗal ENAJM), ngaddani pelle pinal kaalaaɗe dow ɗee : Nuwaasoot ñalnde 21 feebariyee 2021 Jokkorde pelle pinal
https://pulaar.org/2021/02/21/21-feebariyee-nalawma-winndereejo-%c9%97emngal-neeniwal/
He lewru mee 2021, HAPA (Ardorde Toownde Jaayɗe ) jokkondiri e pelle pinal ngenndiije ngam habrude ɗum ine anniyii ɓamtude ɗemɗe ngenndiije (FƁPM, AMPLCS e APROLAWO) he nder jaayɗe leydi Ndii.  Caggal ɗuum, nde yuɓɓinani jaaynooɓe he ɗemɗe ngenndiije heblo balɗe tati (ñalnde 1, 2 e 3 suwee 2021). Nde hunii maa ɗemɗe ngenndiije tawtore hikka kawgel “ jaaynooɓe ɓurɓe ŋarɗude golle to binndol, to haala walla to wideyoo. Jaaynooɓe he ɗemɗe ngenndiije tawtoraama ngeel kawgel, ngel njeñtudi mum saaktaa ñalnde alkamiisa 26/8/21… Ko jaayndiyankooɓe mbiyatee « jogiiɓe konngi ɓeen ɓe ngalaa konngi ». Nde tawnoo, won jogiiɓe ko kaali, kono mbaawaa haalde, sabu ngalaa ɗo kaali e no kaaldi. Won waawɓe haalde, jogiiɓe ɗo kaali, kono ngalaa ko kaali. Kono kadi won jogiiɓe ko kaali, mbaawi haalde, nduɗtii kadi njogii ɗo kaali. Sikke alaa kam, eɓe njogii kadi ɓe ɓe kaaldi, e ɓe ɓe kaalanani. Tawi kadi ko haala ceɗaaka seɗtaa, suɓaa suɓtaa, yerwaa, sinkaa suɗaa haa waawi haalaade ko aldaa e dennude, tawa kadi ko mbaawka heɗeede, naneede e faameede. Ko ɓeen ngoni ɓe mbiyaten Jaayndiyankooɓe. Walla jaaynooɓe. Won kadi wiyooɓe ɓe humpitooɓe. Leyɗeele keewɗe (woni laamuuji keewɗi), ene calii rokkude jaayndiyankooɓe wellitaare e gollal mumen. Ko ɗuum waɗi, keew-ɗen nande ene heɗee toon, ene yeeɓee toon walla ene taree toon tan, ko jaaynirɗe laamu jeyi ɗee. Nde tawnoo jaayndiyankooɓe haalooɓe heen ɓee kaalata tan ko ko laamu nguu gollii. Ene waɗi noon, leyɗeele (Laamuuji) dokkuɗe jaayniyankooɓe wellitaare no kumpitiri, tawa aldaa e waawnere.  Ko e ɗeen leyɗeele njiyaten rajooji, teleeji walla jaayndeeji binndaaɗi keewɗi. Tawi ko ɓuri heewde e ɗeen jaaynirɗe, ko jaambureeje (Ko yimɓe walla pelle ɗe ngonaa laamuyankooje ndarni ɗumen). Kono nde tawnoo so aadee woppidaama e sago mum ene heewi boyde, walla ama haa yalta dingiral, ko ɗuum waɗi, hay leyɗeele bellitɗe jaayndiyankooɓe ɗee ne, ene mbaɗi kanndal, woto gooto fof tan finde wiya ene jaayna, tawa anndaa no jaaynirta, anndaa ko foti jaaynude e ko fotaani jaaynude. Ko ɗuum waɗi, ɗoo e Muritani, Laamu sosi njuɓɓudi kalfinaandi rewindaade kala ko yowitii e jaaynirɗe binndeteeɗe, kaaleteeɗe, walla kollirooje nate ɓosooje (wideyooji). E tuubakoore, ndiin njuɓɓudi wiyetee ko HAPA. Sikke alaa, maa won jooni duuɓi sappo e joy, HAPA ene yuɓɓina hitaande fof kawgel ngam suɓaade jaayndiyankooɓe ɓurɗo ŋarɗude golle to binndol, to haala walla to ayaawo (naɓoka). Kono tan, teskaama, heewnoo noddeede e ngeel kawgel tan ko jaayndiyankooɓe gollortooɓe ɗemngal Farayse e ɗemngal Arab. Hikka noon caggal nde pelle daraniiɗe ɗemɗe ngenndiije Pulaar, Sooninke e Wolof ɗaɓɓiti heblaneede jaayndiyankooɓe mumen, ndewni heen ko ñagaade yo ɓeen mbaɗtu jeyeede e ngel kawgel, mbele kanum en ne ɓeta mbaawka mumen. Ko ɗuum waɗi, hikka, kawgel ngel yuɓɓinaa e ɗemɗe kaaleteeɗe e leydi ndii fof (Arabe, Pulaar, Sooninke, Wolof e Farayse). Jeyaama e kawgel hee, cappanɗe tato e njeenayo (39) jaayndiyanke.  Tawi heen 17 ko e Arab, heen 6 ko Pulaar, heen 5 ko Sooninke, heen 4 ko Wolof,  heen 7 ko e Farayse.  Gooto fof, fotnoo ko waɗde ciimtol roɓindo ko yowitii e Koronawiris tampinɗo hannde aduna oo. Nde golle ɗee cahtaa, e nder 15 gollortooɓe Pulaar, Sooninke e wolof ɓee, ko 7 tan ndañi suɓeede, ndokkaa njeenaaje mumen, ñalnde 26 lewru Ut 2021 e tawtoreede Jaagogal Cellal leydi ndii, e Jaagorgal Kalfinaangal Pinal, sukaaɓe e Coftal Ɓalli ruɗtii halfinaa konngol laamu nguu. Ko nii noon njeñtude golle ɗee siforii: • Pulaar, ardii Ko Raki Bookar Bah, rewi heen ko Sooyaa Mammadu Wat •Sooninke, ardii ko Halima Jagana, rewi mum ko Karjatu Suleymaan Koytaa, tataɓo oo ko Maariyata Maamuudu Jara • Wolof, ardii ko Leena Amar Gey, rewi e mum ko Baabakar Faal. Caggal njettoor fayde e ardiiɓe fedde HAPA ɓe golle mumen laatii cemmbinooje ngootaagu ɓiɓɓe leydi sabu maɓɓe ittande gooto fof geɗal, eɗen kuccina njettoor keeriiɗo  fayde e rewɓe ɓee, sabu ɗee golle e ndii njeñtudi hollirii darnde maɓɓe, softeende maɓɓe et pellital maɓɓe daraade haa leƴƴi men ceera e kumpa, majjere e humambinnaagu. Alaa e sago kadi njetten Jaaynde men AIDES-TV, sabu jaaynirɗe ɗe terɗe mumen njeyaa e kawgel ɗee fof, ko kayre tan woni dilliroore laylayti renndo. Alla waɗi kadi ko ɗaɓɓitantnooɗo gummiiɗo e ndeen jaaynirde woni hoyre to bannge ayaawo (Raki Bookar Bah). Hikka welii, yoo mo wuuri ɓur. Malal Sammba Gise
https://pulaar.org/2021/09/08/kawgel-hapa%e2%80%88-goo-%c9%97em%c9%97e-ngenndiije-ine-tawtoree/
Eddaaji tati yimɓe ngoni e Muritani, ɗiin eddaaji yimɓe ko : Ɓaleeɓe, remooɓe, waañooɓe, waali wuro en hoɗnooɓe ɗoon gila e yonta kaaƴe kese, hedde duuɓi 6 000 ko adii Annabi Iisaa. Oon sahaa Saharaa ina leppi, wonaani tawo moraande. Ɓeen ko Sooninkooɓe, Seereraaɓe, Fulɓe, Jolfuɓe e Bammbara en. Ko e ɓeeɗoo hardaneeɓe njippii ; ko kamɓe ngoni wiyeteeɓe ɓaleeɓe Muritani. Nde yahnoo haa ɓooyi, yooro ari, nokku oo woni e olde, ɓeeɗoo ɓaleeɓe ngoni e tellaade faade worgo ina ngabboo keccol. Ɓee ɓaleeɓe, no firawna en nii, ina gasa tawa ummii ko e yimɓe laamaandi idiidaartol mbiyeteendi Sing. Laamaandi ɓaleeɓe mehɓe ngoodnoondi hakkunde 15 000 e 1 000 hitaande ko adii Iisaa. Wertallo mayri ko tuggude Muritani hannde oo, haa nokku Misra Ɓooyɗo, woni Maruk, Alaseri, Tuunus haa Misra.               Jokku hello 5 Ko ɓaleeɓe tan koɗnoo e oo nokku fof hade aarabeeɓe arde jiimde ɗum e waylude pinal mum. Ko ɓeen yimɓe oropnaaɓe naatnooɓe e duunde Afrik rewrude e maayo Mediteraane inniri « maure », inniri leydi mum en « Maurétanie », fotaani noon faaydeede e Muritani sibu helmere « maure » ndee firata ko « ɓalejum » e ɗemngal Gerek e Lateŋ. Nde yahi haa Saharaa wonti moraande, hedde 380 ko adii Iisaa, nde leñol ɗiɗmol Muritani, hono Berbeer Sanhajaa en, wiyeteeɓe ummii ko Yemen, ngari e leydi hee. Ko ɓe tirbiiji keewɗi, nanngondirɗi. Ɓe ngoni doolal biyeteengal Lemtuuna. Edda tataɓo yimɓe oo, cakkitiiɗo oo, ko aarabeeɓe arɓe hakkunde teeminannde 13ɓiire e 14ɓiire, wiyeteeɓe Bani Hasaan en. Ɗee dente tati nguurdii e leydi hee teemedde hitaande. Ɗe kaɓɓondirii heen, ɗe ceertii heen, ɗe kaɓii heen, kono ɗe mbattini ko resondirde hakkunde majje haa jibini leydi njillundi nguur-ɗen hannde ndii. Ɗum noon Muritani ko leydi arab-ɓaleeri-berbeer, wonaa leydi Arab-Afrik. Innde Arab-Afrik ndee ko ƴoƴre ngam ittude e leydi hee hettere mum Ɓaleere-Muritani ndee, sibu, denndaangal leyɗe Arab gonɗe e Afrik ɗee, tuggi ɓurndi heewde yimɓe ndii, hono Misra, haa yettii Libi e Sudaan e Tuunus e Alaseri e Maruk, Jibuti, Komoor e Soomali, kam en fof ko Arab-Afrikeeje. Muritani ko leydi njillundi, baaba mayri ko nokku Aarabeeɓe, yumma mayri ko Afrik ɓaleejo. Ko ngalɗoo jillondiral waɗi, alaa capaato mo ƴiiƴam ɓaleejo Muritani dogaani e ɓalndu mum, alaa kadi ɓaleejo Muritani, Pullo mum, Sooninke mum, Jolfo mum, mo ƴiiƴam capaato dogaani e ɓalndu mum. Maa mi limtu heen yeruuji garooji ɗii : Yumma mum Seek Muhammed Faadel, e Seek el Ayniina ko pullo biyeteeɗo Kajjata Baal, taaniraagel ceerno pullo mawɗo, hono Ceerno Sileymaani Baal, compunooɗo laamu diineewu Fuuta. Yumma mum Abdarhmaan Sheyn lollirɗo Deyba, mawɗo Talaba en, ko Sooninke jeyaaɗo e galle Sumaare en. Yumma mum laamɗo Tagant, hono Bakkaar wul Suwoyd Ahmed wiyetee ko Tileyla, ko debbo ɓaleejo Muritaninaajo ; Muhammed wul Habiib, laamɗo Tararsa resii ɓiy laamɗo jolfo mo Waalo biyeteeɗo Jommbot Mbooc, mo o dañdi ɓiɗɗo biyeteeɗo Eli Jommbot. Muhammed el Bammbaari, kaalif nayaɓo Lemtuuna en, resii ɓiy laamɗo pullo Tooranke ina wiyee Faatimata Sal. Ɓe ndañdi ɓiɗɗo gorko ina wiyee Ahmed gontoyɗo Laamɗo Waalo mo jolfuɓe mbiyata Njaajaan Njaay. Taanum debbo Laamɗo Barakna, hono Siidi Eli to bannge gorol, ko banndum debbo taanum gorko Jeŋ Buubu Farba, gonnooɗo Hooreejo Senaa. Ehel Hayba en ina njiidi e ɓaleeɓe Muritani. Yumma mum Seek El Aafiya wul Muhammed Khuuna jeyaaɗo e Talaba en, yumma mum ummii ko e fulɓe ; Muhammed Khule, njaatum tirbii Laglaal en, yumma mum ko Sooninke biyeteeɗo Kunndaa Siisee jeyaaɗo e wuro Shinngiti. Shingiti e hoore mum ko helmere Sooninke « si ngede » firoore « woyndu puccu ». Jumaa Shingiti mo Muritaninaaɓe fof paarnortoo hannde oo, mahi ɗum ko Sooninke biyeteeɗo Seek Namu Kamara, gonnooɗo Almaami mum. Nde o sankii ko e jumaa hee o wirnaa, so aɗa naata e jumaa hee, bannge maa nano. Yumma mum biyeteeɗo El Gaasem, njaatum galle sirifaaɓe Wul Mulaay Seyn ko ɓaleejo (bamaranke) ina wiyee Mayram. Leñol Wulaad Biri en ina njogii taƴre, hono Takaariir nde nganndu-ɗaa ko ɓaleeɓe, huunde e maɓɓe kadi njippii ko e Sooninke gooto ina wiyee Biri Kaaba Jakitee ; Yuusuf Keytaa, meeɗnooɗo ardaade suudu sarɗi (asaambele ngenndi) resii biyeteeɗo Khoya mintu El Baan jeyaaɗo e leñol Ehel Siidi Mahmuud en to Kiifa. Yumma mum Khoyya, sooninke biyeteeɗo Suusu Sillaa resondirii e siriif gooto leñol Ehel Siidi Mahmuud en ina wiyee El Baan Haydara. Tijjaan Jagana ganndiraaɗo Tete resii debbo Rigeybaat ina wiyee Kadjettu mintu Bulemsak. Mbekku Bah resii Idawaali mo o dañdi Alasan Ba meeɗnooɗo wonde Gardo Kuuɓtodinɗo Kees ngenndi Kisal Renndo. Yumma mum Daa wul Teys, meeɗnooɗo ardaade Suudu sarɗi Muritani ko pullo ina wiyee Takko Kan. Yumma mum Sidel Muttaar Njaay, meeɗnooɗo ardaade Suudu sarɗi ngenndi Muritani, hono Sukeyna mintu Hashi, jeyaa ko e Buu Esbaa en; Iwdi Buddaa wul Buseyri e Ahmed Saalem wul Adduud njalti ko e Fulɓe ; Leñol Deg-molli en fof ko fulɓe wontuɓe safalɓe. Kanhanɓe Moodi Nalla en kadi ummii ko e safalɓe Lemtuuna en. Yumma mum Seek Hamahullah ko pullo ina wiyee Asa Jallo. Muhammed Lemiin Tañnjaa resii pullo kalajjo ina wiyee Hawwaa Sih, mo o dañdi Tañjaa Seek Sidiyya hooreejo Fedde Ɓamtaare Sooninke. Oon Muhammed Lemin Tañnjaa kadi resii debbo Rigeybaat ina wiyee Boytir mintu Herbal. Buu el Mogdaad Sek resii debbo capaato leñol Wulaad Ahmed Daamaan en. Seek Turaad Kamara resii debbo leñol Dew El Haaj en; Ngalɗoo jillondiral ina yettii Haradaneeɓe : Huunde e maɓɓe ko seereraaɓe jeyaaɓe e idiiɓe hoɗde e Muritani taƴondirɓe e iwdi mum en, ngonti hardaneeɓe. Huunde e maɓɓe kadi iwdi mum en ko ɓaleeɓe hoɗnooɓe daande maayo, ɓe safalɓe dahanoo. Njantinen heen kadi yimɓe ɓe laamuuji ɓaleeɓe njiyɗintunoo caggal golwole, njeeya ɗum en. Feccere sakkitiinde ndee ko ɓaleeɓe jeyanooɓe e konuuji ɓaleeɓe kaɓɓondirnooɗi e Bakkaar wul Suwoyd Ahmed. Ɓeen ngarnoo ko wallude Bakkar heɓtude Taagant, nde wolde joofi, ɓe keddii nder safalɓe, ɓeen njaggiri ɓe hardaneeɓe. Hardaneeɓe ina njillondiri kadi e berbeer Sanhajaa en kam e ɓaleeɓe Muritani. Ko wonaa ɗuum, kaɓirɗe gaaci safalɓe biyeteeɗe ardiin e tidinit ummii ko e ɓaleeɓe. Ambasadeeruuji Muritani nder leyɗe goɗɗe, so  ina njettini nulal mum en feewde e laamu leydi njooɗanii Muritani, ɓoornotoo ko wutte e jahdiije mum, turki, mukke, kaala (hawli). Ndii ɓoorneteeri laawɗiniraandi dekere ko ɓoorneteeri ɓaleeɓe Muritani. Peccitagol renndo safalɓe e haɓeteeɓe, seernaaɓe, awluɓe, jiyaaɓe ummii ko e ɓaleeɓe, sibu wonaa ko safalɓe walla aarabeeɓe. Ɗum noon, ɗii leƴƴi jiiduɗi leydi, ƴiiƴam e diine ina poti haɓanaade ngootaagu ngenndi mum en. Wiyde ina muumta oo goonga puŋŋiniiɗo ko waasde nuunɗude. Nde Muritani sosaa ndee, baaba mum (leyɗe Aarabeeɓe) keɓtinaani ɗum (so wonaa Tuunus mo Burgibaa). Baaba oo alaa ko waɗaani mbele ɓiɗɗo oo ina waasa yiyde aduna (yeru hujjaaji Maruk), kono, e ballal kaawmiraaɓe (Afrik ɓaleeɓe, haa teeŋti e Senegaal) e ballal njaatige (Farayse) ɓiyngel ngel waawi yiyde aduna. Refti heen, kesindagol e ɗoftal haa leydi ndii jaɓaa nder Fedde Ngenndiije Dentuɗe ñalnde 21 oktoobar 1961. Refti heen, ɓiɗɗo oo ƴeestii, mawni, lolli nder winndere hee. Gondugol mayri e kareeli goonga, e cosangol hoore mayre kaalis mayri (Ugiyya) ñalnde 30 suweŋ 1973, baɗtugol Miferma e jeyi leydi ndii, baylugol nanondire e Farayse, ngaddani ndi hormeede e teddineede e nder winndere ndee. Ko e nder ɗuum, nde baaba teskii ɓiɗɗo faayodinii, suppitii ngam hankadi heɓtinde ɗum (1973). Yumma oo weltii sibu meeɗaa seerde e duwaade ngol keɓtingol, kono ɓernde mum darii, hulde hoto ɓiɗɗo ɓoccitaade ɗum, sibu hulde hoto baaba teettude ɗum. Caggal jiytondiral daɓɓal jiknaaɓe, ɗo cukalel ngel dañi ɓamtaade, luural fuɗɗii sabu pooɗondiral hakkunde jiknaaɓe ngam tamde ɓiɗɗo oo. Cukalel kooɗanongel no feewi baaba, teeɗanii bannge baaba ngam ittude hooɗeende mum e baaba, tawi noon meeɗaa yejjitde yumma mum. Ndeen baaba heɓtinii ɓiyum, kaamiraaɓe (aarabeeɓe-berbeer en) puɗɗii wiyde ina mbaɗta ɗum Aarabe, e duñde ɗum e yedditaade yumma mum (ɓaleeɓe Muritani). Kaawmiraaɓe jogitiiɓe wonde foti wonde e Muritani tan ko ɗemngal e pinal Arab, ɗo leñol Fulɓe e Sooninkooɓe e Jolfuɓe tawaaka, ko tamanngel miijiyankooɓe siwil en e koninkooɓe leñol Aarabeeɓe-berbeer en waawnuɓe koye mum en dow ɓesngu Muritani no woorunoo rewrude e doole njogitaari, ina lomlomtondira e laamu gila 1978. Ɗii miijooji cosi njuɓɓudi mbiyeteendi fedde baafal siwil e militeer yuɓɓinoore kala ko kewata e leydi hee. Ɓe njogii ko miijo jiggaango to Irak mo Saddaam Huseyn ngo alaa ko goongɗini so wonaa Aarabaagal tan. Ngoon miijo Aarabaagal tan, ko waawnude leƴƴi ɗi ngonaa Arab gonɗi e wertallo (nokku) leyɗe biyeteeɗe ko leyɗe Arab, yeru nder Muritani, leƴƴi Sooninke, Fulɓe, Jolfuɓe, e Wambarankooɓe wontude alaa e sago Arab, walla ɗi mumtee no ardiiɓe Irak momtirnoo ɓaleeɓe e Kurde en iraknaaɓe. Ndee fedde baafal siwil e militeer fuɗɗii siynude e Muritani miijo Aarabaagal tan ko e 1978 e sifaa tippudi. Hankadi wonata e juɓɓule gardorɗe leydi ndii ko jaɓɓe miijo Aarabaagal tan. Ɓee miijiyankooɓe puɗɗii mumtude denndaangal jagge ɓaleeɓe Muritani rewrude e diiwgol ɓurtungol, jaawnugol nawgol mum en alateret rewrude e baylugol laabi sariya e baɗgol nanondire golle kese. Woɗɓe ɓee ndiiwaa, walla konu e doole kisal mbari ɗum en (kewkewe kitaale 1989, 1990 e 1991). Muritaninaaɓe moolinooɓe artuɓe e leydi hee haa hannde keɓtaani kaayitaaji mum en etaasiwil e nder binnditagol ngol. Hannde ko ɓe tumarankooɓe nder leydi maɓɓe. Ko ɓe Siidi wul Seek Abdallaahi idinoo artirde e saawiye 2008 ɓee tan keɓi winnditaade. Ɗee jagge ɓaleeɓe mbaasii guurdugal mum en bajjal, hono njoɓdi mum en. Caggal nde ɓe ndiiwi ɓaleeɓe Muritani, ɓee miijiyankooɓe ndartini ƴettugol gollotooɓe gila e nder njuɓɓudi laamu haa yettii konu e doole kisal. Ɗum addani yoga e sukaaɓe ɓaleeɓe jom en seedanteeje jaŋde ronkunooɓe dañde golle e leydi mum en, uujde faade caggal leydi ngam wuurde e wuurnude galleeji mum en. Duuɓi jooni ko eɗen njiya yimɓe woɗɓe ummoriiɓe e diiwanuuji Muritani goɗɗi ina koɗtinee e gure daande maayo ɗo ɓaleeɓe Muritani ɓurnoo heewde, leyɗe maɓɓe ndema ina keɓtee e ballal jooɗaniiɓe laamu e nokkuuji hee. Ɗum fof ko ngam waɗtude ɓaleeɓe Muritani ɗeen gure waasɓe, e ɓurteede keeweendi e nokkuuji mum en. Ɓeydi bone kadi, ko alaa tawo meeɗɗo suurtude ndee fedde (Fedde baafal siwil e milteer), wonaa fedde politik, wonaa fiilaaɓe, wonaa gollooɓe e renndo siwil, wonaa hoohooɓe jaambureeɓe. Deƴƴere maɓɓe ndee ina addana en tuumde ɓe wondude e ɓee miijiyankooɓe, jogiiɓe laamu nguu. Oo politik mumtugol leƴƴi Muritani ɓaleeji mo ɓee miijiyankooɓe ciynata, saabii ɗum ko yiɗde maɓɓe ɓurtunde wonde aarabeeɓe e famɗinɓe ɓe koye maɓɓe e yeeso ɓeen, ummoriinde ɓe e piggal Beni Hasaan en piynoo ɓe e wolde Shaar Bubba (1640-1666), ɓe kaɗtaa ɓoornaade tuuba (Serwaal) so wonaa ɓe ngonta Aarabeeɓe, ɓe kaɗtaa haalde berbeer, ɓe mbaawnaa haalde Hasaniya, caltol ɗemngal Beni Hasaan en. (…) Ina moƴƴi gooto e men kala faama ko haalaa koo, faama ngoo noddaango, daroo mbele leƴƴi men ina mbaawaa wuurdude e deeƴre. Abdullaay Aali Wayga
https://pulaar.org/2019/05/17/miijo-%e2%80%88muritani-leydi-am-oo-%c9%93i%c9%97%c9%97o-jillu%c9%97o-ba%c9%97taa%c9%97o-aarabe/
Kabaaru oo ummorii en ko e winndannde lowre enternet wiyeteende « Mauriweb » saaktaande ñalnde 10 abriil 2018. Kabaaru oo ko haala e nate ceedtotooɗe kaan haala. Huɓeere ɓurnde mawnude e Nuwaasoot, mahaande ɗo bolokaaji boɗeeji (A) ngonnoo ɗoo, ina hucciti e Afarco ndee, nde Muhammed wul Abdel Asiis, hooreejo leydi ndii hurmbitii ñalnde 28 noowammbar 2017 ndee, ndeen huɓeere toownde mbiy-ɗen, ina waɗi gebbi baŋ-yoo-baŋ. Ko yaakoranoo, tee fotnoo wonde, ko nde SNIM felliti ƴettude ngalu potngu nii heewde (ina wiyee yettiima miliyaaruuji jeetati (8)), yo a taw ko huɓeere yooɗnde, ɓeydoore faayiida laamorgo leydi ndii, huɓeere feewnde, tiiɗnde, sabu njaru mum, feeñninoore baawal halfinaaɓe golle ɗee, haa gollooɓe mbaawa hoolaade, njiirondira huɓeere ndee ngam waɗde heen birooji mum en… Mauriweb idii ko ñiŋde laawol dewangol ngam suɓaade fotɓe mahde huɓeere ndee. E wiyde maɓɓe ɗum waɗaa ko e «  niɓɓere kunuus » e hitaande 2012. Coodgu kaaldanoongu adan nguu (15 miliyoŋ oroo) ɓeydaama kadi miliyoŋaaji ɗiɗi goɗɗi caggal ɗuum, tee, e wiyde haralleeɓe heewɓe, « coodgu nguu ina ɓurti ». Yanti heen golle ɗee leeltii fotde ɗuuɓi ɗiɗi, tee alaa ko halfinaaɓe golle pawaa. Ɓe mbiyi : « newuya mo laamu Muritani newnani golluɓe ɗum ɓee ina faamnoroo wonde gollodiiɗo sosiyatee ATERSA, mahɗo huɓeere ndee (jokkiiɗo e sosiyatee españool Elecnor) ko biyeteeɗo Hammadi wul Bushraaya, neɗɗo ɓalliiɗo ardorde leydi ndii. Nde min kaali ɗum ndeen, min njaabotaama, min ngijoraa naweede laawol ». Jooni noon, ko ɓuuti, hollinii. « A soklaani wonde aasiñoor walla karallo, a soknaani seeɓde yiytere walla waɗde lonngaade, « gebbi nana ŋaaɓii baŋ-yoo-baŋ e huɓeere hee. Ko ɓuri hulɓinaade ko gooto potooji (jaale) doondiinde huɓeere ndee, wayi ko no eɓɓiiɗo nii (ƴeew nate) ». Ƴoogirde : http://mauriweb.info/node/4587 Ñalnde 17 abriil 2018, sosiyetee biyeteeɗo IQAR (jokkiiɗo e SNIM), toppitiiɗo huɓeere ndee, jaabtiima winndannde Mauriweb ndee, ngam hollitde wonde no golle mahngo ɗee kalfiniraa nii ina rewi laawol, ina laaɓti, sibu « ina ɗooftii laabi winndereeji kalfingol golle ». Jaabtawol ngol ina tawee ɗoo http://cridem.org/C_Info.php?article=710201 Ina feeñininaa e jaabawol hee wonde gebbi ɗii ko « gebbi raako boowal », so cukkaama tan moƴƴii. Ina wiyaa heen kadi, « ɗuum ko huunde woowtaande, nde haralleeɓe nganndi, sibu ko dogtugol raako ngoo caggal nde yoori, haa teeŋti noon kadi ɗum fawii ko e geɗe ɗe njiƴƴaani, njidaa edda ». Ɓe mbiyi heen « biro amen, mo haralleeɓe mum ndewindii golle mahngo ndee huɓeere mawnde e daawe mum kala, e ballondiral e aasiñooruuji SNIM, ina deeƴna ɓerɗe yimɓe ɓee, sibu alaa fof huunde tammbiinde mahdi ndii waɗi ɗii gebbi dowrowi ». Mauriweb rokkiino yeru huɓeere BMCI ndee (AFARCO), nde sosiyatee muritaninaajo biyeteeɗo SOMACO TP mahnoo e kitaale 1970, ko jooni hesɗitintee caggal duuɓi 50, nde yitere maa seeɓataa haa njiyaa e mum gewol, hay gewol raako. Tee, ko ELIF gollotoo nde jooni koo, alaa mo ɗum haljini hay gooto e saraaji hee, nanndaani e golle sosiyatee españool oo. « Ko waawnoo heen wonde fof, Taakaw SNIM suwaa gasde maheede umminii haala. Ko tanaa mawɗo nde (huɓeere ndee) soomi wonande rewooɓe saraaji mayre e ɓe miijotaako jogorɓe wiyde ina ngona heen. Ɗum noon ina waɗɗii, heñoraa waɗde wiɗto jaambureewo ngam anndude tanaa mum ɗo kaaɗi wonande yimɓe fof. » Miin dey naat-mi Nuwaasoot ko e hitaande 1973, mi hoɗii duuɓi keewɗi e bolokaaji (bolok manifel e bolok ruuj fof), mi yiyii mahaaɗe ɓooyɗe keewɗe e wuro hee (kuɓeeje ministeeruuji, opitaal mawɗo, e ekkolaaji mahaaɗi e leydi hee gila e kitaale 1960, mi meeɗaa seeɓde yitere haa njiy-mi e mum en gewol. So wonaano gooto kala ina waawi seedoraade ko haalaa koo gite mum, maa wiye « ɗum ko haala luulndiiɓe, ko haala sehilaaɓe Buuamatu ekn ». Golle potɗe nii tiiɗde njaru (sibu ko hedde miliyaaruuji jeetati ugiyya MRO wiyaa), so mbaɗii ella potɗo nii ko huunde hulɓiniinde. Tee ko wayi nii ina yiyee ñalnde kala, gila e mahngo laabi haa e geɗe goɗɗe. Bonannde diwataa ɗoo wonande leydi mbaandi no Muritani nii heewde waasɓe e heewde ngalu. Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2018/06/28/haawniinde-gebbi-e-hu%c9%93eere-snim-rappii-gasaani-maheede/
So tawii won mawninɓe ñalngu Muritani heɓi jeytaare mum, won suniiɓe ñalnde heen : oon ñalawma 28 noowammbar potnooɗo wonde ñalngu ngootaagu, sibu ko ñalnde heen Muritani woodi tigi, wontii ñalawma ciftinoowo taƴ-enɗamaagu e yoorɓerndaagu. Sibu ko jofnde oon 28 nowammbar 1990, 28 kooninkooɓe ɓaleeɓe konu Muritani, sagataaɓe wonnooɓe e naange hoore cagataagu mum en, So tawii won mawninɓe ñalngu Muritani heɓi jeytaare mum, won suniiɓe ñalnde heen : oon ñalawma 28 noowammbar potnooɗo wonde ñalngu ngootaagu, sibu ko ñalnde heen Muritani woodi tigi, wontii ñalawma ciftinoowo taƴ-enɗamaagu e yoorɓerndaagu. Sibu ko jofnde oon 28 nowammbar 1990, 28 kooninkooɓe ɓaleeɓe konu Muritani, sagataaɓe wonnooɓe e naange hoore cagataagu mum en, mbaɗaa yargo, sabu tan ko ɓaleeɓe. Waɗi ɓe ngoon yargo, wari ɓe ngoon warngo bonngo, ko koninkooɓe konu Muritani kadi. Kamɓe ɓee waɗnooɓe ɗee golle bonɗe, karmanɗe juulɗo waɗde juulɗo hono mum, walla tan tagoore waɗde tagoore hono mum, aɓe njaha e haajuuji maɓɓe haa e oo ñalawma hannde, ɓe kulaani, ɓe paayaani. Ɓuri jeyde sabaabu baasgol jaggude ɓe, ñaawa ɓe, ko sariya mo suudu sarɗi Muritani ɓenninnoo e hitaande 1993, jaafotooɗo denndaangal warkoyeeɓe 1989-1991. Hay so tawii laamu Muritani fuɗɗinooma feltaade e hitaande 2007 (diskuur Siidi wul Sheex Abdallaahi) , e hitaande 2008 (njuulu persidaa Muhammed wul Abdel Asiis to Kayhayɗi) , ittataa wiɗto waɗaaka tawo haa anndee hol waɗnooɓe ndee bonannde, ngam ñaawde ɗum en, fawa e mum en kuuge potɗo faweede e barɗo hoore e teyaaɗe. Won ko waɗaa heen, so dokkitgol kaaliseeje e boowe leydi, kono yimɓe fof ina nganndi ɗuum ñawundaani kaan haala, tee deƴƴinaani, deƴƴintaa ɓesnguuji waranaaɓe ɓee kam e denndaangal muuyaaɓe goonga e nuunɗal, kam e pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee. BAB
https://pulaar.org/2013/01/20/28-noowammbar-nalawma-yargo-inaal/
Musiɗɗo men Umar Bah Mboyna sankiima, hanki 8 marse 2012, caggal futuro. Ndee maayde peral, ko baasal mawngal wonande leñol ngol, sibu Umar Bah ko neɗɗo jarlitiiɗo wonnoo. Umar Bah ko tergal Goomu Kumpital FƁPM, tergal goomu winndooɓe Fooyre Ɓamtaare kadi. Musiɗɗo men Umar Bah Mboyna sankiima, hanki 8 marse 2012, caggal futuro. Ndee maayde peral, ko baasal mawngal wonande leñol ngol, sibu Umar Bah ko neɗɗo jarlitiiɗo wonnoo. Umar Bah ko tergal Goomu Kumpital FƁPM, tergal goomu winndooɓe Fooyre Ɓamtaare kadi. O wonii ko juuti (1992 haa 2003) koolaaɗo kuuɓal Catal Nuwaasot Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani. Ko o tergal coftungal e Sifaa Hanki Pinal Hannde, ɗo o ɓurnoo softude e ko wattindii koo. Umar Bah ko neɗɗo belɗo wonnoo. Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani ina nduwanoo ɓesngu makko kam e denndaangal terɗe Fedde Sifaa Hanki, pinal hannde. Yo Alla yurmo Umar, yaafoo ɗum; yo Alla haarnu mo aljanna. Aamiin. Innaa lil Laahi wa innaa ileyhi raaji’uun .
https://pulaar.org/2012/03/09/umar-bah-mboyna-wayniima/
Ɗum kay wonaa daarol nii, ko goonga. Ndiwoowa umminooka kanndaa Heathrow to Londres, laamorgo Angalteer, ñalnde alkamiisa 12 marse 2015 ina tiindii Dubay, nde yahi haa hakkunde yolnde, ruttii sabu henndu woppere neɗɗo gooto joɗɗini nder suturaaji laana kaa. Ɗum kay wonaa daarol nii, ko goonga. Ndiwoowa umminooka kanndaa Heathrow to Londres, laamorgo Angalteer, ñalnde alkamiisa 12 marse 2015 ina tiindii Dubay, nde yahi haa hakkunde yolnde, ruttii sabu henndu woppere neɗɗo gooto joɗɗini nder suturaaji laana kaa. Nde ka diwi fotde 30 hojom, yimɓe ɓee ndonki foofde sabu henndu bonndu ummoriindu e suturaaji hee. Gooto e jolnooɓe e laana kaa, ina seedtoo : “yimɓe ina ngonnoo e jam tan haa mawɗo laana kaa noddi kalfinaaɗo kabin oo.  Ko ndeen yimɓe puɗɗii faamde won ko kewi ko haawnii. Hojomaaji 10 caggal ɗuum o wiyi yimɓe ɓee ma a taw teskiima won henndu ndu welaani ummortoo e suturaaji hee. O wiyi wonde ko kuudi lerɓundi” Nii o wiyi. Yimɓe laana kaa ngoni heen, alaa fof no ɓe mbaɗaani ngam ñawndude ɗum, kono ɓe ndonkani. Ɓooytaani mawɗo laana kaa yaafnii, habri wonde “sabu ngoƴa cellal e kisal” laana kaa alaa e sago ruttoo Londres. Jolɓe heen ɓee ndañanaama otel (jippunde), ɓe mbaɗtaama e laana ngoɗka potka ummaade toon janngo mum.  Baɗɗo noon oo, yimɓe fof ina nganndi yettoode mum, kono mawɗo laana kaa, nde tawnoo ina tawanoo ajaande Nafisatu Jallo e Diminik Kan rawane ndeya, wiyi waawaa difaade jooni jooni tan kadi ajaande woɗnde ! Bahbaho
https://pulaar.org/2015/05/09/woppere-ruttinii-ndiwoowa/
Makka, ñalnde Aljumaa go’o koorka 1441 Hijriya, ine hawri e 24 abril 2020. Ñalnde heen kadi ko aljumaa hawri. Ɗuum haɗaani Kaaba, nokku ɓittatnooɗo yimɓe e sahaa kala, haa teeŋti e koorka e aljumaaji, wiiɗnude. Makka noon heeroraaki ɗum hikka. Gure mawɗe winndere ndee, ɓittatnooɗe yimɓe (Pari, New York e goɗɗe) fof ko nii ciforii. Hol baɗboniijo oo ? Ko Koronaa wiris Covid-19, woni baɗboniijo oo, ndee tagoore nde timmaani hay kullel. Kanngel ari siftinde aadee en hay huunde ngonaani. So tawii ko goonga, koronawiris hawii hanndiima aduna oo kala : hol miijinooɗo leyɗe Orop ɗe gannde mum en,  e tippudi cafrirɗe mum mbayi yahrude yeeso nii fof, ina ndonkana mboros ? Hol miijinooɗo leydi ɓurndi heewde doole he aduna oo, ina ɓura boomaade e nguuɗoo ñawu haa soldateeɓe mum, ko ina tolnoo e teemedde teemedde, ina maayra no buubi nii he laana ndiyam ka njolnoo ? Hol miijinooɗo wonde juulɓe ina egga jamaaji e jumaaji mum en, hijjoore haytinee ? Koronawiris ko konngol  jaajngol e hitaande 2020 ndee. So hitaande hesere  dariima ina heewi ko yimɓe nduwondirta « yo hitaande ndee ardu en malu e cellal e ƴellitaare ». En nganndaa hikka, mbele e darorɗe mayre mbar en njaabanaama. Waɗi en wiyde noon ko tuggi lewru saawiyee 2020 feewde jooni, aduna oo fof yerɓii sabu ñawu ndaaɓ-ndaaɓtondiroowu biyeteengu Covid-19, lollirngu koronaa. Hol ko woni Covid-19 ? Covid-19 korona annomini kono “durmo” nii walla maɓɓo, tuubakooɓe mbiyi : “grippe” sabu joomum heewi ko faaweede, ɗojja ɗojjo yoorngo ngo aldaa e kaakte, becce mum muusa, foofaango saɗta. Ɗeen maale fof noon ko caggal nde ñawu nguu fuɗɗii heɓindaade mo sellaani oo. Ko adii ɗiiɗoo peeñɗi noon, alaa ko joomum hollirta tigi rigi kono so tawii neɗɗo ina wuuri he sato ɗo ñawngu nguu teskaa, omo foti, ko yaaccii, loskoyde ɓalndu makko to doktoor. Hol ko saabii koronaa ? Saabii koronaawiris 2019 ko mboros ganndiraaɗo « covid-19 ». Eɗen ceernda noon mborosaaji, mboros mo annduɓe mbiyata “bakteri” (bactérie) e mboros mo ɓe mbiyata “wiris”(virus). Caabotooɗo koronaa oo jeyaa ko he wirisaaji. Bakteri kam safaara mum ina woodaa sabu antibiotikaaji (antibiotiques) ina haɓoo ɗum. Wiris noon ina saɗti foolde, woodi tan ko leɗɗe kaɓotooɗe maale mum : paawle ɗee, ɗojjo ngoo, caɗtugol foofaandu nduu… So oɗon teskii hannde, safaara koronaa ganndaaɗo tan ko suraade, suumde hunuko e kine ngam falaade raaɓo-raaɓo ngoo, sooɗaade dañaa e wallitde joomum so ñawu nguu heɓindiima ɗum : newnande ɗum foofaandu mum haa nde seerti heen kala. Alaa safaara koronaa keɓtinaaɗo woodi tawo. Ko ganndo gooto, lollirɗo Didier Raoul fuɗɗii wasiyaade kuutoragol kolorokin (safaara pali), kono ɗuum suwaa faamondireede tawo, hay so tawii noon won wiyɓe njaribiima ɗuum, ndañii heen yitere moƴƴere (Senegaal). Iwdi ñawu ngu uNgu adii feeñde ko leydi Siin e wuro wiyeteengo Wuhan. Ñalɗi gulɗi, heewɓe keddiima heen. Ina tuumaa ñawu nguu ummorii aadee ko e kullon ladde ɗiɗon : wilwilnde e « panngolen » (annama yeendu nii), kullon kon tebbuuli mum en korsinaa to Siin. Jehre heeriinde ɗo teewu mbarakon ladde njeeyetee ina e wuro hee, ndeen ko uddaande e ooɗoo sahaa ! Won ko Hooreejo leydi Amerik, hono Donald Trump, fuɗɗii feññinde, so wiyde « mboros oo ko nehaaɗo, ko leydi Siin aaynii ɗum he aduna oo, teeŋti noon e leydi Amerik », ɗum yimɓe njortaaki heen tawo, kiisii kaan haala ko luural leydi Amerik e Siin ɓurngal ɓaartaade to bannge faggudu (pompondiral), sabu ina laaɓi hannde, e nder aduna oo kala, Siin koko hoonii e dow Amerik e yoga fannuuji (faggudu, karallaagal, fiyakuuji renndo, safaruuji, jawdi kaalis ekn….). Leyɗeele keewɗe njaayaama hannde ñawu nguu, kono maa mbiyaa to ngu umminoo too, ngu hanndaama toon law,  tawi noon he nder won leyɗeele Orop e to Amerik, ngu reɓii toon no feewi haa pittaali keewɗi mboomii heen.  Hono nguun ñawu ndaaɓoowu taccungo keeri leyɗeele wayri  yiyeede ko e kitaale 1920 to Orop, lollirngu « peste », mboomnoongu ko ɓuri 40 000 aadee, hay so ɗum yettaaki en gaa he Afrik, eɗen nganndi  “peste bovine”, kono nguun ñawu njanoowu he jawdi, fulɓe mbiyata ɗum ko “caaru”, ina seerti e “peste” janoowo he yimɓe oo. Korona yettiima en ɗoo e Afrik tawde alaa ɗo heddi, yeru daɓɓo : Afrik Worgo ngu yooɓiima toon fotde 58 aadee, Senegaal yimɓe 7, Mali yimɓe 5 ekn… kono ɗuum waɗdetaake e bonannde ñawngu he nder leyɗe Orop walla won ɗeen he Amerik. Batte Covid-19 he winndere ndee Batte ñawu nguu he aduna hee ina heewii bonannde. Hannde (26/4/2020) ngu yooɓiima ko ɓuri 200  000 aadee he winndere ndee. Tengiti ngal dow, leydi Amerik heewii maayɓe (50 000 hannde), kadi, ko haawnii heen koo, ko ɓaleeɓe Amerik ɓuri  maayde heen, huunde fennoore jeeyngal jaajngal kollittunoongal wonde ñawu nguu ɓuri yaawrande ko guri boɗeeji. Kono mbiyen tan batte ɗee ɓuri bonde ko e ngurndam yimɓe ɓee e faggudu aduna oo. Curagol yimɓe yeñcintunooɓe he nokkuuuji mum en, addanii gollorɗi keewɗi dartinde golle, ɗum addani gollotooɓe ɓee nattude gollaade, golle ɓeydii saɗtude he nder leyɗe ɗee kala. So en ƴettii yeru tan tawi en ngoɗɗoyaani, ɗoo he Muritani, yoga e sosiyeteeji uddii, sarwisaaji laamu ina caɗti yettaade, wuurnooɓe e ndoolon mum en, so wonaa ngolli ñaamataa (fitiram golleeɓe, restoraaji, yeeyooɓe ko wonaa nguura, jehe…).Ɗum jibinta ko heege, saaboo murtooji he won leyɗe (Afrik Worgo) tawde gooto e seppatnooɓe ɓee wiyi jaaynooɓe ɓee “ koronaa wara min, ɓurani-min heege wara min ”. PAM (Tuugnorgal Nguura Winndere) ina hiisoo hannde fuɗɗiiɓe heyɗude he aduna hee caggal ñawu koronaa tolniima e 130 miliyoŋ aadee tawta 136 miliyoŋ duuminooɓe he magge ɓee. E fannuuji goɗɗi, kala ko yowitii e jaŋde e pinal koko dartii : ekkolaaji e duɗe jaaɓi-haaɗtirde uddii, jumaaji nattii juuleede , nokkuuji  beytorɗi e pijirlooji pine (nokkuuji fuku bal, sinemaaji, galleeji pine ekn…) haala mum en haaletaake, kono eɗen teskoo ɗiin nokkuuji kala ko nokkuuji ɗi yimɓe heewɓe nguurnoo sabu dañal ummotoongal heen. Uddo keeri hakkunde leyɗeele, alaa ndi ɗacci, alaa ko naatata, alaa ko yaltata, gila e yimɓe haa e marsandiis e kuutorɗe karalleeje telɓinii yoga e golle ballittunooɗe ɓamtaare leyɗeele doofole ɗee. Ina jeyaa hannde kadi e ngoƴa  men, uddo hakkunde diwanuuji leydi Muritani sabu yah-ngarta gollotooɓe sarwisaaji laamu, julaaɓe, yiilooɓe eɓɓooji nder leydi, jom soklaaji en e laamorgo   leydi… fof dartiima. Cofte keewɗe adunayankooje  paɓɓaama walla nii kaaytaama (fuku koyɗe, cofte ɓalli, batuuji mawɗi hakkunde dowlaaji  ekn), to bannge politigi geɗe fof ko jowaaɗe, dingire politigi ko eggaaɗe maa mbiya hannde laamiiɓe ngalaa luulndiiɓe, ma a taw ko “ko ɓuri  sasa yanii e woyndu”. Hay woytortonooɓe waɗi ɗum en yuɓɓinde wooteeji ko mbele ina kormoo doosɗe leydi mum en, njuɓɓinii wooteeji “kersiniiɗi” tawde wonii ko ɓuri heewde e ɓesngu hee nootitaaki heen (Mali e Gine), mbar nii ɗiin wooteeji ina ndagii ? So tawii goonga haalaama, koronawiris, hay so tawii yiyotaako, memotaako, sabu pamɗugol mum, hawii hanndiima aduna oo kala : hol miijinooɗo wonde leyɗe Orop ɗe gannde mum en,  e tippudi cafrirɗe mum mbayi yahrude yeeso nii fof, ina ndonkana mboros ? Hol miijinooɗo leydi ɓurndi heewde doole he aduna oo, ina ɓura boomaade e nguuɗoo ñawu haa soldateeɓe mum, ko ina tolnoo e teemedde teemedde, ina maayra no buubi nii he laana ndiyam ka njolnoo ? Hol miijinooɗo wonde juulɓe ina egga jamaaji e jumaaji mum en, hijjoore haytinee ? Ɗum hollitii tan wonde doole tago nganndodtaako, ganndal fof e yahrude yeeso, won ko heddoraa.  Ameriik ina foti faamde doole ko luɓal tan, kadi gannde ko beñondirɗe, aadee fof ne kay ina foti ɗum faamde mbele toowal ngal Alla waawi rokkude ɗum fof ina waɗda heen yankinaare, miijtoo no feewi wasiya Nelson Manndelaa : “…yankinaare  jeyaa ko e ɓure aadee, so neɗɗo wonii jankiniiɗo, hollirii yimɓe ɓee wonde ɓuraaani ɗum en, ko ndeen ɓe kormotoo mo, korsina mo”. Maamuudu Haaruuna Joob
https://pulaar.org/2020/05/12/koronaa-hawii-hanndiima%e2%80%88-makka-goo-koorka-jurminii%c9%97o/
Ñalnde 16 sulyee 2009, nde Muhammed wul Abdel Asiis wiyata wonde ko «wooɓre wootere» waɗata woote ɗe, yimɓe cikkatnoo tan ko e «geewu» e bakkaade tan o wonnoo. Ñalnde 18, nde o yalti biro woote, o refti heen kadi, hay gooto sikkaano eɗum waawi wonde. E nder kampaañ woote ɗe, yimɓe fof mbiyatnoo ko liɓa-liɓtoo jogori wonde hakkunde makko e Masawuud wul Bulkayri e Ahmed wul Daddaa, ko ɗiɗo e ɓeeɗoo tato njogori yahdude «finaal» ñalnde 1 ut 2009 ; hay so tawii noon, won miijotonooɓe wond Eli wul Muhammed Faal ina waawi kam ne jeyeede e arooɓe yeeso. Ko ɗum tagi yimɓe fof njaakorinoo ko maa woote ɗe mbaɗte ñalnde 1 ut, hakkunde ɗiɗo arɓe yeeso ɓe. Ñalnde woote nde, nde yahi haa ñalawma o feccini, Eli wul Muhammed Faal jeertinii wiyi wonde «nguyka woote ɓurtuka» ina woodi e woote ɗe. Refti heen ko Ahmed Wejaa, koolaaɗo Jemiil Mansuur kam ne seedtii «golle nde ndewaani laawol» e woote he teskaama. Ko noon ne wonande Ahmed wul Daddah e fedde wiyeteende «Assez de coups d’Etats». Ndeen fedde hollitii wonde yimɓe heewɓe winnditinooɓe njiyaani inɗe mum en e doggi woote ɗi, gila e nder leydi he, haa teeŋti noon kadi e caggal mayri ; kaayitaaji woote ciifaaɗi njaltii ko adii woote, karte dentitee keewɗe coodaama ekn.. Hay koolaaɗo AJD/MR to Senegaal woytiima wonde ko ɓuri 1 500 neɗɗo njiyaani inɗe mum en e doggi woote ɗe … Ko wayi no Dental Afrik e pelle goɗɗe neldii ɗo «ƴeewooɓe woote», Dental Orop alaa mo neldi sibu mum wiyde wonde daawal ngal ina raɓɓiɗi. Ɓeen ƴeewooɓe ceedtiima enen fof ko njiy-ɗen ko : woote ɗe mbaɗii e nder deeƴre e nehdi ; birooji woote ɗi udditii e waktu potnoo udditde o, kaayitaaji woote ŋakkaani,  yonaaɓe kanndidaaji ɗi keɓii seedanteeje woote ɗe ekn. Kono ɓe ɓeydi heen wonde woote ɗe ko laaɓtuɗe, ɗe kollitii ko goongɗi. Kono mbele neɗɗo ina waawi seedtaade nuunɗal woote tawi alaa ko yiyi so wonaa ñalawma woote ɗe ?  Ɗum ko naamnal potngal jaabeede, woto ƴeewndagol woote wontude fartaŋŋe banngagol (tourisme) ɓolol. E woote 2007, ƴeewooɓe Dental Orop mbaɗii ɗo ko ina ɓura lebbi ɗiɗi ko adii woote ɗe, ina ngaddori kaɓirɗe keewɗe : otooji, telefonaaji, ordinateeruuji ; ɓe njillii leydi ndii fof, haa e nokkuuji ɓurɗi woɗɗude, alaa ɗo ɓe keddi : nde ɓe ceedtii laaɓal woote 2007 nde, alaa pawtuɗo heen daande. Wonande kanndidaaji keddiiɗi ɗi, heen njoyo padaani haa Ñaawirde doosɗe goongɗina woote ɗe, ɓe noddii Muhammed Abdel Asiis, ɓe njetii ɗum e poolgu dañi ngu : ɓeen ngoni Haamiidu Baaba Kan, Saaleh Wul Hananna, Ibraahiima Muttaar Saar,  Muhammed wul Jemiil el Mansuur e Hammaadi wul Meymu, gidorinooɗo ñiŋde woote ɗe. Kanndidaaji tati, mbiyi wonde paamaani ko kewi ko, ngullitiima to Ñaawirde doosɗe mbele ina ƴeewtoo woote ɗe, ɓeen ngoni : Mesawuud wul Bulkayri, Ahmed wul Daddaa e Eli wul Muhammed Faal. E wiyde maɓɓe nguyka waɗii ko adii woote ɗe (doggi, kuutoragol ngalu leydi …), tumaraŋkooɓe ngootnaama, ɗereeji woote ɗe ina mbaɗi «sirlu» (ndewaani laawol), e miijo maɓɓe ina gasa tawa won ko waɗaa e kaayit woote o, ko ina feeñnina maande gootgol yeeso Muhammed Abdel Asiis, tawa ina muumta kala maande woote waɗaande yeeso kanndidaaji keddiiɗi ɗi, ngalu buur huutoraama, militeeruuji mbaɗii kampaañ, ɗum noon nanondiral Ndakaaru ɗooftaaka ekn … Ɓe ɗaɓɓii e diiso ngo kam e CENI o nde nde ndokkata karalleeɓe njuurnitoo ɗerewol woote ngol. Kono, Diiso doosɗe goongɗinii njeñtudi woote ɗe ñalnde alkamiisa 23 sulyee 2009, riiwti ngullitaali kanndidaaji tati ɗi. Diiso ngo sahtiima limooje ɗe, ko nii ɗe lelorii : Asiis heɓii 52,47%, Masawuud wul Bulkeyri heɓii 16.66%, Ahmed wul Daddaa heɓii 13,46%, Ibraahiima Muttaar Saar (nayaɓo) heɓi ko 4,7%, Muhammed Jemiil wul Mansuur dañi 4,48%, Eli wul Muhammed Faal heɓi 3,78% … Hade ɗum, e nder ñalawma alkamiisa o, gardinooɗo CENI, hono Siid’Ahmed wul Dey, tawi demosinii, sibu, e wiyde mum, « to bannge ko feeñi, woote ɗe ina peewi » kono tan « gullitaali keɓ-mi ɗi ngaddanii kam sikkitaade nuunɗugol woote ɗe ». Ahmed wul Daddaa noddii ɓesngu Muritani « yo salo ooɗoo kuudetaa to bannge woote », ummanoo denndaangal mbaydiiji hare demokaraatiyankooji kam hisnude hakke mo jogii to bannge « waawde suɓaade ardotooɓe ɗum en, tawi ko e nder wellitaare e ndimaagu e deeƴre.» Dental Orop kam ne hollitii ina yiɗi enket waɗee ɓayri woodii sikkitiiɓe nguyka ina woodi e woote ɗe : « takke nguyka woote ɗe ina poti waɗeede wiɗto tuugiingo e laabi leydi ndi kam e doosɗe winndereyaŋkooje ». Ɓe ngoni, e wiyde maɓɓe ko renndinde kabaruuji ha ɓe ndaña ko laaɓi e ko kjewi ko. E ɓe njokki e ƴeewde ko kewata ɗo e yeeso hade maɓɓe rokkude heen miijo. Koolaaɗo Kuuɓal Fedde Ngenndiije Dentuɗe, hono Ban Ki-moon hollitii wonde teskiima (nanii) njeñtudi woote ɗe, o ɗaɓɓi e Muritaninaaɓe e hoohooɓe mum nde njokkata kaaldigal hono no wiyraa e Nanondiral Ndakaaru nii. O wiyi wonde maa Fedde ngendiije maa wallit ɓe e ɗuum. Won hooreeɓe leyɗe puɗɗii noddude Asiis ngam mantude ɗum e duwanaade ɗum : idii fof ko laamɗo Maruk, hooreejo Alaseri, rewi heen ko laamɗo Koddiwaar, laamɗo Siiri, laamɗo Yemen, Abdullaay Wad, persidaa Senegaal, fof hooreeɓe leyɗe ɗe ceedtanaaka laaɓal e nuunɗal demokaraasi … Heddii ko nduwano-ɗen Muritani jam e kisal, hay so tawii udditanii Afrik damal kuudetaaji e ƴoƴre hesere, no militeer en ndagnirta jamfa laamu. Gelaajo
https://pulaar.org/2009/07/12/poolgu-muhammed-wul-abdel-asiis/
Ciimtoowo keeriiɗo Fedde Ndenndiije Dentuɗe (NgD) jilliiɗo Muritani hakkunde 2 e 11 mee 2016 oo, wiyetee ko Philip Alston (Filip Alston). Faandaare njillu nguu wonnoo ko ɓetde golle laamu Muritani to bannge hare kaaɗtudi baasal kam e ɗooftagol ko hunanii winndere ndee to bannge ɗooftagol jojjanɗe Aadee, e dow bismaango Laamu Muritani. Ciimtoowo keeriiɗo Fedde Ndenndiije Dentuɗe (NgD) jilliiɗo Muritani hakkunde 2 e 11 mee 2016 oo, wiyetee ko Philip Alston (Filip Alston). Faandaare njillu nguu wonnoo ko ɓetde golle laamu Muritani to bannge hare kaaɗtudi baasal kam e ɗooftagol ko hunanii winndere ndee to bannge ɗooftagol jojjanɗe Aadee, e dow bismaango Laamu Muritani. O wiyi kanko Filip Alston “Baasal noon wonaa tan waasde jogaade dañirgal. E ngal toɗɗii geɗe keewɗe, gila e ŋakkeende nguura haa e keɓal ndiyam e senaare, e nehdi e jaŋde e safaara e soklaaji tokoosi goɗɗi. E ngal joopii kadi joñeede e renndo, tee e ngal jotondiri no feewi e paltoor. Ɗooftagol jojjanɗe Aadee ko senngo teeŋtungo e nder hare basal.” Ñalnde 11 mee 2016, o hollitii e nder ciimtol makko hee wonde « Muritani ko leydi ngalɗundi no feewi e banngeeji keewɗi. E ndi alɗi oogirɗe e liɗɗi e ndariindi e leydi ndema moƴƴiri daande maayo Senegaal. Ko ndi leydi ndi sariya mum natti jaɓde njiyaagu, ndeeƴndi, keɓndi balle ƴellitaare keewɗe ummoriiɗe e winndere ndee » kono « ko ɓuri yimɓe heewde e gorgolnaaɓe, tararsanaaɓe e baraknanaaɓe ɓe njokkondir-mi ɓee, nguuri ko baasal ɓalewal kurum, alaa ko teskii e nguun ngalu so wonaa ɓorƴitgol leyɗe mum en ». O wiyi « Muritani ina waawi nattudedeeƴde sabu mum wonde e diiwaan mo deeƴaani, so wonaa noon njeñtudi ƴellitaare leydi ndii waɗtu fecciteede e potal ».  « Laamu Muritani ina foti ɓeydaade huuɓnude ko huninoo ko fayti e kaɓgol e batte njiyaagu, waasa yiyrude golle ɗee no sadak nii, annda muritaninaajo kala ina jogii hakke gorworo heɓde ndiyam e safreede e janngineede e heɓde nguura ». O jokki « Hardaneeɓe e ɓaleeɓe alaa fof ɗo njiyetee e denndaangal tolnooji laamu tamngu hattan, tee ko ɗawaaɓe e ceŋɗe faggudu e renndo keewɗe. Ɗii goomuuji ɗiɗi ɓurii tataɓe ɗiɗi yimɓe leydi ndii, kono faandaare politikaaji deweteeɗi ɗii ko majjinde soklaaji maɓɓe e hakkeeji maɓɓe.» E miijo makko « TADAMOUN fotnoo ko mahde janngirɗe goɗɗe kam e taarorɗe, wallita gollotooɓe e ekkolaaji ngonɗi e sawndooji ɗii, hatojinɓe heen no feewi, kono wonaa ƴettude 84 miliyoŋ ugiyya fof waɗa ɗum e mahngo ekkol bayɗo no Taj Mahal to Dar el Barka. » « … Ko idii fof hardaneeɓe e ɓaleeɓe ina pamɗi e nokkuuji pewjooji. Caggal ɗum, e nder diiwanuuji rewo ɗi njillii-mi ɗii, caɗeele jaŋde ina toon sibu tataɓal sukaaɓe ɓee jahataa ekkol. Yanti heen jaŋde ndee moƴƴaani. Ko ɗuum tagi ko 10% (sappoɓal) fat ɓennata faade kolees, tee ko ɓuri heen heewde ngoppat gila keɓaani hay seedantaagal gootal.” Ngolɗoo ciimtol noon addanii laamu nguu laawaade no feewi, e jaabtaade mo. Gardiiɗo Nokku Jojjanɗe aadee e faabuya laamu Muritani idii yande e makko e seyfitde mo, e takkude mo wonde « neɗɗo guuriiɗo sibu nanani tan ko won ɗeen pelle ɗe njiɗaa leydi ndii, ɗe alaa ko woni faandaare mum en so wonaa feccude yimɓe e yeddude golle paayodinɗe baɗaaɗe to bannge politik e faggudu e renndo.»  O takki Altson weleede waasde haalde nokkuuji ɗo golle paayodinɗe mbaɗaa e waɗtude hakkille mum fof e artiraaɓe Senegaal kam e yimɓe wiyooɓe laamu teettii jeyi mum en, tee o haalaani goonga so o wiyii hardaneeɓe e ɓaleeɓe ko ɗawaaɓe, tee o rokkii limooje ɗe tuugnaaki e ko woodi. Yimɓe laamu woɗɓe kadi takki mo famɗude ko anndi to bannge aadaaji dipolomasi (ganndiraaɗi mooytude goonga) kam e yaawde hoomteede sabu famɗude mo neɗɗaagu. Ɓe njahi haa ɓe njooɓtii heen Komisariyaa Toowɗo fedde Ngenndiije toppitiiɗo Jojjanɗe Aadee gonɗo ɗoo e Nuwaasoot, mo ɓe takki « waawde naatnude haralleeɓe juumre ». To bannge renndo ngoo, ko goonga heewaani partiiji politik walla pelle renndo kaalɗi heen huunde tawo, kono yoga e yimɓe ina ngoongɗini ko Filip Alston winndi, haali koo. Yeru, mawɗo Dental Orop biynooɗo ñalnde 9 mee 2016, ko adii nde Alson saaktata wiɗto mum, wonde hay leydi ngootiri «waawaa ƴellitaade tawa ina ɗawi feccere e yimɓe mum » . O hunii maa Dental Orop jokku wallude Muritani kam e renndo Siwil mbele na « maha Muritani deeƴɗo, teskiiɗo yimɓe mum fof, teeŋtinɗo ngootaagu ngenndi, dariiɗo mbele leƴƴi Muritani fof e yimɓe mum fof ina nguurda e jam, ɓamtodoo ». Won gollooɓe politik, ko wayi no  Sammba Caam , hooreejo FPC (senngo e FLAM) wiyi : “Haala nulaaɗo keeriiɗo Fedde ngenndiije dentuɗe paatuka e baasal addii duko mawngo sibu ka fiyi ko e ɗuure, ka fooɗtii hakillaaji yimɓe e jiiɓru ɗee caɗeele mbaawi jibinde so ñawndaaka… Ɗuum haawaani mi e jikku ɓeeɗoo yimɓe woowtuɓe waɗde nii so caɗeele kaalaama. Kono ina haawi mi ko loraaɓe ɓee e koye mum, walla ɓiɗɓe leydi ndii nuunɗuɓe tan, njaabtaaki ɗum koo !  Mi taar-taarnataa nii… mi haalat haa laaɓta : Alston alaa ko waɗi so wonaa sifaade ko woodi e Muritani koo. Miɗo wondi e ciimtol makko ngol gila e mbaadi haa e loowdi”. Porfesoor Loh Gurmo , cukko gadano UFP,  kam ne wiyi « alaa ciimtol meeɗi haaldude nii goonga ngam sifaade ngonka faggudu e renndo Muritani ». Tee, « Ɗo diskuur mawɗo leydi oo to Neema takkunoo miskinɓe Alla, haa arti noon e hardaneeɓe saabaade kam en e koye mum en baasal mum en » , rokkii ngolɗoo ciimtol faayiida teeŋtuɗo. E wiyde Gurmo, « Politik sadak » mo laamu « persidaa waasɓe » rewi oo ina wirna goonga mettuɗo guuraaɗo oo, teeŋti noon e joñgol hardaneeɓe, ɓorƴitgol leyɗe remooɓe daande maayo, penaale e ɓurondire puŋŋiniiɗe lorɗe yimɓe heewɓe, tawi ina ulla e gite yimɓe baɗe kaangaaɗe bayɗe no oo ekkol « bayɗo no Taj Mahal » mahraaɗo fotde 80 miliyoŋ e nder nokku ɗo o jogoraani naftude hay huunde sibu o timpaa ko hakkunde baasal ɓalewal kurum e nder ladde tuulaa heelaa. Ciimtol ngol memii politik laamu tuugiiɗo e paltoor goomuuji yimɓe no ngoorunoo haa arti noon e hardaneeɓe e leƴƴi ɓaleeɓe, ɓe laamu nguu joopii e politikaaji mum paltoor jaajɗi. Ko wonaa ɗuum, ko ganndo gooto ine wiyee Mariella VILLASANTE CERVELLO , karallo Muritani e Peru, ganndo ko faati e yimɓe e renndo, winndii heen huunde. O wiyi : « Ko Filip Alston haali koo ina yahdi e ngonka Muritani woni e mum kaa, ɓeydotooka bonde ñalnde kala, tawi noon laamu Muritani ina muɓɓi gite mum, ina salii ƴeewde goonga, ina yedda kaa ngonka renndo puŋŋiniika ɗo ko ɓuri heewde e yimɓe leydi ndii ngondi e caɗeele nguura e ɗomka e rafi cellal e ɗawre sarwisaaji laamu. » Sariya keso karminoowo njiyaagu ƴettaaɗo oo « teskaaki ngonka yoga e dente guurɗe e njiyaagu, dimɗuɗe, bellitiiɗe e haala, kono joñaaɗe nder renndo sabu jotondire mahiiɗe e hakkillaaji gonɗe hakkunde iwdi njiyaagu e tunwugol asko. E nder oo fannu, sariya oo alaa ko haali e ngooroondi caɗeele gonɗe e renndo Muritani hannde ɗee, so caɗeele goomuuji capatooji e afriknaaji keddiiɗi e ɓoggi njiyaagu ». Laaɓtitinen wonde kuutoragol kelme « njiyaagu » e « jiyaaɓe” ina saɗti nde tawnoo ɗe peeñninaani ngonka yowitaare e yowitaare mawnde yimɓe e galleeji no ngoorunoo, ɗe cuɓii-mi innirde « goomuuji jiyɗuɗi ». E wiyde makko, « no muritaninaaɓe daraniiɓe haɓde e njiyaagu mbiyrata ina nawde « jeygol innama aadee » e kelme “njiyaagu/jiyaaɓe” yahdaani e goonga, weleede ɓe e metteede ɓe fof, hay so tawii ɓe kuutorirtoo ɗee kelme ko ngam ɓeydaade fooɗtude hakkillaaji yimɓe e hujjaaji potal nder renndo e to bannge hakkeeji. E nder ɗuum, kuutoragol helmere « hardaneeɓe » ngam joopaade « jiyaaɓe » walla « ummiiɓe e jiyaaɓe » ko coowgol jilɓungol coomngol mbaadiiji keewɗi yowitaare nder renndo safalɓe, tawi noon ko wayi noon ina woodi e nder renndooji haalpulaar en e soninkooɓe ». « Winndere ndee kam e laamu Muritani e hoore mum, ina nganndi paltoor « goomuuji jiyɗuɗi » kam e leƴƴi ɓaleeji Muritani, hono haalpulaar en e sooninkooɓe e jolfuɓe ina woodi e leydi hee, ɗum noon, so ɗum haalaama, fotaani mettude walla bettude hay gooto. » Kanko Doktoor Mariella o wiyi « hol no laamu ƴettirta sariya laaɓtuɗo (karmingol njiyaagu) tawi alaa limooje, walla wiɗto ngonka mum ?» Ndeen toɓɓere, e wiyde makko, ine feeñi e ciimtol Filip Alston ɗo wiyata « Muritani ina jogii Nokku limtooje (Office national des statistiques) moƴƴo, kono ina laaɓti, no geɗe ɗee lelniraa nii, ko politik rewi ɗoon ». Kono, nde tawnoo laamu nguu jaɓaani feeñninde facciro geɗe jowitiiɗe e leƴƴi e ɗemɗe walla geɗe goɗɗe kimmuɗe, anndude ngonka renndo ngoo tigi rigi, ina saɗti no feewi. » « Eɗen padi e caaktugol ciimtol cakkitol jowitiingol e kaaɗtudi baasal e paltoor e lewru suwee 2017 ngam heɓde kabaruuji ɓurɗi laaɓtude. Ɗoo e ndeen, ina moƴƴi, ina heñoraa paamen wonde yimɓe mbaawaa jokkude e yeddude huunde fuŋŋiniinde, foti kay ko fuɗɗaade yuɓɓinde jaabawuuji e safaruuji moƴƴi wonande soklaaji mawɗi ɓesngu Muritani, nguurngu hannde e caɗeele mettuɗe no feewi. » Bookara Aamadu Bah «  Täj Mahal  » ko galle mawɗo mo hono mum e yooɗde weeɓaani, gonɗo Inndo.
https://pulaar.org/2016/06/06/ciimtol-cabborgol-philip-alston-baasal-e-paltoor-ina-njaaji-e-muritani/
T° Innde rokki T° Innde rokki Wuro 1 Doktoor Abuu Usmaan Bah 200 000 Nuwaasoot 2 Saawo Umar Idriisa 100 000 Nuwaasoot 3 Abdu Caam (Aali Caam) 20 000 Nuwaasoot 4 Kajjata Maalik Jallo 100 000 Nuwaasoot 5 Sammba Joom Bah 200 000 Nuwaasoot 6 Mustafa Joop 3 000 Nuwaasoot 7 Bayla Bah 500 Nuwaasoot 8 Mansuur Sy 500 Nuwaasoot 9 Maamuudu Abdul Soh 10 000 Nuwaasoot 10 Sammba Kehe Jallo 10 000 Nuwaasoot 11 Aadama Daawuuda Bah 10 000 Nuwaasoot 12 Abdullaay Haaruuna Sih 10 000 Nuwaasoot 13 Rachid Ly 10 000 Nuwaasoot 14 Yaayaa Aamadu Bah 100 000 DD Amerik 15 Bookara Aamadu Bah 10 000 Nuwaasoot 16 Catal Kayhayɗi 50 000 Nuwaasoot 17 Sammba Gata Bah 5 000 Nuwaasoot 18 Aamadu Tijjaan Jallo (Arafat) 5 000 Nuwaasoot 19 Aamadu Baro 2 000 Nuwaasoot 20 Aamadu Ndonngo 5 000 Nuwaasoot 21 Ifraa Al Hajji Boli 10 000 Nuwaasoot 22 Abdullaay Muusaa Sal 10 000 Nuwaasoot 23 Aamadu Mammadu Jah 20 000 Nuwaasoot 24 Aamadu Jibeeri Sih 10 000 Nuwaasoot 25 Sokna Lih 10 000 Nuwaasoot 26 Muttaar Lam 100 000 Nuwaasoot 27 Mammadu Siley Bah 10 000 Nuwaasoot 28 Abdullaay Sammba Wan 50 000 Nuwaasoot 29 Ibraahiima Wan 10 000 Nuwaasoot 30 Doktoor Buubakar Kan 5 000 Nuwaasoot 31 Abuu Al Hajji Soh 10 000 Nuwaasoot 32 Muusaa Siidi Bah 50 000 Nuwaasoot 33 Jalika Koreera 20 000 Nuwaasoot 34 Farba Habiibu Njaay 20 000 Nuwaasoot 35 Abdullaay Mammadu Bah 20 000 Nuwaasoot 36 Siley Aali Bah 20 000 Nuwaasoot 37 Mansuur Caam 10 000 Nuwaasoot 38 Aadama Aan 10 000 Nuwaasoot 39 Haaruuna Ibraahiima Jallo 21 000 Nuwaasoot 40 Jibi Jallo 5 000 Nuwaasoot 41 Ibraahiima Jibi Jallo 4 000 Nuwaasoot 42 Tijjaan Maambay Bah 5 000 Nuwaasoot 43 Catal Likseyba 80 000 Nuwaasoot 44 Aali Muttaar Bah 10 000 Nuwaasoot 45 Abdullaay Mammadu Bah 200 000 Nuwaasoot 46 Garlol (fedde wuro) 20 000 Nuwaasoot 47 Mammadu Ibraa Sih 1 000 Nuwaasoot 48 Wuldu Boysy 1 000 Nuwaasoot 49 Muusaa Yero Sih 500 Nuwaasoot 50 Ibraahiima Kume Sih 1 000 Nuwaasoot 51 Mammadu Saydu Juh 1 000 Nuwaasoot 52 Muhammed el Besiir Lih 1 000 Nuwaasoot 53 Aali Ceerno Baro e ɓesngu mum 250 000 Nuwaasoot 54 Usmaan Raasin Sanngot 20 000 Nuwaasoot 55 Mammadu Maamuudu Baal 10 000 Nuwaasoot 56 Mammadu Bookara Lih 100 000 Nuwaadibu 57 Abdul Kader Bah 1 000 Nuwaadibu 58 Iisaa Joop 10 000 Nuwaadibu 59 Aadama Sal 50 000 Nuwaadibu 60 Haamiidu Sammba Njaay 1 000 Nuwaadibu 61 Aamadu Jibi Kan 1 000 Nuwaadibu 62 Dr Alhuseynu Bah 5 000 Nuwaadibu 63 Abdullaay Buubu Baal 2 000 Nuwaadibu 64 Mammadu Ibraahiima Ngayde 2 000 Nuwaadibu 65 Siley Gise 1 000 Nuwaadibu 66 Baydi Kiiɗe 2 000 Nuwaadibu 67 Haaruuna Sal 1 000 Nuwaadibu 68 Musaa Mudeyya Jallo 10 000 Nuwaadibu 69 Mammadu Ngeedi Jaw 2 500 Nuwaadibu 70 Usmaan Alfaa Aaw 4 000 Nuwaadibu 71 Mammadu Seydel 5 000 Nuwaadibu 72 Aamadu Bah 2 000 Nuwaadibu 73 Mammadu Sammba Soh 10 000 Nuwaadibu 74 Hammee Sih 2 000 Nuwaadibu 75 Aamadu Yaalel Jaw 500 Nuwaadibu 76 Aamadu Jalluru Kan 5 000 Nuwaadibu 77 Wiyee Jallo 6 000 Nuwaadibu 78 Alasan Saar 10 000 Nuwaadibu 79 Haamiidu Sih 5 000 Nuwaadibu 80 Alasan Taal 2 000 Nuwaadibu 81 Aamadu Saalif Jah 4 000 Nuwaadibu 82 Fuwa Joop 4 000 Nuwaadibu 83 Umaar Sal (ONISPA) 2 000 Nuwaadibu 84 Aliw Jah 6 000 Nuwaadibu 85 Alasan Sal 3 000 Nuwaadibu 86 Habii Jallo 2 000 Nuwaadibu 87 Mammadu Lamin Saako e Astu Sih 100 000 Nuwaadibu 88 Mammadu Suleymaan Sih 3 000 Nuwaadibu 89 Umaar jibiriiru Soh 5 000 Nuwaadibu 90 Maamuudu Hamediin Joop 3 000 Nuwaadibu 91 Daawuuda Sooyel 4 000 Nuwaadibu 92 Siree Wan 4 000 Nuwaadibu 93 Njaay Ñaŋ 4 000 Nuwaadibu 94 Dr Abuu Siidi Bah 20 000 Nuwaadibu 95 Ceerno Muhammadu Kaamiilu Baro 5 000 Nuwaadibu 96 Abdullaay Musaa Jallo 5 000 Nuwaadibu 97 Umaar Ibrahiima Ngayde 5 000 Nuwaadibu 98 Mammadu Gerte Njaay 1 000 Nuwaadibu 99 Abuu Jah 10 000 Nuwaadibu 100 Aamadu Muusaa Ngayde 800 Nuwaadibu 101 Dental Jaawiya Ceerno Njaay Baro 200 000 Nuwaadibu 102 Fedde Cidee 3 000 Nuwaadibu 103 Fedde Tulde 1 15 000 Nuwaadibu 104 Fedde Tulde 2 5 000 Nuwaadibu 105 Fedde Likiseyba 10 000 Nuwaadibu 106 Fedde Mboon 10 000 Nuwaadibu 107 Fedde Dental Malisaajo 10 000 Nuwaadibu 108 Fedde ARDAG Haaƴre-Golleere 5 000 Nuwaadibu 109 Fedde Garlol 14 000 Nuwaadibu 110 Fedde Bagodin 5 000 Nuwaadibu 111 Fedde Njorol 5 000 Nuwaadibu 112 Fedde Kundel 10 000 Nuwaadibu 113 Fedde Teekaan 30 000 Nuwaadibu 114 Fedde Siiñtu Ɗeyba 5 000 Nuwaadibu 115 Fedde Sukaaɓe Baabaaɓe Looti 10 000 Nuwaadibu 116 Fedde Dental Tijjaani Aan 5 000 Nuwaadibu 117 Fedde Ceenel 10 000 Nuwaadibu 118 Fedde Daawalel 5 000 Nuwaadibu 119 Fedde Jookee 20 000 Nuwaadibu 120 Fedde Neere Waalo 5 000 Nuwaadibu 121 Fedde Woolum Neere 10 000 Nuwaadibu 122 Dental Fedde Baaba Maal 5 000 Nuwaadibu 123 Fedde Doggo 4 300 Nuwaadibu 124 Fedde Fanay 5 000 Nuwaadibu 125 Sillaa Rinjaw 10 000 Nuwaadibu 126 Abdul Sih 5 000 Daar Nayiim/Nst 127 Mammadu Njobbo Jah 2 000 Daar Nayiim/Nst 128 Saydu Haamiidu Bah 2 000 Daar Nayiim/Nst 129 Sammba Bari 2 000 Daar Nayiim/Nst 130 Biraan Aaw 2 000 Daar Nayiim/Nst 131 Saalif Siley Soh 2 000 Daar Nayiim/Nst 132 Duɗal Lewlewal Badru 10 000 Daar Nayiim/Nst 133 Tebee Saar 1 000 Daar Nayiim/Nst 134 Njoogu Bah 2 000 Jehre 5eNst 135 Sammba Jibi Bah e Abuu Jah 3 000 Jehre 5eNst 136 Usmaan Bah 500 Jehre 5eNst 137 Abuu Waar 2 000 Jehre 5eNst 138 Abuu Muhammed e Haamiidu Sammba 2 000 Jehre 5eNst 139 Maamuudu Aamadu Jallo 1 000 Jehre 5eNst 140 Abdul Ban 500 Jehre 5eNst 141 Muhammadu Umaar 1 000 Jehre 5eNst 142 Aamadu Lih 1 000 Jehre 5eNst 143 Sakariyaa Jallo 500 Jehre 5eNst 144 Abdulaay Aamadu Jallo 1 000 Jehre 5eNst 145 Alasan Jibi Jah 1 000 Jehre 5eNst 146 Aamadu Aali Sih 1 000 Jehre 5eNst 147 Mammadu Accee 1 000 Jehre 5eNst 148 Yaayaa Sih 500 Jehre 5eNst 149 Mammadu Sih 500 Jehre 5eNst 150 Baaba Tammbadu Seekunaa 2 000 Jehre 5eNst 151 Abuu Aamadu Wañ 1 000 Jehre 5eNst 152 Madiina Accee 10 000 Nuwaasoot 153 Arafaat Sekteer 4 25 000 Nuwaasoot 154 Idriisa Jah 4 000 Nuwaasoot 155 Abuu Jeeri 5 000 Nuwaasoot 133 Muntagaa Laam 5 000 Nuwaasoot 134 Aamadu Yero Njaay 9 000 Farayse 135 Asmiyyu Sih 10 000 Nuwaasoot 136 Umaar Al Hajji Maamuudu Bah 50 000 Nuwaasoot 137 Mayram Sall 30 000 Nuwaasoot 138 Al Hajji Abdarahmaan Jah 10 000 Nuwaasoot 139 Umaar Muusaa Sih 10 000 Suwoyraat 140 Haamiidu Bah 5 000 Suwoyraat 141 Umaar Ngayde 5 000 Suwoyraat 142 Mammadu Sammba Bah 5 000 Suwoyraat 143 Mammadu Keytaa 1 000 Suwoyraat 144 Abdullaay Bah 2 000 Suwoyraat 145 Alasan Yero Jah 1 000 Suwoyraat 146 Alasan Deh 1 000 Suwoyraat 147 Sileymaani Demmba Jah 1 000 Suwoyraat 148 Muusaa Aamadu Soh 2 000 Suwoyraat 149 Muusaa Abuu Jeŋ 1 000 Suwoyraat 150 Umaar Faalel Accee 1 000 Suwoyraat 151 Abuubakri Lih 1 000 Suwoyraat 152 Demmba Soh 1 000 Suwoyraat 153 Aamadu Jeŋ 5 000 Suwoyraat 154 Sammba Gey 1 000 Suwoyraat 155 Muusaa Jibi Sih 30 000 Nuwaasoot 156 Saydu Aamadu Njaay 5 000 Nuwaasoot 157 Catal FƁPM Ɓoggee 45 000 Ɓoggee 158 Hammaat Bah 27 930 DD Amerik 159 Beshiir Baro 27 930 DD Amerik 160 Mammadu Baro 27 930 DD Amerik 161 Hammaat Sih 27 930 DD Amerik 162 Aamadu Sow 27 930 DD Amerik 163 Maamuudu Bah (Aamaa) 13 965 DD Amerik 164 Aamadu Kummba Bah 27 930 DD Amerik 165 Abuu Yobi Bah 15 362 DD Amerik 166 Saalif Haaruuna Sow anndaaka DD Amerik 167 Sileymaani Alfaa Loh anndaaka DD Amerik 168 Umaar Alasan Jallo anndaaka DD Amerik 169 e njeegomo woɗɓe ɓe innitaaki anndaaka DD Amerik 170 Garlol Suwoyraat (fedde wuro) 5 000 Suwoyraat 171 Mammadu Jibriil Jah 4 000 Suwoyraat 172 Demmba Idi Njaay 1 000 Suwoyraat 173 Mammadu Loh 1 000 Suwoyraat 174 Mammadu Abdul Jallo 5 000 Arafaat / Nst 175 Ibraahiima Hammee Sih 5 000 Arafaat / Nst 176 Ibaa Gaya Joob 5 000 Arafaat / Nst 177 Mammadu Sukki Mbooc 2 000 Arafaat / Nst 178 Abuu Hammadi Soh 1 000 Arafaat / Nst 179 Abuu hammadi Jallo 1 000 Arafaat / Nst 180 Habii Gay 200 Arafaat / Nst 181 Caam Daawuuda 1 000 Arafaat / Nst 182 Saar Hammadi Demmba 200 Arafaat / Nst 183 Mohammadu Aamadu Bah 300 Arafaat / Nst 184 Bah Aamadu Aliwu 500 Arafaat / Nst 185 Habii Aamadu 200 Arafaat / Nst 186 Muusaa Fay 500 Arafaat / Nst 187 Buubu Jallo 300 Arafaat / Nst 188 Buubu Abdul Gaajo 300 Arafaat / Nst 189 El Hajji Jah 1 000 Arafaat / Nst 190 Hajju Soh 200 Arafaat / Nst 191 Ceerno Maalik 200 Arafaat / Nst 192 Jibi Sih 1 000 Arafaat / Nst 193 Joob Sammba Berka 500 Arafaat / Nst 194 Usumaan Muusaa Caam 100 Arafaat / Nst 195 Abdul Jallo 1 000 Arafaat / Nst 196 Wan abdarahmaani 1 000 Arafaat / Nst 197 Jeynaba Hammaat Caam 200 Arafaat / Nst 198 Abuu Galo Mbooc 500 Arafaat / Nst 199 Alhuseyni Sih 500 Arafaat / Nst 200 Jibi Abuu Jallo 1 000 Arafaat / Nst 201 Abuu Sidibee 1 000 Arafaat / Nst 202 Haadii Vaas 1 000 Arafaat / Nst 203 Faatimata Lih 1 000 Arafaat / Nst 204 Muusaa Jallo 1 000 Arafaat / Nst 205 Aljumaa Njaay 1 000 Arafaat / Nst 206 Ibraahiima Malla Soh 500 Arafaat / Nst 207 Aysata Mbayi 100 Arafaat / Nst 208 Ibrahiima Saydu 1 000 Arafaat / Nst 209 Aliwu Kan 1 000 Arafaat / Nst 210 Anndaaka dokkuɗo 10 200 Arafaat / Nst 211 Baydi Jaw 9 500 Farayse 212 Garba Soh 4 500 Farayse 213 Lih Mammadu 10 000 Nst 214 Maamuudu Haaruuna 10 000 Nst 215 Sooko Aadama 70 000 Amerik 216 Aamadu Umar Jah 10 000 Nst/YNG 217 Umar Mammadu / Sileymaani Kan 100 000 Nst 218 Umar Demmba Jallo 10 000 Nst/YNG 219 Fedde Sifaa Hanki, Pinal Hannde 100 000 Nst 220 Malal Sammba Gise 20 000 Nst 221 Usmaan Ñaan 1 000 Kayhayɗi 222 Aamadu Arɗo Jah 1 000 Kayhayɗi 223 Aamadu Alasan Bah 1 000 Kayhayɗi 224 Fedde Toulde Dubbaango 20 000 Nst 225 Bookara Muusaa Bah 41 000 Nst 226 Fedde Dental Halayɓe (ADM) 100 000 Nst 227 Fedde Sahre Ndoogu 10 000 Nst 228 Fedde Tulde 2 10 000 Nst 229 Fedde Mboon Jeeri 2 10 000 Nst 230 Fedde Saye 17 000 Nst 231 Aamadu Yero Njaay 24 000 Farayse (60 euro) 232 Aysata Aamadu Bah 5 000 El Mina 233 Ceerno Siisee 3 000 El Mina 234 Aamadu Paate Wele 3 000 El Mina 235 Aysata Njom 1 000 El Mina 236 Abdullaay Deh 1 000 El Mina 237 Abdul Bah 1 000 El Mina 238 Hammaat Joop 1 000 El Mina 239 Aamadu Saar 1 000 El Mina 240 Yuusuf Sumaar 1 000 El Mina 241 Bellu Dem 1 000 El Mina 242 Sammba Bah 500 El Mina 243 Aliu Gey 1 000 El Mina 244 Habii Kebe 1 000 El Mina 245 Kaaliidu Muusaa Bah Keblugol eɓɓaande mahdi galle 246 Mammadu Jah 25 000 Pari / Farayse 247 Mammadu Maamuudu Marabaat Kan 100 000 Kiifa 248 Maalik Saar 10 000 YNG 249 Jibriil Muusaa Joop 10 000 YNG 250 Ummu Ñalel 2 000 Ul Yenje 251 Aamadu Yero Njaay 8 700 Farayse (30 euro) Fofof 4 062 707
https://pulaar.org/2011/06/13/doggol-fu%c9%97%c9%97ii%c9%93e-wallitde-galle-fedde/
« Kala ko a aɗa waɗana leñol ngol, waɗir sabu Alla tan, mbaasaa ɗaminaande heen wune, walla walla jaareede. Anniyo ko a cakkaniiɗo maayɓe maa. Waasataa keɓaa baraaji » . Ko debbo gooto, dariiɗo dadiiɗo, cemmbinɗo liggotooɗo mo naamnaaki yetteede, kaaloowo ko nafata wiynoo-mi nii. Nde nan-mi ngol konngol, ngetii-mi, ngenndu-mi, ngeelii-mi faamde ko soomii he maggol, ndonku-mi. Hakke duuɓi e kitaale, mboɗo miijtoo, kono tan ndonku-mi anndude ko addi ngol, ko soomii he maggol, walla nii to o itti ngol.  Nde tawnoo ganndo miijooji gooto wiy « ene jeyaa e juume ɓurɗe mawnude ɗe innama aadee juumata, ummanaade huunde haa woɗɗoya heen tan woppa, haayta » .  Ko ɗum waɗi, calii-mi woppude, njokku mi wiɗto. Ene wiyee, ganndal alaa coggu kono ene waɗi njaru. Waɗde pellit-mi, ko ngal jari fof, waɗde heen, haa mi iwa e kumpa. Ko ndeen o naamnii-mi so mboɗo anndi biyetenooɗo Tijjaani Aan.  Puɗɗii-mi limtude ñaam-golluuje mum, o dartini mi, o wiyi : « e nder ñaam-golluuje Tijjaani Aan limtataa ɗoo ɗee, a woppii laatanoode mo bittoowo, binndoowo. Kono onon heewɓe faarnoraade mo ɓee, on meeɗaani yiilaade ko o winndunoo koo, mbele muulon e defte renndo ngoo huutoroo ». Nde tawnoo noon, hakkille tagiraa ko miijoreede, tee kadi miñum miijo ko miijtaade, ndurnu-mi miijo, taw-mi ko o haali koo ko goonga. Mboɗo woni e kaan ngaanumma, haa nan-mi wulaango « Mammadu Sammba Joob lollirnooɗo Murtuɗo ene waɗanee ñalɗi ciftorirɗi, jogorɗi laataade fartaŋŋe yettinande mo miijo ngo o miijotonoo ko ɓooyi, so mahde nokku bittirɗo gannde, mooftirɗo defte, janngirɗo, keblirɗo, mo o wiyatnoo K-B Pulaar ». Ɗum wayi mi no jamma juulde. Mbeltii-mi haa ɗeɓ-mi wiyde yo mi haɓɓe. Sikke alaa, Murtuɗo ne ko mo heewɓe paarnortoo. Haa teeŋti e yiɗɓe wiyeede ko « ngenndiyanke » ɓee. So tawii ko jimoowo, joofnataa innaani Mamma. So tawii ko binndoowo, suutataa kuɗol so tonngaani innde Mamma. So tawii ko jeewtoowo, haa teeŋti e lay-layti renndo, liɓataa konngol tawa siftoraani Mamma. Kono dee, najoore ɗeɓii heɓtaade mi, nde ngar-mi Mbaañ ñalnde sappo lewru Suwee 2022, weeti njuurdoyii-mi yanaande makko e seteeji garnooɗi, hiiri hoohooɓe, haaliyankooɓe e yimiyankooɓe fof kaalti ñaamgolluuje makko, ko adii nde omo wilnanee Defere Alla teddunde ndee. Kono nde miijtii-mi konngol ngol mbiynoo-mi debbo oo haalanii kam e udditirde winndannde men hannde ndee, paam-mi ndeke, ko goonga « Kala ko aɗa waɗana leñol ngol, waɗir sabu Alla tan, mbaasaa ɗaminaande heen wune, walla jaareede ». Sikke alaa ngol goongɗii ñalnde sappo, sappo e goo e sappo e ɗiɗi lewru Suwee 2022, nde leñol noddaa « yoo ar Mbaañ ngam siftorde e wuurtinde golle Baaba leñol », mo woni fof jattinii, ellee wonaa kañum wiyatnoo « Yontii nde woodi ko Murtuɗo waɗanaa e Mauritanie » . Sikke alaa, fuɗɗuɓe ngoo miijo poti ko yetteede e duwaneede, sabu ko taaɓal mawngal ɓe taaɓii ɗoo. Tijjaani aan ene wiyatnoo « leñol wonaa naafige, ko mbaɗan-ɗaa ɗum fof yoɓete », kono tan ɗee golle baɗaaɗe Mbaañ ciftinii en, « won tigi darinooɓe e naange, liggii, kaɓaa, potndi heen feleede, sokeede e felleede » kono tan, ndeke, won e men ɓe njoɓataa diminna. Yiɗooɓe tan huutoraade inɗe darinooɓe, mbele kañum enne mbiyee ndariima, walla mbiyee ko ngenndiyankooɓe. Ɗum hollitan ko ndekete « ko heewi e men, mbaawi tan ko haalde, tee ko haala ka yettaaki ɓerɗe nii saka terɗe ngolla » . So en njiɗii ɓamtaade, haala, en ngustat. Golle en ɓeydat. Jeddi, duko e gulwulti en ngoppat. Gollaniiɓe leñol en ɓamtat. Mawnikinaare, miin-miinaagu, ngañamtumaagu e haasidaagal en karminat. Malal Sammba GISE
https://pulaar.org/2022/08/09/kaalden-goonga-kala-ko-a-a%c9%97a-wa%c9%97ana-lenol-ngol-wa%c9%97ir-sabu-alla/
Sori, hikka waɗata duubi jeeɗiɗi haa njahdi he naange ko nduŋi-ɗaa min, ngoppu-ɗaa caggal maa waayeeɓe duhol maa, kono kadi hoɗaaɓe baasal gannde e pine jaajɗe. Ko goonga noon alaa mo alaa lomto, kono ina waɗi ɓe lomto mum en weeɓaani. Ko he ɓeen njeye-ɗaa. Ndee ñalaande 15 Korse (suwee) 2013, beetawe gulɗo jaw joorɗo kos, kammu kuuriiɗo duule « sirus » e « sataratus » ƴuufɗe diƴƴe, ko ndeen kabrol birnagol maa maɓɓi he koye amen. Min ngumaa, min ngumi, min paaɗi, min muumɗi. He ko arti he hoore am, ko nde min ɓadoto maa aɗa tara aɗa fira Sayhat-el-Maɗluum (Wulaango Kiiɗaaɗo), jaaynirgol gootiɗinngol ngenndiyankooɓe mauritaninaaɓe he kitaale 70. Jaaynirgol kaɓɓol ngol MND (Dillere Ngenndire Demokarasiire) yaltintunoo. Gila he kitaale 67-68 yarlitaare maa duñ maa haa njaɓ-ɗaa wonde jannginoowo duɗe leslese caggal nde ndiiwe-ɗaa « liisee » ngati darnde maa he « diɗɗal 19 ». Nawe-ɗaa Eeleega (Laamorgo Barakna) ɗo ngon-ɗaa ceerno  almuɓɓe ɓurɓe ma maa ɓe pot-ɗaa darnde e duuɓi. Pellital maa dañde ko famɗi fof 90% almuɓɓe maa yoo ɓennu « koleysa » fonndatee tan ko he giɗli maa yowtude « Bakka C » tawa ko aan janngini hoore maa. Nder guurti deftuɗi heen ɗii, keɓ-ɗaa fartaŋŋe wallitde min, minen wonnooɓe almuɓɓe. Jaŋde guurti. Ko ndeen kadi kumpit-ɗaa min he jaŋde Pulaar, ngaddiin e mbinndiin e celluka e kelmeendi. Nde sabu darnde maa, Sahre-Ndoogu seedtini nder dille pinal e coftal-ɓalli nder falnde ndee kala. Haa caggal Maayo Fuuta. Seede mum ko golle men nder gure koɗdiiɗe hono Siñtu-Daŋɗe, Demet… kono kadi oo-gaa bannge ne kay, Calgu, Saye, Cidee, Ɓoggee. Tinndinoore nde mbinndir-ɗaa kuɗol maa, nde kollir-ɗaa aan he hoore maa, meeɗaa yejjiteede. Yimre waɗtindiinde heen haali fof : « minen min ndawliima, kanko yo o miijto ɓernde makko, o suusa, o yaawa, o ara o abboo… ». Mate won ko cooynino-ɗaa ? Onon tawanooɓe kaa haala, njaafo-ɗee kam sibu ko ko arti he hakkille am tan mbinndu-mi, mi jiimaani he yimre nde. Ko he kitaale 80 FƁPM udditi « Dudal Toowngal » ngam heblude jannginooɓe, sera goomu Saggitorde Pulaar ngu UNESCO tafatnoo halfinno maa. Ceerno Alfaa Ibirahiima Soh seediima golle maa heen. Min ndañii tawtoreede ɗee golle ɗiɗi fof. Ko he ngal duɗal ndokku-ɗaa min ko mooftii he ɗemngal Pulaar/Fulfulde, dabi doosɗe celluka kam e kawraaɗi to bannge mbiindiin. Njeñtudi wiɗto maa e njiilaw maa wallitii defte puɗɗorɗe celluka keewɗe haa hannde ina kuwtoree ɗoo he Muritani e Senegaal e Mali e Gine e Burkina e Niijeer. Juulde Layya mo CELTHO abbimaa ma sahre-goonga caggal jahdigal gila he nduu adunaaru. Bah Ibrahima Demmba, BID, nguurndam maa naftii haa rufi. Nde mbakki-ɗaa Bakka C, ngadi-ɗaa naatde ko he Dental Kuuɓnungal Janngooɓe e Hebleteeɓe Muritaninaaɓe (UGESM -Union Générale des Etudiants et Stagiaires Mauritaniens -). Fedde jokkondirnoonde harbiyankooɓe MND. Yanti he giɗli maa e wiɗto maa he kala ko fayti he pinal. Aan fof he yowtude seedantaagal « asiñoor » Kumpital pooɗtingal (Télécommunications) to Farayse, haɗaani ma dillin’de sabaabu he senngooji ganndal keewɗi goɗɗi, haa arti he ɗemɗiyankaagal, renndiyankaagu, daartol ngenndiiji, teeŋti noon he ko soomii he duttorɗe jaŋtaaɗe e daartiyankooje, ekn. So en ciftinii ko musiiɗo maa, jokkondiro maa, mawne Aamadu Ham-Paate Bah wiynoo, eɗen mbiya hay sinno Sori wonaa fannuyanke donaaɗi e goowaaɗi Fulɓe, he jaati ko o defterdu sumndu. Njeya-ɗaa ko he yonta guurɗo hakkunde kesamaagu e donaaɗi e goowaaɗi (ko kelmeendi maa). Yonta kuɓindiiɗo karallaagal kesal, yonta jahduɗo he pinal e ngenndiyankaagal. Aan fof he haroliɗde he fannu ceɓɓitaniiɗo ganndal e karallaagal, a gollaniima cete goɗɗe cariiɗe. He sahaa nde njotondir-ɗaa he pelle winndereeje keewɗe ciiri, a golliima he duɗe Doŋre Afiriki hono CILSS e ESMT nde ngardino-ɗaa, njaggirno-ɗaa hoore maa ko a ɓiɗɗo winndere. A yettiima ɗoon tigi. Gorko nangtinooɗo he pinal mum, peewnuɗo musidal e muñal e muuyeede renndeede ganndal. Miin he hoore am, mbeɗe waawi seedtaade yandinaare e yondinaare maa. Ko nde Jaagorɗe ASECNA (16 oon sahaa) ndenti, cuɓi maa yo a ardonoyo ɗum en Duɗal Afirikiwal ngam ganndal duule e Piiroyankaagal (EAMAC :- Ecole Africaine de la Météorologie et de l’Aviation Civile) to Ñaamee, leydi Niijeer. Ko he ngal duɗal njaangu-mi. Nde noddu-ɗaa mi ndokku-ɗaa mi kabrol ngol, ndañ-mi heen weltaare mawnde. Ngon-mi he sifaade fannu duɗal EAMAC yahri, he faarnaare nde ɓiɗɗo Muritaninaaje, ɓiɗɗo Sahre-Ndoogu wonata Jiiloowo ngal duɗal keblowal haralleeɓe toowɓe e « asiñoreeɓe » to bannge piiroyankaagal. Kanngal gootal woodi he doŋre Afiriki. Kono weltaare am juutataa ngati taƴ-ɗaa mbaaba he hakkunde, miy-ɗaa mi : « Aamadu, mi waawaa jaɓde ngoo miijo ngati mi wonaa karallo majjum » . Ndaw yandinaare. Ko caggal ɗuum seeɗa toɗɗe-ɗaa Jiiloowo ESMT to Ndakaaru. Hii ! ɗoo dey ko he weendu maa ngon-ɗaa, doole liingu men ko he diƴƴe Oolo men, caaɗngol ilnowol Weendu Saye men e kolongal Dogolli ɗo mbootu daasaa. Nde ndew-ɗaa Jaagorde Gollorɗe e Befal nder laamu he mudda 2005, a woppii ɗoon batte haa hannde ina njaŋtee. Gollidinooɓe maa ceerataa he ɓamtude oo ɓiɗɗo Muritani, ɓiɗɗo Sahre-Ndoogu mo nawaani gacce. Sori, ko a kellifaaɗo nder hellifaaɓe. Kellifaaɗo mo hono mum Aamadu Ham-Paate Bah sifotoo « Kellifaaɗo tuugneteeɗo waawata tan ko sellude, sabi makko won’de tuugneteeɗo, tawii noon ñemmbuɗo ina heewi yettaade he renndo ɗo yahdaani he jikku mum » . O heewi ko yan’de teɓɓitannde tolnondirnde he tooweeki renndo o yettinoo. Aan min naniri “sikke-alaa”, maayde firata ko nattude nguurndam he jaati, minen miñe’en e mawne’en, musiɗɓe maa, yahdiiɓe maa, almuɓɓe maa, amin mbaawi wiyde tawa amin njanenaa min puujaaki, a maayaani. A wirni tan he gite amen, hono no musiɗɗo maa Murtuɗo Joob wiyatnoo « a suddiima leppi leydi, leydi suddii ma leppi teddungal ». Suwee (korse) 2020 || Amadou Malal GUEYE Fooyre Ɓamtaare, [email protected] +222 48 61 39 03 / +221 77 321 33 62
https://pulaar.org/2020/06/13/bid-min-njejjittaa-ma-haa-bada/
Kalifu, Juɓɓule parlemaa kam e diisooji minisipaal ina potnoo hesɗitineede ko idii maayiirɗe hitaande 2011. Guwarnama mon, dirtinii laabi ɗiɗi kesɗitingol tataɓal senaa, kam e woote sarɗiyeeje (depiteeji) e minisipaal potnooɗe waɗde ko idii noowammbar 2011. Ɗumɗoo naatnii leydi e kiris juɓɓule dowla. – Aɗa waawi haalande min hol laabi sariya tuugi-ɗon ngam dirtinde baylugol ɗee juɓɓule dowla ? – Hol peeje cakku-ɗon ngam yaltinde leydi ndii e oo kiris juɓɓule dowla mo naatnu-ɗon leydi ndii ? Paccirgol naamnal ngal Dagagol dirtingol woote sarɗiyeeje e minisipaal 2011 Ñalnde 25 ut 2011, a yaltinii e jaaynde, e innde kalifu geɗe nder leydi e bellitgol, bayyinaango habroowo wonde woote senaa e depiteeji e minisipaal, potnooɗe yuɓɓineede ñalnde 25 settaambar e 16 oktoobar 2011, ko ko ndirtintee. Mbiy-ɗaa wonde maa ngool dirtingol ƴettane yamiroore e batu hilifaaɓe. Ko noon woori, sibu ndeen yamiroore ƴettaama ñalnde 15 settaambar 2011. Caggal ɗuum, guwarnama oo yettinii haala kaa to Diiso Doosɗe. Ina wiyee wonde Diiso doosɗe wiyi wonde dirtingol woote jeyaa ko e mbaawka mbellitaaka guwarnama. Ngam añde waasde ƴettande ɗum sariya, mbiy-ɗon Diiso Doosɗe fellitii ɓeydude manndaa suudu sarɗi haa lewru mee 2012. Alaa ko Diiso ngoo haali wonande manndaa senaateeruuji timmunooɗo gila marse 2011, alaa ko ngo haali e manndaa diisooji minisipaal potnooɗi joofde e noowammbar 2011. Tuggi ndeen, ɓesngu nguu (haa arti noon e ñaawooɓe e jaayɗe e huunde e hoohooɓe politik) fuɗɗii sikkitaade dagagol ɗee kuule ƴettaaɗe. – Hol no yimɓe paamirta ko kalifu geɗe nder leydi e bellitgol dirtini woote ɗe sariya, haa arti noon e doosɗe leydi, ndotti laje mum en, dirtiniri ɗum bayyinaango ɓolo, caggal ɗuum, jonte tati caggal ɗuum, batu hilifaaɓe ƴettani ɗum yamiroore ? – Hol mbaawka mbellitaaka laamu waawi jogaade ngam ƴettude kuule tarñooje doosɗe leydi ? – Hol ko haɗnoo on, nde ƴettaton ndee yamiroore ndee, diisnaade Ñaawirde toownde, hono no ɗum feeñniraa e mbaawkaaji mum nii, e nder kuulal 12 ordonaas tŋ 2007-012 mo 8 feebariyee 2007, ordonaas jowitiiɗo e njuɓɓudi ñaawoore ? Kalifu, binndaaɗe men jowitiiɗe e ooɗoo fannu ina laaɓti no feewi, soklaani ko neɗɗo ina wona karallo ñaawoore ngam teskaade wonde ndee feere dirtingol woote nde ƴettu-ɗon, rewaani laawol. Ƴetten tan yeru Asaambele Ngenndi. Kuulal 47 Doosɗe leydi wiyi : «Depiteeji Asaambele ngootanaa ko duuɓi joy (5) rewrude e woote kuftodinɗe». Ndeke ko Doosɗe leydi ndotti manndaa depiteeji haa laaɓti, alaa ko waawi waylude ɗuum so wonaa sariya doosgal leydi kadi. Yamiroore tŋ 91-028 nde 7 oktoobar 1991 yowitiinde e sariya doosgal, paatuɗo e suɓngo depiteeji Asaambele ngenndi baylaaɗo, ina ƴettiti, e kuulal mum gadanal : «Asaambele Ngenndi ko depiteeji cuɓaaɗi wonande daawal duuɓi joy (5), rewrude e woote kuftodinɗe.» Kuulal 2 oon sariya doosgal ina laɓɓitini «mbaawkaaji Asaambele ngenndi njoofata ko e udditgol joɗnde aadoraande lewru noowammbar hitaande joyaɓere caggal toɗɗegol mum. Woote kuftodinɗe ina njuɓɓinee e nder balɗe capanɗe jeegom (60) ko adii joofgol mbaawka Asaa-mbele ngenndi, so wonaa tawa ko o pusanooɗo. » Ɗum firti ko manndaa ooɗoo Asaambele joofii gila 14 noowammbar 2011 (ñalnde Asaambele keso fotnoo fuɗɗaade golle) ; woote depiteeji potnoo yuɓɓineede ko hakkunde 15 settaambar e 13 noowammbar 2011. Alaa fof feere woodi, so wonaa fusnoode Asaambele oo ko adii nde manndaa depiteeji ɗii timmata. Miɗo anndi njogor-ɗaa jaabaade mi, ko ko nan-mi banngeeji goɗɗi, so wiyde wonde kuule Diiso Sarɗinoowo ko kuule ñaawoore, nduttantaake! Nganndaa noon oon hattan toɗɗii tan ko ñaawde mbele sariya ina yahdi walla alaa e doosɗe leydi. Ko waawnoo heen wonde fof, Diiso Doosɗe e hoore mum ko njuɓɓudi ngonndi e njiimaandi Doosɗe leydi kam e sariya doosgal juɓɓinɗo ɗum oo, tee alaa fof ɗo Diiso doosɗe hokkaa mbaawka ɓeydude manndaa woote, sibu ko doosɗe leydi tan ndotti oon manndaa. Mbar Muhammed wul Abdel Asiis e hoore mum wiyaano, e tele Farayse biyeteeɗo France 24, wonde ina waɗɗii ɗum yuɓɓinde wooteeji e sahtu mum en (oktoobar 2011) hoto woppude sariya ? Mbele cukko hooreejo Asaambele gadano oo wiyaano, e konngol mum udditirgol joɗnde ɗiɗmere hitaande 2011, « ngon-ɗen ɗoo ko e joɗnde men aadoraande waɗtannde »? Sabu ndeeɗoo feere, ko guwarnama mon tan difii kaaɗoo ngonka ɗo hay depitee gooto, hay meer gooto alaa manndaa, ɗo juɓɓule dowla ɓurɗe himmude natti dagaade (diisooji meeriiji, cuuɗi sarɗi, Ñaawirde toownde sompanoonde ngam siynude pollugol laamu 2008). Ndeke ngon-ɗen ko e ngonka ka aadoraaka ka leydi men meeɗaa anndude. Ɗumɗoo fotnoo adaade yuumtude ko e pusgol guwarnama mon oo, sibu, o nattii jogaade parlemaa dagiiɗo potɗo rokkude mo hoolaare. Hujjaaji tigi-rigi caabiiɗi dirtingol wooteeji 2011 Kujjikiniri-ɗon dirtingol woote ɗee ko wiyde njiɗ-ɗon ko ɓeydaade moƴƴinde juɓɓingol majje e teskaade mbayliigaaji politik baawɗi yaltude e kaaldigal hakkunde golloɓe politik. Kono, ɗuum kadi, ko hujja tan. Goonga oo, ko gila 2008, to ɓuri toowde e laamu Muritani, ko ko ummanii bonnude etaa-siwil leydi ndii, tee laaɓanaani yimɓe ɓee haa hannde hol ko woni heen faandaare maɓɓe. Mi roŋkii yo ɗumɗoo yaltu e hakkille am hee, ko ɗum tagi, ko ngol woni laawol tataɓol ko miɗo naamnoo maa ɗum e yeeso Asammbele hee. A etiima ittude gaa, aɗa waɗta too, kono ko kaalnoo-mi koo fof woni ko e laataade. Ngolɗoo laawol, njogor-mi teeŋtinde ko dartingol peewnugol karte dentitee, geɗal jojjungal wonande woote. Enen fof eɗen nganndi kartal dentitee puɗɗingal feewneede e hitaande 2000 ngal, feewnaa ko e tuugaade e eɓɓaande nde lajal duuɓi ɗiɗi, eɓɓaande waɗtaande Ardorde yowitiinde e Ardorde huuftodinnde kisal ngenndi. Eɓɓaande ndee ina joginoo masiŋ kiiɗɗo coodanooɗo e sosiyatee SAGEM, potnooɗo hesɗitinireede kaɓirɗe kese. Kontraa keso boom waɗdanooma e SAGEM ngam feewnude karte dentitee e paaspooruuji e permiiji konndiir tawa kam en fof ko tonngoode wootere njogii (miijo tonngoode heɓtinirde ngenndiire wonande kaayitaaji etaa-siwil ina woodnoo ndeke gila ndeen). Caggal ɗuum, eɓɓaande kartal dentitee ndee wonaa e bonniteede haa boni. Kontraa keso oo niilnaa, noddaango golle woɗngo waɗaa, sosiyateeji ɗiɗi ƴettaa, tawi noon heen sosiyatee fof ina jogii ɗoo neɗɗo mum : hono SAGEM, ɗaɓɓunooɗo 12 miliyoŋ dolaar e sosiyatee Itaalinaajo-Malesinaajo, ɗaɓɓunooɗo 18 miliyoŋ dolaar. Ko haawnii heen koo, ko sosiyatee ɓurɗo tiiɗde oo suɓaa. Nde tawnoo noon o alaa kattanɗe coklaaɗe ɗee, oon sosiyatee rutii, termondiri e jooɗaniiɗo SAGEM ; oon jaɓi ruttitde ɓe miliyoŋaaji 6 dolaar ɗii. Nii woni, jooɗaniiɗo sosiyatee cuɓaaɗo oo, gañiima miliyoŋaaji 6 dolaar tawi alaa fof ko golli (ko ɗum tigi woni Ceb-ciib). Eɓɓaande ndee fellitaa uddeede e lewru settaambar 2009. Masiŋaaji gonnooɗi e komisariyaaji ɗii fof ndenndinaa ɗo gootel, kono mi wiyaama wonde, ko ina wona ujunnaaje karte dentitee peewnanooɗe, ina njooɗinoo e oon sahaa, ndokkaaka joom mum en. Caggal woote gardagol leydi 2009, ellee hankadi nguurndam ko ko dartii e leydi hee, walla kam ɗam ustiima no feewi : hay kartal gootal dentitee rokkaaka gila ndeen, karte peewnanooɗe e 2000 e 2001 nduumtii, tee mbaawaa hesɗitineede. Kono, ɗum haɗaani aduna jokkude. E nder heen, laje woote ɗe Doosɗe leydi ndottunoo njettiima, ɓennii. Guwarnama leydi men ƴettii yamiroore fuuynde ɓeydoore nguurndam kaayitaaji ɓooyɗi ɗii. Ine wiyee wonde ko ina tolnoo e 600 000 ɗaɓɓaande kartal dentitee inan njooɗii, ina padi ! Mate on njiyataa caɗeele ɗumɗoo jibini to bannge kisal, wonande ɗannotooɓe, wonande kuuɓnugol sarwisaaji e soklaaji katojinɗi e jogagol kartal dentitee ? En kaalaani nii ko faati e woote. Tee, kampaañ binnditagol mo yimɓe fof kawri e gallugol mum oo, mo cali-ɗon dartinde oo, waawataa abada lomtaade ɗoon ; tee, ko cukkaton ɗoo, oɗon cukka too koo fof, alaa ko jogori waylude heen. Ina wiyee hay lajal jaltugol seedewal gadanal kartal dentitee kesal ngal (ngal hooreejo leydi ndii) potnongal yaltude ñalnde 28 noowammbar 2011, roŋkaama ɗoofteede. Hannde, Muritani woni ko e jiiɓru mawndu, huftodinndu to bannge etaa-siwil. Hay leyɗe gonnooɗe e wolde ɓesngu mbayaani noon. Maa ñalawma ar, nde saabiiɓe nduu jiiɓru naamnittee ko mbaɗi koo. Kalifu, ko ɗumɗoo woni ngonka tabitka, ɗo naatnu-ɗon leydi ndii hannde, kaɗka on yuɓɓinde woote ; ɗum jiidaa e caɗeele goɗɗe goodɗe to bannge njuɓɓudi e karallaagal e ngalu. Naamnagol partiiji politik yo ɗaɓɓu dirtingol woote, ko feere kuutori-ɗon ngam suuɗde gallugol mon. Mbar tan nde yoga e partiiji Jokkorde Luulndo Demokarasi (COD) jaɓaano rullineede e ndee wilde haa ndañon mo peccu-ɗon ngal doŋngal teddungal, keewngal tanaa. Hannde, ellee ko bona peeje en, ɓe ngalaa kadi hay hattan gooto, koni leydi ndii, naatni ɗum e ngonka ka aadoraaka. Miɗo goongɗini e ɓernde am wonde, welata persidaa Abdel Asiis tan, ko ngonka mbaaka nii, ɗo kañum gooto e BASEP mum mbaɗata ko mbelaa. Miɗo hesɗitina kadi naamnal am feewde e maa : hol no ndartinirton, e hol nde ndartinton oo kiris juɓɓule dowla bonɗo ? On njaaraama Firo : Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2012/01/11/asammbele-ngenndi-haala-dirtingol-woote/
Hikka kadi, Fedde Ɓamtaare Pulaar he Muritani mawninii, ɗo joɗnde mum ɗoo, Ñalawma winndereejo Ɗemngal neeniwal, ñalnde alet 21 feebariyee 2021. Hade ɗuum, ñalnde aset 20, nulaaɓe cate jeegom (6) FƁPM gonɗo he Nuwaasoot, kam e yonaaɓe pelle ɗiɗi (2) janngunooɓe e duɗe ƴeewndorɗe Duɗal Ɗemɗe ngenndiije, ndentii ngam heblaade ko faati e Dallinannde pelle pinal ɗee, e heblude Ñalngu  nguu. Cofte tati eɓɓanoo heen : wejo defte, gaafgol tappirɗe Pulaar e kollitgol dallinannde ndee. Huunde e hooreeɓe teddungal fedde ndee, ko wayi no Sammba Joom Bah, Hammadi Sukki Mbooc, Mammadu Siley Bah, Umaar Idiriisa Saawo, e Aamadu Umar Jah, kam e hoohooɓe woɗɓe, ko wayi no Doktoor Alasan Jah ɗemɗiyanke, e yimɓe heewɓe woɗɓe, nootiima e kewu nguu. Udditi ñalngu nguu ko konngol hooreejo FƁPM, hono Bookara Aamadu Bah,  ɗo o siftini daartol Ñalngu nguu, kam e nafoore wonnde e janngingol sukaaɓe he nder ɗemɗe mum en neeniije gila e fuɗɗoode, e himme mawɗo mo UNICEF rokki ɗuum, Caggal ɗuum, hooreeɓe teddungal  kam e hooreeɓe pelle woɗɓe e jagge tawtoranooɗe ɗee, kam e almudɓe janngunooɓe he duɗe ƴeewndorɗe yuɓɓuɓe e nder fedde Belaa e fedde almuɓɓe Umar Demmba Jallo, mbaawii seedtaade nafoore jaŋde ɗemngal neeniwal. Eɗen mbaawi wiyde kadi nafoore mawnde heɓaama e ñalawma hee sibu heewɓe ngaafanaama tappirɗe Pulaar e telefoŋaaji mum en e ordinateruuji mum en, tee ɗuum maa wallit cargol binndol ɗemngal ngal. He kitaale ɓennuɗe cakkitiiɗe ɗee, ko pelle pinal Pulaar, Sooninke e Wolof keewnoo mawnininde ñalawma oo, kono hikka, sabu haɗde woodnde ndee, sabu ñawu covid-19, fedde fof yuɓɓini pottital ko to joɗnde mum tan, kono kam ɗe mbaaɗii yaltinde bayyinaango ngam teeŋtinde ɗaɓɓaande laawɗingol ɗemɗe Pulaar, Soninke e Wolof, kam e naattingol mum en nder Tippudi Nehdi e Jaŋde leydi ndii. Konngol hooreejo FƁPM Musiɓɓe bismaaɓe, hooreeɓe teddungal, banndiraaɓe tedduɓe, Hono no nganndir-ɗon nii, Dowlaaji ɗii kam e Unesco ine mawnina hitaande kala Ñalawma winndereejo ɗemngal neeniwal mo UNESCO laawɗinnoo ñalnde 21 feebariyee hitaande 2000. Hono no aduna oo fof nii, Pelle pinal ngenndiije, hono ARPRIM, AMPLCS, APROLAWO ine mawnina hitaande kala, duuɓi keewɗi jooni, oo Ñalawma ngam semmbinde laamu Muritani waylude Tippudi Nehdi e Jaŋde leydi ndii, haa tuugnoo he jaŋde denndaangal ɗemɗe men ngenndiije. Mawningol oo Ñalawma ummorii ko Bangladesh nde polis e konu Dowla Pakistaan jiimnooɗo oon sahaa Bangladesh, pelli yimɓe haalooɓe ɗemngal Bengali seppantunooɓe hakkeeji mum en to bannge ɗemngal, to Daka. Ñalnde kewu ngadanu njuɓɓinanoongu, Koolaaɗo Kuuɓal Ngenndiije dentuɗe oon sahaa, hono Kofi Anan, wiyiino wonde oo ñalawma ine foti addande ɓesnguuji kala finande faayiida coomiiɗo he ɗemɗe. O wasiyii yimɓe fof yo ɓeydu darnde ngam hisnude ɗemɗe sabu mum en wonde ndonaandi/ngalu winndere ndenndaandi. Ñalngu nguu mawniniraa hikka ko tiitoonde « Semmbinde keewal ɗemɗe ngam naatnugol he nder jaŋde e renndo ». Ngu hawri ko e caɗeele teeŋtuɗe ɗe ñawu Covid-19 kuuɓtodinngu addi he winndere ndee, naatni jiiɓru bonndu nder tippule jaŋɗeele ɗee, teeŋtini joñgol dente renndo keewɗe, ɓeydi ɓurondire. Musiɓɓe tedduɓe, e miijo UNESCO, Nehdi e jaŋde tuugiindi he ɗemngal gadanal walla ɗemngal muuynangal foti fuɗɗoraade ko gila e gaggaaɓe, sibu ko ndeenka kam e nehdi e jaŋde gaggaaɓe woni ngooroondi jaŋde.  E nder ɗuum, UNESCO hollitii dalillaaji keewɗi teeŋtinooji jaŋde tuugiinde he ɗemngal neeniwal/nokkuwal. Eɗen mbaawi limtude heen : – Denndaangal humpitooji e wiɗtooji baɗaaɗi, jowitiiɗi he jaŋde tuugiinde e ɗemngal neeniwal, ine kollita wonde sukaaɓe ɓuri yaawde janngude ko e ɗemɗe mum en neeniije. Ko ɗuum addani UNESCO semmbinde, gila 1953, jaŋde ɗemngal neeniwal he tolno jaŋde leslesre. Unesco limtii humpitooji baɗaaɗi he nder winndere ndee, haa teeŋti noon to Mali, to Papouasie Nouvelle Guinée, to Peru, to Dental Dowlaaji Amerik  (humpitooji ɗi Unesco joganii duttorɗe), walla he nokkuuji goɗɗi he winndere ndee, to Gatemala, Burkina Faso, Ecopi, Filipiin, Afrik worgo, Kamaruun, RDC, Ruwannda… E tonngol humpitooji dañaaɗi he nder leyɗe nay gadane limtaaɗe dow ɗee, ine wiyaa heen : « ko teskaa heen koo ine laaɓti : jaŋde ɗemɗiɗiire, tuugiinde he ɗemngal neeniwal ine yuumtina no feewi jeñtudi jaŋde almuɓɓe jeyaaɓe he dente ɓuraaɗe keeweendi ɗee… Kadi « Ɗeen golle no mbaawi saɗtude fof, humpitooji nay kaalaaɗi ɗii ine kollita wonde, so tawii ine yahdi e pellital e njuɓɓudi moƴƴiri, leyɗeele ɗee kala ine mbaawi, so cuɓiima huutoraade jaŋde ɗemɗiɗiire he nder ɗemngal neeniwal, yenaneede gaddanaade almuɓɓe mum haalooɓe ɗemɗe ɓuraaɗe keeweendi,  njeñtudi jaŋde ɓurndi moƴƴude fofof. » – Hannde, gollooɓe ko faati he jaŋde fof ine kawri wonde « politikaaji kuutoragol ɗemɗe nder jaŋde, lelnanooɗi ko ɓooyi, ɗo tuuganoo ngam wallitde ɓamataare faggudu e renndo, ɗiin politikaaji ngallii. » – Ngenndiije aduna oo kuniima daranaade paandaale Jaŋde wonande yimɓe fof, kono eɗe nanndi e caɗtuɗe, walla nii ɗe ngaaɓnotaako yetteede ɗoo e hitaande 2030. Haralleeɓe keɓtinii wonde ko yahraa yeeso feewde e paandaale  EPT ngam moƴƴingol jaŋde e jaajtingol kattanɗe jaŋde wonande goomuuji joñaaɗi, ɓuraaɗi « njonaani tee njaawaani ngam waawde ɗoftaade lajal dottangal ngal, haa teeŋti wonande leyɗe Afrik worgo Saharaa kam e dowlaaji Arab. »  Nii woni, huunde e haralleeɓe jaŋde mbiyi wonde leyɗe jogoytooɗe fartaŋŋe yettaade paandaale EPT ko leyɗe ɗe jaŋde mum en tuugnii he ɗemngal neeniwal janngoowo oo, tan. – Yimɓe ine ɓeydoo ñalnde kala yeneneede faayiida keewal ɗemɗe e pine he nder renndo, haa teeŋti noon e sahaa ɗo pine e ɗemɗe kulanaaɗe majjude ɓeydotoo heewde ñalnde kala. Jaŋde he nder ɗemngal neeniwal ko huunde waawnde wallitde hisnude pine kulanaaɗe majjude, tee ine rokka mo woni kala feere ngam teeŋtinde, ƴellitde, yuumtinde neɗɗaagal mum. Musiɗɓe tedduɓe, Humpito woɗngo ine woodi, ɓurngo nii ma a taw ɗii humpitooji kaalaaɗi, yuumtude. So humpito dañanoongo he Muritani hakkunde 1979 e 1990 rewrude he Duɗal ɗemɗe ngenndiije. Seede mum ko ɓetooji ɗiɗi ɗi Breida kam e jaagordu jaŋde leydi ndii mbaɗnoo. Ngoo humpito ine yaajnaa no feewi he nder dallinannde pelle pinal, hono FƁPM, AMPLCS e APROLAWO. Ɓurii duuɓi 10 jooni ko ɗee pelle ceeraani e ɗaɓɓude hono ko UNESCO ɗaɓɓata gila 1953 koo, so « naatnugol tabitngol ɗemɗe neeniije nder Tippudi nehdi e jaŋde leydi ndii. » Waɗi noon ko hannde, wiɗto hollitii haa laaɓti cer wonde “ kuutoragol ɗemngal neeniwal janngoowo ko huunde waɗɗiinde ngam ekko yuumtungo ”. Noon fedde ndee wagginiri kadi « cuɓagol e dewgol tippudi jaŋde keewɗemɗiiri sibu julyultondiral kam e muuyaaɗe demokaraasi ɗaɓɓude he almuɓɓe ɓee margol moƴƴol, ko idii fof, ɗemɗe mum en ɗe muuyni ɗee tawo, kono kadi, margol ɗemɗe mawɗe winndereeje e diiwaneeje ngam waawde yettaade renndo ɓurngo yaajde e waawde jeytoreede no haanirta nii he aduna mo nguuri oo. » On njaaraama
https://pulaar.org/2021/02/22/21-feebariyee-nalawma-%c9%97emngal-neeniwal-%e2%80%88semmbinde-keewal-%c9%97em%c9%97e-ngam-naatnugol-majje-nder-jande-e-renndo%e2%80%88/
Darorɗe hitaande hesere ndee, 2022, ñalɗi 3, 4 e  5 lewru Siilo (saawiyee), wonnoo ñalɗi pinal wuro Taaga-e-Lemtuuna. Wuro Taaga lommbii ko hakkunde Dawu e Magaama, hedde 90 kiloomeeteer wuro Kayhayɗi, nder diiwal Gorgol, fuɗɗaange worgo leydi Moritani. Ngo woni ko he Damga to diiwe Fuuta-Tooro. Gure koɗdiiɗe ɗee fof tawtaraaama he mbaydi ŋarɗundi. Ina heen gila Garli e Yuman-Yire e Tiggere e Doolol e Kundel e Dawu bannge Hiranaange ; bannge Fuɗnaange ko Kumballi (Magaama) e Wiinnde-Ciluɗe haa Bey-Lugge ɗiɗi, mo Umar wul Eli e mo Liitaama e Kow. Gila Jiinge e Likseyba bannge Woyla (Rewo) eewniima bannge Worgo nootii: Fimmbo e Ɓoggel haa Waali e Saŋe e Haayre Ɓowdi e Ari-Haara. So en taƴtii Maayo oya bannge ko Barmacca e Bappalel e Guuriiki e Kanel e Horndolde e Cempeŋ e Horkaƴere e Ƴella e Maatam, nootiima no yooɗiri. Ɗee gure fof ina moofti Taagankooɓe sara Yaalalɓe e Uuruurɓe, Termesankooɓe e Moodi-Nallankooɓe e Deeniyankooɓe. Hay nih Mboonnaaɓe e woɗɗude ngenndi inan ɗoon, ngontii e jaatti Taagankooɓe. Ñalɗi ɗii udditiraa ko jaŋto deftere Quraana toownde ndee. Ɓaawo ɗuum, ko bismaango halifaaɓe nokku oo, gila e “meer” Ngalluure ndee, e hooreeɓe pelle, ekn. Ñalawma gadano oo gasiri ko jime e jimɗi finaa-tawaa, wejo, kollirgol cacci e kettuki nder finaa-tawaa e donaaɗi e goowaaɗi Taagankooɓe. Ñalnde ɗiɗmere ndee huccanaa ko kollirgol Tabalde Taaga, fiyngo mum, cabbi mum, ngamiri mum, maana mum, darnde mum nder pinal Taaga. Kono paamataa ko suuɗii tigi he pinal Taaga ko he jaysi Tabalde ndee, ko ɗoon teskoto-ɗaa ñootondiral pine leƴƴi ceertuɗi, haa teeŋti noon hakkunde capataagu e pulaagu. Eɗen teskoo he Taagankooɓe ko pulaagu nguu fooltii hannde. Taagankooɓe paarnotoo ko ɗemngal pulaar e pinal pulaagu. Pinal Taagankooɓe fof soomii ko he cewle pine leƴƴi goɗɗi. Ko noon Taagankooɓe ngooborii he Safalɓe Lemtuuna (Sanhajja’en) e Fulɓe e Soninkooɓe. Kono ɗo Taaga ɗoo, ngalu pinal mum soomii pine leƴƴi koɗdaaɗi fof haa ɗuum rokki ngal semmbe e ñamri e teddungal baŋ-yoo-baŋ. Ɗo Taaga ɗoo, yaama tawo, ko ɓurde feeñde e maɓɓe ngaal ceerundiral pine haa hannde he oo ñalawma, jeyi alɗeende pinal Taagankooɓe e Taaganaaɓe. Facciro mum ina artoya ɗoon e ɗoon he yeewtere daartol Aamadu Malal Gey mo Saare Ndoogu, nde tiitoonde mum wonnoo Laam-Taaga e Cañu renndo Taaga. Jiñtannooɓe yeewtere ndee ko Njaay Saydu Aamadu mo Jiinge e Dooro Gey Boobo Loonde, he ɗowngo jaayndiyankooɓe feelelɓe, Mbooc Abuu Maariyata mo Rajo Moritani e Saalif Taal mo Golal Media. Yeewtiyanke oo holltii iwdi Taagankooɓe gila nde wolde Maraabat en (Muraabiɗuun) suggi, Jah-Oogo en carii jibini Laam-Toñnjoŋ hokkuɓe Tekuruur Farbaaji mum haa yettoyii Fuuta-Tooro ɗo Koli Teŋella waylaani. Laam-Toñnjoŋ ronni Laam-Termes, hokki Laam-Taaga haa heɓi ndonu maɓɓe Laam-Tooro. Ndeke daartol e pinal Laam-Taaga soomodii ko he daarti e pine leƴƴi keddiiɗi diiwal ngal keborɗe wonoyde Fuuta-Tooro. Eɗen teskoo ɗoo tan, Taaga wonaa wuro tan, Taaga ko dental yimɓe jiyduɓe ɗemɗe (wonaa ɗemngal gootal), nodditortooɓe iwdi ngootiri, pinal gootal. So Laam-Taaga Lommbaat fartiŋaniima gooto fiileede lefol, ko Um-el Yanza, mo Tabalde Taaga reeni pinal maɓɓe. Ngamiri e jeysi e jimɗi Um-el Yanza kollitii haɓɓere wonnde hakkunde Taagankooɓe ñalnde wootere e ñalɗi Geno Tabalde tellii, tellodii e cabbi fiyngo e Deftere Quraana e sarɗiyeeji ndeenka. Tabalde Taaga jooɗii nder Taagankooɓe ko joɗnde Bawɗi-Alamari darii nder Seɗɓe, Jam-Gunndabi ɗo leydi huɓɓi kammu heɓotaako, bawɗi tunngooji ƴiiƴam. Tabalde Taaga kadi weltaare ñalnde locital afo gorko Taaganke maa yaŋnge mum, ekn. Naamndal : Taagankooɓe ko leñol maa ko hinnde ? Jaabawol : Alaa heen fof ko woni, alaa heen fof ko wonaani. So tawii leñol ko denndaangal yumre yimɓe jiiduɓe ɗemngal e daartol e leydi e pinal, sikke alaa ɓe ngonta ɗoon ko leñol. Kono so ɓe njeytoraama he leñol Fulɓe/Haalpulaar en e Safalɓe, gasataa ɓe ngona leñol nder leñol. So tawii noon hinnde ko kala jiiduɓe ɗemngal e pinal e iwdi ngootiri (nodditaade) e asko wooto e gollal gootal, ɓe ngonataa hinnde sibu maɓɓe renndinde kinɗe keewɗe : Fulɓe Aynaaɓe, waañooɓe, awooɓe (Subalɓe), sehooɓe (Lawɓe), awlooɓe yimɓe (Awluɓe)… Ndeke ko ɓe fof. Ɗuum addani A. M. Gey wiyde “ Taagankooɓe ngonaa leñol ngonaa hinnde, seeɗa noon ɓe ngona fof ”. Ɓe njeyaa ko he Leñol Fulɓe nokkuɓe he Sanhajja en ɓe Lemtuuna (Berbeer en) e Fulɓe e Soninkooɓe. Yeewtiyankooɓe ɓee kaaɗaani e hollitde tan finaa-tawaa, kono kay, teeŋtinii no potirten dolirde ñootondiral alaa-e-sago, baɗɗingal, hakkunde kinɗe e leƴƴi guurdaaɗi. Ndeke daartol araani tonngude en he ko ngonno-ɗen, darnde daartol ko daartoraade e dartoraade hannde guuraaɗo oo, heblonoraade janngo garoowo oo. Ndeke daartol ko kam soomi binndanɗe potɗe ɓurde wonde jogitaari nguurndam ƴellitoojam, yeesoyankeejam. He ko arata, maa en ɗaɓɓir yeewtiyanke oo nde toonganta en daartol Taaga e batte mum nder nguurndam hannde Taagankooɓe, ƴellito maa deestagol pinal renndo maɓɓe e jokkondiral maɓɓe e dente Fuuta-Tooro keddiiɗe ɗee. Dooro Gey – Boobo Loonde Kalfinaaɗo Kumpital FƁPM
https://pulaar.org/2022/02/27/nal%c9%97i-pinal-taaga-3-haa-5-siilo-saawiyee-2022/
Alhajji Baaba Baydi Maal e Daande Leñol njuɓɓinii kiirɗeeli ɗiɗi pattamlami, ɓooyooji daarteede, ñalnde 24 e ñalnde 25 lewru kawle(octubre) hitaande 2013 e nder wuro Ñaabina e tule oole, ɓulli e hawaleeje e dow bismaango Fedde sukaaɓe Ñaabina noddirteende Fedde Ɓamtaare Ñaabina (Association pour le Développement de Niabina). Fedde Ɓamtaare Ñaabina waɗi ko cate tati: Alhajji Baaba Baydi Maal e Daande Leñol njuɓɓinii kiirɗeeli ɗiɗi pattamlami, ɓooyooji daarteede, ñalnde 24 e ñalnde 25 lewru kawle(octubre) hitaande 2013 e nder wuro Ñaabina e tule oole, ɓulli e hawaleeje e dow bismaango Fedde sukaaɓe Ñaabina noddirteende Fedde Ɓamtaare Ñaabina (Association pour le Développement de Niabina). Fedde Ɓamtaare Ñaabina waɗi ko cate tati: Ko ɗeeɗoo cate tati ndenndi, mbismii Alhajji Baaba Maal e Daande Leñol e nder wuro Ñaabina. Ñalnde 23 ndee , goomu njuɓɓudi jammaaji ɗii, neldii goomuuji ɗiɗi ngam jaɓɓoyaade Alhajji Baaba Maal to Kayhayɗi. Heen goomu ngootu resndaa ko nawgol kaɓirɗe gaaci e bagasuuji naalankooɓe Daande Leñol e gardagol Aamadu Buubu Maliyel Soh. Goomu ɗimmu nguu yamiraa ko fadndaade haa Baaba Maal taƴta maayo, ngu yahda e mum Ñaabina. Ko nguun goomu huufi denndaangal golle ɗee. Ngoni e maggu ko Meer Ñaabina, gardiiɗo catal Orop, gardiiɗo catal Nuwaasot, gardiiɗo sukaaɓe Ñaabina, hooreejo fedde sukaaɓe Ñaabina ɓennuɗo hono Aadama Gey, kalfinaaɗo kumpital e won e yontaaɓe nokku oo. Baaba leelii taƴtude. O aroyii ko kikiiɗe kiirɗo, heedde mutaa-mut-naange. O taƴtiri ko Gurel Umaar Lih feewde Tantaaji Kayhayɗi. Otooji, hakkunde 45 e 50, mbaɗi gaarawol ndewi e makko, gila Kayhayɗi haa Ñaabina e tule oole. Ɓe mbiyi mo: “Baaba! so aɗa nanatnoo Ñaabina, ko ɗoo tigi woni Ñaabina e tule oole, Ñaabina e boli jawdi, ɓulli e hawaleeje, caalli e mbalkaaji, ɓulli belɗi, cafee, njaree, kaaɗɗi ɗii, cafee, njarnee gooleeje”. E oon sahaa, tawi ko jibinannde Ñaabina e saraaji mum fof ena ñaantii, ena yalti, ena darii e tiimde laawol godoroŋ gummingol Kayhayɗi fayde Ɓoggee ngol. Funnaange laawol ngol e hirnaange maggol fof ko yimɓe. Hay so ñorgo weddaa, saggat, saggata ko e yimɓe hakke e keewal. No jamaanu nguu wayi heewde nii, ko noon ne kadi ngu wayi ñaantaade e heblanaade jaɓɓungal ngal. To bannge rewɓe, tuggude e pelle jamana-kinel, suumee, wooturu e pastel haa e yahrooɓe e duuɓi jeeɗiɗi, alaa mo ardaani e ñaantungal ganni, gila e moori e cacci haa e gaaɓɗi e puuɗdi. To bannge jirwo, kala naalanke gonnooɗo e daande maayo, hakkunde Kayhayɗi e Ɓoggee, rewo e worgo, alaa luutaaɗo, hakkunde jimoowo e gamoowo, koɗoowo, piyoowo buubaa walla mbaggu haa e poɓɓoowo. Baaba nde arata e maɓɓe tawi ko fuɗɗiima hankadi niɓɓitde. Kono ɗum fof e waɗde noon no kornaali otooji, gulaali, kelle e kuljinaali, bawɗi e buubaaji mbayi heewtude wuro ngoo nii, jawdi Ñaabina fof wid, naati e ladde. Ñalnde heen ɓesɗi koontinaaka, njahdi ko e ɓiɓɓe mumen. Kelle e kuljinaali ndewti e Baaba, kañum e diɗɗal mum haa jippunde mum to galle Aamadu Umaar Sih e dow celdugol fayde wuro Mbaañ. Oon jamma, Gorko Duwoyra waali ko fooftaade e yeewtidde e bismotooɓe e juurotooɓe. Ñalnde 24 ndee, ñalawma oo, alaa ko waɗaa heen so wonaa feewnitanaade jamma garoowo oo. Tuggude e 18 w30h, caggal nde yimɓe njuuli takkusaan haa 1wooh, biyeeji ena njeeyee, ndartaaki. Dingiral ngal heewi haa won e yimɓe ndonki ɗo njooɗii. E ɓeto yimɓe woowɓe kiirɗeeli walla dente bayɗe hono nii, mbiyi ko keewal yimɓe ngal ŋakkaani 6000 neɗɗo. Alhajji Baaba Baydi Maal naati dingiral ko heedde 1w 30h ena ardi e daalambol pasorooji (pasorooji ɗii ko ɗi joy). Maysuur Diine Gawlo Sek , funeere Baaba Maal ko kañum hurmbiti jamma oo. Kelle poɓɓi, Maysuur nanngi mikoroo yimi baaruuji ɗiɗi deggondirɗi. Maysuur Diine Gawlo Sek e dingiral hiirde to Ñaabina Caggal Maysuur Sek, Saawo Abdullaay Sammba , meer komin Ñaabina-Garlol, waɗi konngol bismaango feewde e Baaba Maal e Daande Leñol, e jamaanu ngarngu nguu gila e gure nootitiiɗe haa e hilifaaɓe mawɓe arɓe, teeŋti ɓe dawrugol e aada. Saawo Abdullaay Sammba, meer komin Ñaabina-Garlol Nde Saawo Abdullaay Sammba rewi konngol, ko ɗoon Sammba Siree Gorel gorko Meri gural Saybooɓe, keedoo Alhajji Baaba Maal hannde to bannge dingiral, heɓi mikoroo, nanngi e asko Alhajji Maal haa ɓanndu mum wuli jaw, ɗaɓɓiri ɗum nde naatata hankadi e dingiral sabu jamaanu nguu ena heppi ko yiyata ɗum. Mamma Abuu Gay e Baru Sal, fanniyankooɓe ɗiɗo gaaci laaɓtuɓe, ndaarondiri, moosi, tanndini, nanngi e tufnde nde Baaba Maal heewnoo naatirde dingiral. Baaba haftii toƴƴi daande ko juuti, jamaanu nguu ena yonngoo, yiyaani mo. O feeñani ngu, omo waɗi dolokke bulaajo, ñootaaɗo haa ŋarɗi. Baaba ko gorko ñaantotooɗo, teddinɗo Pulaagu, kormiiɗo yimɓe mum, pasniiɗo dingiral. O yimi tufɗe ɗiɗi, Sammba Siree Gorel arti e mikoroo ngam yettinde nulal. Haali nulal ngal ko biyeteeɗo Mamma Caam Baylo mo Wenndiŋ e Mali Booli, gummoriiɗo to Suwoyraat. O yettini ko nulal biyeteeɗo Hamjatu Abdul Caam jeyaaɗo ɗoon e Ñaabina, gummoriiɗo, kañum ne to Suwoyraat. Mamma Caam Baylo ko suka ñeeño, baawɗo tafde miijo e mahde konngol haa ŋarɗa. Nulal ngal o yettini ngal fayi ko e Alhajji Baaba Maal: Gooto e jibinannde wuro ngoo ena wiyee Hamjatu Abdul Caam ena rokkuno maa, aan Baaba Maal puccu biyeteengu Beede Leen Ñaabina . Omo yiɗi soodtude ngu, ɗoon e ngalɗoo dingiral tawi kadi ko e yeeso nguuɗoo jamaanu. Mamma Caam Baylo mo Wenndiŋ e Mali Booli, gummoriiɗo to Suwoyraat, jettinɗo nulal dokkal Hamjatu Abdul Caam e Baaba Maal, ñalnde 24/10/2013 Puccu nguu soodtaa ko ko puccu meeɗaani soodeede e dow ngalɗoo laral leydi so 1.000.000 mbuuɗu (miliyoŋ mbuuɗu) e ceede Muritani. Dokkal kinɗe, polle tawtoranooɓe haa e dokkal terɗe Daande Leñol keddiiɗe haworoyi e 200.000 mbuuɗu. Coodgu puccu nguu dartoyii ko e 1.200.000 mbuuɗu. Mbiyen Hamjatu Abdul Caam rokkii Baaba Maal puccu ɓurngu tiiɗde e nder winndere ndee, ngu hono mum kadi meeɗaani soodaneede naalanke ko daartol naalankaagal fuɗɗii koo. Caggal ooɗoo gorko Caamo ñaabinanaajo, ko Baaba Maal kadi arti e dingiral haa ruuki. Caggal ɗum, seto wuro Fonndu e gardagol Mammadu Abdullaay Tuure e Aliiw Yero Waar naati dingiral. Ngo rokki Baaba Maal, e innde wuro Fonndu, wutte jarɗo 100.000 mbuuɗu, ena wondi e ngaari caggal nde ɓe mballiti Ñaabinanaaɓe ngaari ngoɗndi e 50.000 mbuuɗu. Ngo yalti dingiral, hiirde jokki. Seto Fonndunaaɓe, addanngo Baaba Maal ngaari e wutte jarɗo 100.000 mb, wallitngo Ñaabina ngaari e 50.000 mbuuɗu. Ɗoo ko e nder galle Usmaan Abdul Kebe tawi engo ari juuraade hoɗɓe jaayndiyankooɓe Muritani. Ñaabinanaaɓe kadi noddi biyeteeɗo Aamadu Buubu Maliyel Soh, lommbi e juuɗe mum 160.000 mbuuɗu ngam soodde ɗoon e ɗoon nagge ɓesnge, rewniinge, ɓireteenge jooni-jooni. Nagge yiilaa, soodaa, ɓiraa, Baaba Maal addanaa kosam ɗam e nder dingiral. Ɗumɗoo fof waɗi ko ñalnde 24 ndee. Hiirde ndee fusi ko 5w30h subaka. Ñalnde 25 , rewɓe Ñaabina ɓamti ko ganni mo njiɗnoo jaɓɓoraade Baaba Maal e Daande Leñol nalnde 23 ndee. Eɓe nimsani oon kikiiɗe no feewi sabu won geɗe keewɗe ɗe ɓe njiɗnoo hollude Baaba ko niɓɓere haɗi ɓe. Ɓee ñalli ko unde gawri, waɗde ñiiri e bunaa e nebam sirme e dakkude boɓi kodde suuna. Ñalnde rewɓe Ñaabinanaaɓe ngam heblude koɗungu hoɗɓe arɓe e Ñaabina. To dow, bannge nano ko sottooɓe ndiyamiri. Ñaamo, ko ñiiri bunaa liyaandi nebam sirme. To les, ko peccugol kodde ngam nawde to jippule hoɗɓe wuro ngoo. Ɓeya ko lasde goobuuji gaaɓɗi, saccude e fiytaade puuɗdi juuɗe e koyɗe. Ɓeyatoo ko renndinde geɗe wejo ko wayi no geɗe ngaafu debbo pullo, kagguuji, geɗe mahdi maabuuɓe e cañu haa e ko wayluɓe nokku oo meeɗnoo tafde. Nde juulatnooɓe njalti e jamaaji tawi ko kamɓe rewɓe ɓee fof, ɓe ndentoyii to caali jehre wuro too. Ɓe pitti dingiral ngal haa laaɓi cer, ɓe njuɓɓini geɗe wejo ɗee haa nanndi e sago. Ɓe lasii, ɓe mbaɗi lanngu, ɓe kuufi dingiral ngal. Kikiiɗe ganni ñalnde 25/10/2013, rewɓe Ñaabina ena ngari hollude Baaba Maal finaa-tawaa mumen. Ɗoo ko lasal joom goobu baaye en. Ɓe ɗacci boowal jaajngal, ɓe mbeerti heen leece dime mbele so Baaba Maal arii, yaɓɓa heen no laamɗo tedduɗo weertirantee kosi boɗeejo so yahii njillu e leydi ngoɗndi nii. Ɓe njejjitaani wonde wuro Ñaabina ngoo ko wuro ndema e ngaynaaka, ɗo maabuɓe mahooɓe e wayluɓe tafooɓe nguurdi. Ɓe njaltinii cengele e leƴƴi gaweeje demeteeɗe e nokku hee. Ɗoo ko golle maabuɓe wuro ngoo: loongel jombaajo e fuurna ɓakkere Maabuɓe Ñaabina kollirii haa kolliri fuurna ɓakke. Wayluɓe ne njaltini ko njoginoo, cabbii e garal Alhajji Baaba Maal. Baaba Maal ari e maɓɓe ko 18w30 h. O ummorii ko to duɗal koles wuro ngoo. O yahnoo ko loroyde lekki ngadani wonande jolannde lorngo leɗɗe wonnde e tuugnorgal ñalɗi ɗii. Nde o lori lekki manngoowi e duɗal haa o gasni, o jolti e oto, o fayi to dingiral wejo too. Joom Ngaari Oole lollirɗo Tabara Hammaat Umaar Bah, gooto e suudu Maalmaalɓe Ñaabina. O ummorii ko Nuwaasot, omo ardi e Gelongal Fuuta e Ami Saydu Baaraan Bah. Nde otooji ɗii ngari haa njettii jamaanu nguu ko Tabara Bah e meer wuro ngoo njaɓɓoyii mo.  Hammoo Joop e Sammba Duungel njaɓɓorii mo pekaan gulɗo jaw. O tellii, o rewi e leece beertaaɗe ɗee haa o sawndii rewɓe ñaantiiɓe ena ndarii ɓee hono Mali Dugudugu Saawo e wondiiɓe mum. Ɗoo ko lasal rewɓe ɓoorniiɓe goobuuji ɗiɗi: cuƴƴo e rommbal O seli, o salminiri ɗumen gooto-gooto haa o haljiti, o tiindii e joɗnde nde o heblanano, o jooɗii sara meer wuro ngoo hono Saawo Abdullaay Sammba. Ko ɗoon Gelongal Fuuta lollirɗo Njaay Saydu Aamadu rokkaa konngol, bismii mo e innde rewɓe Ñaabina caggal nde anndini mo sabaabu ngooɗoo wejo. Baaba e seto mum ndewi e geɗe bejaaɗe ɗee haa to ɗe kaaɗoynoo, keɗii firooji geɗel heen fof ko addunoo ɗum e ko ngel soomi e sirluuji. Ngaafu walla ndaɗɗudi hanki  beɗu cañu laacel gulaa Baaba manti wuro Ñaabina e kuuɓal sabu mum naŋtaade e ɗaɗi mum guurɗi, naftooji, dañnoode ngo hanki mawɓe wuurnooɓe e woodde ngo hannde sukaaɓe finɓe hirooɓe, yiɗɓe ɓurde, ɓe njiɗaa ɓureede. Ko ɗoon e nder dingiral wejo ngal, nagge ɓesnge, nge o soodananoo ngee, kanko Baaba Maal, adda ena rewnii goolyel mum. Ko ɗoon kadi nge ɓiraa, o addanaa kosam ɗam, o yari ngulɗam jaw. Ko ɗoon ne kadi wejo ngoo waynorii. Ñalnde kikiiɗe ganni ndee, hakkunde rewɓe Ñaabina e Baaba Maal. Ko e ndeeɗoo joɗnde kadi o holloraa nagge nge Ñaabinanaaɓe coodannoo mo ngee. To hiirde jamma too, ko toon Baaba jogori waynondirde e Ñaabinanaaɓe. O ari ko law seeɗa. Nde 00w30h yonata tawi ko o naatii dingiral. O naatiri ko wutte mo Fonndunaaɓe ndokkunoo mo hanki mum. Tawi ko adii nde o jolata, naalankooɓe heewɓe gila e jabbaaji(rappeurs) haa e woɗɓe, njolii e dingiral hee haa ƴeeŋii. Ko Maysuur Sek wattindii ɓe. Nde Maysuur Diine Gawlo Sek ƴeeŋi ko Baaba Maal lomi yolnde. O yimii, o amii e oon jamma njimri e ngamri mbayrundi maa won hannde duuɓi sappo. Sukaaɓe Ñaabinanaaɓe mbeltii haa mbaɗtani mo kadi koltu teddungal (décoration): –     Dolokke ñootaaɗo –     Paɗe mukke maraakiis –     Paɗe waɗɗiyankooɓe(botuuje) –     Tengaade e makatuumru Gollii ndeen golle ko biyeteeɗo Sammba Foosiri Jimmeera to Mbotto, tawi ko Alla meho sabu teddungal mum e sukaaɓe Ñaabinanaaɓe. Hiirde Baaba fusoyi ko 5w45h. Tesko-ɗen kadi haa hannde, e oon ñalawma ñalluɗo 25, ko adii nde Baaba Maal ena yaha dingiral, koɗungu mbaɗngu faayiida ummorinooma ɗum to wuro Daawalel sara Mbaañ e naalanke mawɗo, dowlunooɗo ena wiyee Medda Jaañ, baaba Mayram Medda. Medda Jaañ wiyi ko haade Ñaabinanaaɓe mbaɗii ko mbaɗi koo, Fonndunaaɓe kadi ngolliima ko ngolli koo, kanko, o addanta Baaba Maal ko liingu. So cubballo addanaama ko ummii e ndiyam, addanaa ko paso mum e wiyde makko, kanko Medda Jaañ. O addi ko ndaawa. Ko ɗuum Baaba Maal waɗanaa hiraande e oon jamma. Tonngol Ñalɗi Ñaabina keewii faayiida, mbaɗii nafoore mawnde. Lappol safrooɓe e gardagol doktoor Ceerno Mammadu Bookar Gey, mbaɗii golle maantiniiɗe ñalnde 25 e ñalnde 26 ndee ɗo dispaaseer wuro ngoo. Ɓe cafrii ɗoon rafiiji keewɗi gila ɗoon e wuro Ñaabina ngoo haa e gure catiiɗe ɗee gila noon e rafiiji gite, noppi, ñiiƴe, ñabbuuji ndewaagu, jontinooje, deedi haa ñabbuuli goɗɗi kuuɓtidinɗi ɗi keertinaani. Haralleeɓe tawanooɓe ɓee mbaɗii heen teskuyaaji laaɓtuɗi haa teeŋti e darnde nde gooto fof foti daraade ngam riiwtude caɗeele to bannge mum: –     Doktoor Jagana Muhammed teeŋtini ko cellal hunuko. O wasiyii nde neɗɗo ñaami fof yo socco e nder ñalawma, ko famɗi fof laabi tati ( kacitaari, bottaari e hiraande) e fannu kadi no neɗɗo fotata soccoraade ummoraade e ɗakkudi fayde e ñiiƴe dow e les. –     Ngayde Muhammed, wasiya mum yahri ko to bannge gite. O rokki yeru hakkunde ñawu e yitere ko no hakkunde feetere jeyngol e ñoomre yoornde nii. So fuɗɗiima tan yo ñippe law gila reɓaani. –     Doktoor Ceerno Mammadu Bookar Gey , gooto e yiilooɓe golle lappol ngol, eeraango mum yahri ko so neɗɗo tinii rafi e ɓanndu mum yo dogan law safrirde, woppa nehde rafi walla suuɗde ɗum. –     Leɗɗeyanke oo ( pharmacien), e nder konngol mum wasiyii ɓesngu Ñaabina ko nde duumotoo e wallude wuro ngoo e ñiiɓnude jolanɗe bayɗe hono nii e riiwtude won e rafiiji e nokku hee. E joofnirde golle lappol ngol, meer komin Ñaabina, hooreejo Fedde sukaaɓe Ñaabina e hooreeɓe cate ɓamtaare Ñaabina to Nuwaasot e to Orop, gooto fof nde ƴetti konngol, mantii golle lappol ngol hade seedanteeje rokkireede. Ñalɗi Ñaabina mbaɗii weltaare e teddungal mawngal.  Baaba Maal e Daande Leñol, Ñaabina e gure saraaji garnooɗe fof mbeltiima. Bah Aadama Muusaa, meer Ɓoggee e Bah Bookar Sule mo Bagodin Caggal ndeen weltaare, jammaaji ɗii ndañii wune sabu yimɓe mawɓe nootitiima ko wayi no meer Ɓoggee hono Bah Aadama Muusaa e Bah Bookar Sule ko jiidaa e jibinannde wuro ngoo tawi artiri ɗumen ko ñalɗi ɗii. Ena e ɓeen Hamjatu Abdul Caam, Tabara Bah, Usmaan Abdul Kebe, Yuunus Ɓaas, Maalik Buubu Sal, Sih Aamadu Sammba e Yaayaa Umaar Sih. To bannge jaayndiyankooɓe Muritaninaaɓe ngari ko ɓeeɗoo: Mbooc Abuu Maariyeta, Abuu Bah, Faatimata Bah, Mammadu Demmba Sih, Ami Saydu Baaraan Bah, Kummba Bookar Bah e natiyanke mawɗo ena wiyee Muusaa Wan ko jiidaa e jaayndiyankooɓe ummorinooɓe to rajo Kayhayɗi walla to Pete ko wayi no Abuu Caam. To dow ko Mbooc Abuu Maariyeta e Galmaare Kaŋŋe lollirɗo Faatimata Bah. To les ko Mammadu Demmba Sih e Ami Saydu Baaraan Bah mo Jannja Sira sara Baabaaɓe. To bannge naalankooɓe, ko jiidaa e Baaba Maal e diɗɗal mum Daande Leñol, en njiyii Aliiw Demmba Njuuk, Hammoo Joop, Sammba Duungel, Faama Mbay, Sali Labbo e Tomaa Baabaaɓe(oon ko jabba). To bannge gure, en teskiima heen Gurel Cooga, Njaawaldi, Burguduuna, Tampi-daroo, Buubu Aawdi, Wuro Sele, Baabaaɓe, Juude Jeeri, Abdalla, Garlol, Cilaa, Mbotto, Sorimalee, Wenndiŋ, Mbaañ, Haymedaat, Feere-Alla, Daawalel, Mbahe, Bagodin, Lewe, Fonndu, Beelel Gawde, Woolumaaji, Neere Waalo, Siñcu Buubu Makka, Beelinaaɓe, Ɗalhaya e Ligisayba. Ɗeeɗoo gure fof kadi, wooto heen fof dañii jooɗodaade e Baaba Maal, e yeewtidde e mum ko naftata. Ñalnde 26, hakkunde tiisubaar e takkusaan, ko ɗoo woni ɗo Baaba Maal e Daande Leñol mbaynii Ñaabina e tule oole ngam taƴtitde maayo. Ñaabinanaaɓe kadi nduusi ɓe no ɓe njaɓɓoroyinoo ɓe e garal. Ɓe nduusi ɓe haa ɓe njettini ɓe keerol hakkunde diiwaan Baraknaa e diiwaan Gorgol, ɓe nduttii caggal nde ɓe ndewdi to Bagodin ngam seedtaade teddungal Bookar Sule Bah e Daande Leñol. Jubbannde e daartol nokku Wuro Ñaabina e tule oole, Ñaabina e boli jawdi, ɓulli e hawaleeje, caalli e mbalkaaji, ɓulli belɗi, cafee, njaree, kaaɗɗi ɗii, cafee, njarnee gooleeje Ñaabina sosaa ko e hitaande 1911. Ngo yalti ko e Mbaañ, cile e leydi Hammadi. Sosi ngo ko biyeteeɗo Fari Sammba. Oon ko Lihdo(Lih). Rewi e makko ko biyeteeɗo Eli Sammba. Oon ko Calsalo (yettoode Sal). Nde o ari e nokku hee, o adii hoɗde ko to wiyetee Tulde Eli. Oon nokku woniri ko bannge hirnaange worgo wuro Ñaabina ngoo. Caggal ɗum, o eggi, o fayi bannge funnaange rewo caanngol ceenal peccitngol Ñaabina ngol. Galle tataɓo hoɗde e Ñaabina ko galle maabuɓe kiiɗenaaɓe. Mawɗo maɓɓe wiyetee ko Aliiw Siley Maalik Kiiɗe. Ñaabina askitintoo ko e Yirlaaɓe jeeri. Ngo waɗi ko cuuɗi tati teeŋtuɗi: –     Maalmaalɓe –     Jaanankooɓe –     Dabbenaaɓe Maabuɓe jahjahɓe ɓee ngummorii ko Jowol. Ɓe njalti ko e biyeteeɗo Demmba Gaysiri. Yillo faawru nate Gelongal Fuuta lollirɗo Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2013/11/01/njillu-baaba-maal-e-leydi-maalmaa%c9%93e/
En tariino, e tonngoode 157 Fooyre yawtunde ndee, haala kalifu ndeenka leydi haalnoo, paatuka e mbayliigu doosgal leydi, nde ari hollitde senaateruuji eɓɓaande mbayliigu ndee. o wiyiino :  « Kuulal 99 Doosgal leydi wiyi ko hooreejo leydi oo, walla parlemaa (asaambele e senaa) e dow cakkitgol hooreejo leydi, ina waawi sakkitde mbayliigu Doosgal leydi. Ɗuum noon ina ɗaɓɓi alaa e sago tataɓe ɗiɗi heen suudu kala jaɓa ɗiin mbayliigaaji. Caggal ɗuum, hooreejo leydi oo … rewra e mooɓondiral walla e referaandoom ngam jaɓnude nguun mbayliigu. Ko noon woni laawol. Ko ɗuum woni kisa ko min ngoni e waɗde (…) Ɗum noon ngooten tuugaade e no doosgal leydi ngal wiyri nii, tee eɗen poti jaɓde ɗum. So en njaɓaani no wiyraa nii, en njaltii demokaraasi ». Jooni noon, eɗen njaltina ɗoo miijo karallo ko faati e sariya , hono Gurmo Abdul Loh : “Ngam faamde tigi rigi haala njowitiika e mbaawka ka Hooreejo leydi wiyetee ina jogii walla jogaaki ruppaade kuule cuuɗi ɗiɗi sarɗi ɗii (Asaambele e Senaa), ƴeewen jiiɓtirde gagga sariya oo hono nii : Jooni noon, Sammba ina jogii welo e mobel ɗo galle mum ɗoo. Naamnal ngal ko : mbele Sammba ina waawi dognirde welo mum oo hono no fotnoo dognirde oto mum oo, tawi tuugnii tan ko e kuulal 38, ɓayri o ronkii ɓennude e kawgel keɓgol yamiroore dognugol (permi) ? Ɗum woni : mbele Sammba ina waawi tuugnaade tan e kuulal kuuɓtodinngal ngal, welsindoo kuule keeriiɗe ɗee ? Tee, ɗoo, alaa fof sikke woodani hay gooto, wonde o waawaa. Kuulal 38 ngal waɗanaaka mbayliigu doosgal leydi… Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2017/04/29/doosgal-leydi-kuulal-38-e-kuule-99-100-e-101/
2012 joofrii mooɓondire pelle politik, hono mooɓondiral gaadoraangal tataɓal UFP (Dental Doole Ɓamtaare) tuggi 27 haa 31 desaambar, e mooɓondiral ɗiɗmal Tawaasul udditnongal ñalnde 20/12/12. Ina jeyaa e geɗe teskinɗe baɗɗe e maayirɗe hitaande 2012 ndee kadi,  batu diisnondiral AJD/MR e Pottital RFD. 2012 joofrii mooɓondire pelle politik, hono mooɓondiral gaadoraangal tataɓal UFP (Dental Doole Ɓamtaare) tuggi 27 haa 31 desaambar, e mooɓondiral ɗiɗmal Tawaasul udditnongal ñalnde 20/12/12. Ina jeyaa e geɗe teskinɗe baɗɗe e maayirɗe hitaande 2012 ndee kadi,  batu diisnondiral AJD/MR e Pottital RFD. Mooɓondiral ngal udditi ko ñalnde 27 desaambar 2012 to Galle Mooɓondire Nuwaasoot. Hoɗɓe heewɓe ummoriiɓe caggal leydi e nder leydi hee, tawtoraama. Ina jeyaa heen meeɗnooɓe ardaade leydi ndii, hono Siidi Wul Seek Abdallaahi e Eli Wul Muhammed Faal yantude e hooreejo Asaambele hono Masawuud wul Bulkayri e gardo njuɓɓudi luulndi, hono Ahmed wul Daddaa e Ahmed wul Hamsa gardiiɗo CUN e hooreejo parti Tawaasul, hono Muhammed Jamiil Mansuur, e gardiiɗo MPR hono Haamiidu Baaba Kan e Muhammed wul Muhammed Lemiin gardo UPR, e Bojel wul Humoyd gardo Wiam e Ahmed wul Siidi Baaba gardo RDU e COD (e ngalɗoo daawal) e Mahfuud wul Bettaah gardo CD, e Mammadu Alasan Bah gardo PLEJ e Mustafaa wul Abeydarahmaan gardo RD e Laaji Tarawore koolaaɗo kuuɓal APP e nulaaɗo Sawaab e hoohooɓe politik e renndo heewɓe. Wonande ummoriiɓe caggal leydi, partiiji 4 Senegaal tawtoraama : Usmaan Tanoor Jeŋ , gardo PS e Abdullaay Baccili , gardo LD/MPT, Aliyiin Badara Siisee cukko gardo APR (parti Makki Sal) goonooɗo kalifu geɗe caggal leydi Senegaal haa e lewru oktoobar ɓennundu nduu, e jonaaɗo PIT mo Usmaan Dansoko. Partiiji ɗiɗi Malinaaji : hooreejo PSP, hono Umar Hamadun Dikko e koolaaɗo Kuuɓal PARENA hono Jigibaa Keytaa (kalifu ɓooyɗo) e Muhammed Lemiin wul Ahmed (hooreejo hilifaaɓe ɓooyɗo) wonande leydi Saharaa e nelaaɗo USFP mo Maruk e nelaaɗo Nahdaa mo Tunisi. E nder konngol makko udditirgol, Muhammed Mawluud wiyi wonde “leeltini joɗnde mooɓondiral tataɓere udditoore ndee, ko kuudetaa 2008, sabu parti mum fawde nafoore leydi ndii dow nafoore mum heeriinde. O holliti kadi ɓeydagol yimɓe e parti makko hee ; ina gasa tawa ina jeyaa e geɗe caabiiɗe ngool ɓeydagol keeweendi, darnde depiteeji UFP to Asaambele. Wiyooɓe UFP ko parti jannguɓe ɓee, walla ko parti mo heewaani yimɓe, o holliti ɗum en wonde UFP woni parti luulndo ɗiɗmo caggal RFD, sibu dañnoode depiteeji 9 e woote 2007, e wonde ɗum parti luulndo gooto jogiiɗo meeriiji nder leydi ndii (meeriiji 9) : Tiisiksa, Ɓoggee, Barkeol, e Moyt e Tikkoobara e Bulli…, tee yimɓe ina ceedii moƴƴugol jogagol ɗiin meeriiji.” E wiyde wul Mawluud « kuudetaa 6 ut 2008 ko warhoore demokaraasi » . O siftini cosgol FNDD janngo mum e ɗo rewdanoo haa nanondiral Ndakaaru siifaa, e ko kewnoo caggal ɗuum, haa yettii ñalawma hannde oo. O siftini ko Muhammed wul Abdel Asiis « fuɗɗi wuddere e cawgu » sibu caggal ɗuum, en njiyii ko kewi Gine e Niiseer e Mali e leyɗe goɗɗe… hay so tawii noon won ɗo demokaraasi semmbolini, yeru to Senegaal. O arti e haala Mali ngam jeertinde “kala ko heɓtii Mali, luutataa Muritani.” O ruttii e Muritani ngam teeŋtinde jojjugol kaaldigal ngam ñawndude caɗeele leydi ndii. Caggal balɗe nay (27 -31) jeewte gulɗe, batu mooɓondiral hawri e binndaaɗe teskinɗe : kuccam parti oo, doosɗe makko e kawraaɗe 9 jowitiiɗe e ngotaagu ngenndi e njiyaagu e ngonka faggudu e nguurndam yimɓe leydi ndii, e ndonaari aadeeri (warngooji), e bonnugol jawdi (gabesi), e Mali, e Saharaa e Palestiin. Ardorde hesere kadi toɗɗaa, leloriinde nii : hooreejo : Muhammed wul Mawluud; cukko gadano : Gurmo Abdul Loh ; cukko ɗiɗmo : Muhammed wul Kaliil ; cukko tataɓo : Kaliilu wul Dedde ; cukko nayaɓo : Kajjata Maalik Jallo ; cukko joyaɓo: Hasan Sumaare. Koolaaɗo Kuuɓal : Muhammed el Mustafaa wul Bederdiin, cukko kuuɓal gadano : Maamuudu Haaruuna Joop ; cukko kuuɓal ɗiɗmo : Muusaa wul Habiib ; cukko kuuɓal tataɓo : Muhammed wul . Horeejo Diisnondiral : Bookara Muusaa Bah e Hooreejo Njuɓɓudi Horo e Maslugol : Dafaa Bakkari. Batu nguu uddi ko hedde waktuuji 7 e feccere subaka 31 desaambar 2012 (batu nguu waaldi ko e golle). Heerto Tawaasul udditii batu mum mooɓondiral ɗiɗmu ñalnde 20/12/12 ɗoo e Nuwaasoot. Tawaasul woni heerto (parti) mo Muhammed Jamiil Mansuur ardii oo. Ko o parti islaamiyeejo (islamiste). Omo wiyee kadi RNRD, woni Rassemblement national pour la Réforme et le Développement. Hoɗɓe heewɓe tawtoraama joɗnde ndee : gila e Rased Gannuusi, hooreejo parti islaamiyeejo Tuunus biyeteeɗo Ennahdaa, jaɓɓaaɗo ɗoo jaɓɓungal mawngal ñalnde alarba 19/12 haa e Abdallaahi Baha hooreejo dillere Ibaadurahmaan en to Senegaal e Seriñ Baabu e cukko hooreejo biro politik Hamas mo Palestiin, hono Muusaa Abuu Mersuug. Ina tawtoranoo joɗnde ndee kadi hoohooɓe ɗiɗo ardiiɓe partiiji lislaamiiji to Alaseri. Won ummiiɓe haa Turki e Malesi e Libi e Siiri, fof noon ko jeyaaɓe e dille lislaamiije. Tawaasul hollitii ina jogii sehilaaɓe heewɓe e winndere ndee. Ko noon kadi, ƴellitagol dille lislameeje aduna hannde oo, ndokkii mo doole e leydi hee. Tawaasul kadi ko parti jogiiɗo, sabu « balle jawdi ummortooɗe ɗum e Pelle ɗe ngonaa laamuyeeje keewɗe (ONG) kam e ɗanniyankooɓe alɗuɓe wonɓe to leyɗe golf aarabiijo e dowlaaji jogiiɗi jamaŋ e nder Afrik ». Muhammed Jamiil Mansuur toɗɗitaama yo ardo parti Tawaasul oo, keɓtinaaɗo e hitaande 2008, ɗum noon, jahroowo hannde e duuɓi nay. Fedde politik anndiraande AJD/MR yuɓɓinii batu mum diisnondiral ñalnde aljumaa 14 desaambar 2012 to Galle Sukaaɓe Keso e nder wuro Nuwaasoot e gardagol hooreejo ndiin njuɓɓudi hono Sileymaani Mammadu Kan. Batu nguu yeewtii ko faati e ngonka leydi ndii e diiwaan oo e winndere ndee to bannge politik e renndo e faggudu. Ñalnde talaata 18 desaambar, RFD yuɓɓinii pottital mawngal to boowal Ibn Abbaas, (sara jumaa Nuwaasoot ɓooyɗo oo). Sikkatnooɓe parti oo ko deestiiɗo njuumii, sibu arɓe nootitaade e noddaango ngoo kebbinii boowal ngal. Ɗum noon ko yimɓe haa keewi ngari nootaade. Ñalnde heen, jagge keewɗe parti oo ƴettii konngol ngam seyfitde Abdel Asiis, sibu ɓe mbiyi ko o « bonnowo jawdi, ko o porloowo ngalu leydi » , tee o « waawaa ardaade leydi » . E wiyde Abderahmaan wul Minni, fiyannde fiɗnde Asiis ndee, wonaa juumre, ko ɗum huunde « joopiinde jikku renndo » , ɗum noon « yo ulemaa en njuurnito ɗum, sibu Muritani ko leydi juulɓe» . Fooyre Ɓamtaare
https://pulaar.org/2013/02/13/coftal-pelle-politik-e-maayir%c9%97e-2012/
Eɗen ciftina tan cuɓe (woote) ine poti yuɓɓineede ñalnde 3 noowammburu 2020 (ɗoo e balɗe ɗum noon) ngam suɓaade potɗo arditaade Dental Dowlaaji Amerik (DDA) nder duuɓi nay (4) paaɗi ɗii. Ɗeen woote suɓngo hooreejo leydi to DDA noon ine ceerti e woote hooreleydaagu no nganndiren ɗum en nii. Enen, so eɗen cuɓoo hooreejo leydi, ko yimɓe fof (kala Muritaninaajo dañɗo duuɓi 18) njahata wootoyde, neɗɗo fof ko daande wootere tan jogii, ko o waawi wonde fof. Tee njeñtudi ɗeen woote limetee (daaɗe yimɓe fof), ɓurɗo heewde daaɗe fof , kañum hawi. Oo sifaa suɓngo wiyetee ko Woote Kuuɓtodinɗe Ŋaddet (Suffrage Universel Direct). To Amerik mo Donald TRUMP, wonaa noon, hooreejo leydi toɗɗortee toon ko rewrude e Woote Kuuɓtodinɗe ɗe ngonaa Ŋaddet (Suffrage uniɓersel Indirect) : Ameriknaaɓe fof ina ndawa woote, kono ɓe toɗɗotoo ko yimɓe fotɓe toɗɗaade Hooreejo leydi oo. Ɓeen fotɓe toɗɗaade hooreejo leydi ngoni « Goomu Suɓngo » (Collège électoral) ngu 538 neɗɗo, inniraaɓe « Suɓotooɓe Mawɓe ». Ko ɓeeɗoo 538 ngootata ngam suɓaade hooreejo leydi keso oo. Kala kanndidaa dañɗo keeweendi, woni 270 daande, wonata hooreejo. DDA waɗi ko 50 dowla. Ko ɗiin ndenti, ngoni Dental Dowlaaji Amerik (DDA) kaaleteeɗi ɗii. Heen Dowla kala ine jogii Suɓotooɓe Mawɓe. « keeweendi ɓeen suɓotooɓe mawɓe » foti ko e « keeweendi senaateeruuji mum e depiteeji toɗɗaaɗi, jooɗaniiɗi ɗum to Suudu Sarɗi ». Yeru, Dowla Kaliforni, ɓurɗo heewde yimɓe nder DDA jogii ko 55 Cuɓotooɗo Mawɗo, Teksaas jogii heen ko 38, Folorid ko 29, New York ko 29. Dowlaaji jeeɗiɗi ɓurɗi famɗude yimɓe ɗii, heen gooto kala njogii tan ko Suɓotooɓe 3 mawɓe. Tesko-ɗen tan wonde Tunndu (District) Kolommbiya (heen Washington jeyaa) jogaaki hay neɗɗo gooto to Suudu Sarɗi, kono ina rokkaa Suɓotooɓe Mawɓe tato (3). Ñalnde woote ndawi, kala kanndidaa ɓurɗo heewde daaɗe nder Dowla, kañum ɓoftata Suɓotooɓe mum Mawɓe ɓee fof, so wonaa nder dowlaaji biyeteeɗi « Maine » e « Nebraska », peccittooɗi Suɓotooɓe Mawɓe njogii ɗii, fawaade e daaɗe kanndidaa fof heɓi. Nii woni e yeru, kala kanndidaa kawɗo to dowla Kaliforni, kañum nawata Suɓotooɓe Mawɓe 55 ɓee fof, hay so tawii kanndidaaji ɗiɗi ɗii ɓurondiri ko daande wootere. To DDA noon, ina waɗi dowlaaji ganndaaɗi to keedi (ɗii heen ina anndaa ko Repoobilikee en « njeyi », ɗii heen ine anndaa ko « demokaraat en njeyi ») ; ine waɗi dowlaaji kadi baawɗi wonde hannde to demokaraat en, janngo to Repoobilikee en : ko ɗiin mbiyetee « Dowlaaji cokti » (Etats clés), sibu ko gooto e kanndidaaji mawɗi ɗii ngardiima nder mum en, ko ɓeydaare mawnde to bannge limoore Suɓotooɓe Mawɓe. Heen sahaaji noon ine waɗa bette mawɗe : yeru e hitaande 2016, ko Demokaraat podananoo Dowla Michigan, kono ko Repoobilikee en keɓi ɗum. En nder 24 dowla Suɓotooɓe Mawɓe alaa e sago ɗooftoo woote yimɓe ɓee, kono, e nder 26 dowlaaji keddiiɗi ɗii, wonaa alaa e sago, ɗum firti kanndidaa ina waawi ɓoftude Suɓotooɓe Mawɓe dowla, kono wooda heen wootanɗe kanndidaa kawaaɗo ɗoon oo. Ɗuum heewaani waɗde, kono ina waɗa hay so tawii heewaani waɗde ne : hakkunde 1788 e 2000, ko laabi 156 fat ɗum meeɗi waɗde. Ko ɗuum waɗi, heen sahaaji, neɗɗo ina waawi toɗɗeede Hooreejo leydi tawa heɓaani keewaandi daaɗe yimɓe wootɓe ɓee. Ko ɗuum Donald Trump dañi e hitaande 2016 (yeeso Hillary Clinton), ko ɗuum Georges W. Bush dañnoo e hitaande 2000 (yeeso Al Gore), ko hono noon kadi wonande hooreeɓe tato woɗɓe e kitaale 1824, 1876, e 1888. E nder duuɓi 200 jawtuɗi ɗii, cakkitooje keewɗe mbaɗaama (teemedde teemedde sakkitoore) ngam ittude Suɓotooɓe Mawɓe, waɗta Woote Kuɓtodinɗe Ŋaddet, kollitaa Suudu Sarɗi, kono ndiiwtaa. Jamma 3 jofi 4 noowammbar maa en nganndu « cikkaaɗo » maa ardoyo DDA e duuɓi 4 paaɗi, kono, e goonga goonga ko ñalnde altine dewɗo e alarba ɗimmo lewru desaambar (ine hawra e 14 desaambar 2020) nganndaten tigi rigi hol jogorɗo wonde hooreejo DDA nder duuɓi nay paaɗi ɗii. Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2020/11/02/hol-no-hooreejo-dental-dowlaaji-amerik-su%c9%93irtee/
Ñalnde talaata 24 jolal (nowammbar) 2020, ko ñalawma niɓɓo wonande Fedde Ɓamtaare Pulaar he Muritani, sibu ko ñalawma  sankaare jaalal mawngal fedde ndee, hono Abdullaay Muusaa Sal. Kono kadi, maayde Abdullaay Muusaa Sal ko baasal wonande Muritani kala, wonande ngenndiyankooɓe kala. Waɗi en wiyde noon, Abdullaay idorii ko daranaade jooltugol hakkeeji gollotooɓe (sendikaa) kam e darnde politik ɓamtaare sibu o jeyanooma he PMT (Heerto golle ngo Muritani) e PKM (Heerto Kaadihiin ngo Muritani) e MND (Dillere ngenndiiredemokaraasi ). O jeytoraama he denndaangal kareeli ngam compugol Demokaraasi he nder leydi men, ɗuum ine jeyaa he ko addani mo daranaade ɓamtaare pine e ɗemɗe leƴƴi leydi men kala, haa arti noon e ɗemngal Pulaar. O sankii ko omo woni kalfinaaɗo dallinannde he nder Yiilirde ngenndiire Fedde Ɓamtaare Pulaar he Muritani. Abdullaay Muusaa Sal jibinaa ko e hitaande 1941 to Kayhayɗi. O naati Fedde Ɓamtaare Pulaar (FƁPM) ko e hitaande 1977. O jeyaama, hakkunde 1988 e 1998 e Goomu rewindo Departemaa heblo-juɓɓingol-ɓeto Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije (DƊNG). Hakkunde 1984 e 1988 o golliima to Kalifu dowla kaɓotoongu humambinnaagu e jaŋde ganni (SEAEO), o woni toon mawɗo sarwiis tuugnorɗe jaŋde mawɓe e gardiiɗo taƴre tuugnorɗe e kuutorɗe janngingol. O tawtoraama pottital paatungal e jaŋde mawɓe to Ndakaaru (1992), kam e gollordu gootiɗingol yuɓɓooji binndol Pulaar/Fulfulde e Songay-Sermaa to Bamako. O tawtoraama gollordu ngenndiiru faatundu e miijo e tonngol wonande humpitooji feewde e dallinannde (2012), kam e ñalɗi ngenndiiji ngonka Nehdi e Heblo (2013). Ko o tergal yiilirde ngenndiire FƁPM  gila 1985, tee ko kanko heedi e janngingol Karallaagal jaŋde to duɗe keblorɗe fedde ndee gila ndeen haa nde o ruttii he joom makko ndee. Ko goonga won woɗɓe ndewi he laawol o rewi ngol, kono Abdullaay ine anndiraa ɓure keewɗe goɗɗe, so wonde neɗɗo jom fiɓnde, neɗɗo nuunɗuɗo, neɗɗo pellitɗo, neɗɗo jamyamo, jankiniiɗo, mo ñaayataa caggal… Abdullaay Sal ko ngenndiyanke deƴƴa-golloo. Fedde Ɓamtaare Pulaar he Muritani ine duwanoo ɓesngu makko, ine duwanoo Muritaninaaɓe no ndiidorinoo. Yo Alla yurmo mo yaafoo mo, yo Alla haarnu mo Aljanna. Aamiin. Fooyre Ɓamtaare Seedantaagal Kajjata Maalik Jallo he hello mum facebook, yonii seedanfaagu, o winndii toon  : “Abdullaay Muusa Sal, lollirđo Ablaay Sal tergal Yiilirde Ngenndi  Fedde Bamtaare Pulaar Fɓpm ruttiima e joom mum subaka hannde. Ndaw baasal, ndaw  sunaare ! E kala ko fayti e ɓamtaare ɗemɗe ngenndiije, teeņti e pulaar, Ablaay Sal ko jom golle, jom darnde, jom fiɓnde mo alaa dille ! Ablaay Sal wonii hooreejo peņgal Sammba Baydi to Sebkha, o wonii tergal Yiilirde Ngenndi  gardiiɗo tummbudu “Fooyre Bamtaare “,  kalfinaaɗo jaņde, kalfinaaɗo dallinannde (plaidoyer) jaņde ɗemɗe ngenndiije. Ko maayde tan seerndi Ablaay e golle FBPM ! Ablaay Sal kadi ko dawriyanke teskanooɗo e dillere ngenndiire MND, tergal UFD haa wonti UFD/ERE NOUVELLE. O jeyaa e lannda AC, e APP. E ko wattindii koo, o deestinooma dawrugol. Ko nganndu-mi Ablaay Sal e hitaande 1980 fayde hannde, mi nanaani e mum konngol jooɗtoriɗngol, kanko, nanondirde e maaɗa e waasde nanondirde e maa fof.”
https://pulaar.org/2020/11/25/abdullaay-muusaa-sal-nuun%c9%97al-fi%c9%93nde-yankinaare-e-nafoore/
Siidi wul sheex abdallaahi wonnoo hooreejo leydi siwil gadano, toɗɗaaɗo e cuɓe ɓurɗe nuunɗude meeɗɗe yuɓɓineede he leydi Muritani.  O sankiima ñalnde 23 noowammbar 2020 ɗoo he Nuwaasoot. Baasal mawngal wonande ɓesngu Muritani, nde tawnoo siidi wul sheex abdallaahi ko hooreejo leydi ɓuuɓɗo beelol. Kanko wiynoo, he konngol ngol lollungol ngol o haalnoo ñalnde oon aljumaa 29 suweŋ 2007 : “Musiɗɓe tedduɓe, miɗo yiɗi, e innde dowla oo renndude sunu e denndaangal ɓe ɗii bonanndeeji njettinoo he ɗiiɗoo sahaaji niɓɓi. Miɗo wiya on, onon rewɓe hesniiɓe, onon baayeeji, onon mooliiɓe, onon kala hiiɗaaɓe ɓe ndimaagu mum en nuskaa, wonde ko enen ndenndi oo muuso.” Seedantaagal Mohammed Lemiin wul Siidi Mawluud “Sago sakkitiingo he pottital battanal e hooreejo leydi cankiiɗo oo” “Ɓurii lebbi ɗiɗi jooni ko yarham mum hooreejo Siidi wul Sheek Abdallaahi bismii kam he nder saal keewɗo yimɓe, wondude e yankinaare mum aadoraande ndee, kam e moƴƴere mum lollunde ndee. Caggal juulal geeƴe, e tawtoreede ɓiyiiko Amal – Yo Alla teddin mo, yoɓa mo moƴƴere – ñaaginooɗo, wondude e nehtaare, yo mi tiiɗno mi hiirana ɓe ngam tawtoreede yeewtere ndee. Hono no aadoranoo nii, yeewtere ndee ko suɓaande, huuɓtodinnde ngonka hannde. Laawol heen kala (nde kaal-mi kala), miɗo teeŋtina mbele miɗo annda miijo makko ko faati e doosiyeeji mawɗi leydi ndii, ngam mi naftoroo humpito makko, haa arti noon ngo o dañi e laamu makko ndaɓɓu nguu. Mi tinaani nii hiirii, no heewi waade so neɗɗo fottii e neɗɗo baaɗo no makko nii. Caggal waktuuji ɗiɗi sara neɗɗo mo tampataa yeewtidde e hoɓɓe mum, ummii-mi miɗo joftoya. Ndaw ko haani, sibu ko o neɗɗo belɗo heɗaade, joganiiɗo leydi mum toɓɓannde mawnde. Kanko e hoore maako, (yo Alla yurmo mo, yaafoo mo), o wiyi maa o duusa mi, caggal damal, haa to oto, no o heewnoo waɗde nii, kanko fof e nanndude e tampuɗo. Ɗoon o nanngiri seese junngo makko ñaamo ngoo, junngo am nano ngoo, o wiyi : « Muhammed Lamiin, geɗal ɓurngal himmude potngal waggineede ko ngootaagu ɓesngu Muritani kam e dental kinɗe mum kala. Ko kam woni geɗal ɓurngal himmude potngal gollaneede e kala sahaa, ko aldaa e tampere. Geɗal ɓurngal himmude ngal mbasiya-ɗon, ko gollanaade ngootaagu ɓesngu Muritani, potngu mahondirde. Hoto njeebo-ɗee hay leñol gootol. Renndo ɓamtortoo tan ko he paamondiral e nanondiral denndaangal kinɗe mum. Ɗuum so tabitaani, leydi ndii ine waawi roostaade, yo Alla daɗndu ndi heen. » O refti heen cili keewɗi hade makko waynaade mi e ñaagaade yo mi duwano mo battanol. Ngootaagu ngenndi kam e gagga renndo, haa teeŋti e caɗeele njiyaagu e ndonaandi aadeeri (warngooji), ko ɗuum wonnoo ngoƴa dowrowo yarham mum hooreejo sidoca. Ko ɗuum o teeŋtinnoo no doole makko potirnoo nde o woni e hoore dowla kaa. Ngool goongɗingol miijooji mum hay huunde waawaani yerɓinde ɗum. Won ɓeen yimɓe alaa fof no mbaɗaano ngam naatnude jiiɓru e yerɓinde mo e haɓaade mo. Ɗuum na jeyaa e dalillaaji ɓurɗi teeŋtude gaddanɗi doole paltoor e kiiɗal waɗde mo kuudetaa ; ɓurɗo fof fuuyde, ɓurɗo fof bonde e leydi ndii, sibu waɗɓe oon kuudetaa ndonkii fof haalande yimɓe ko deeƴata he nofru, hay sinno noon ko waklitde goonga. Ɗo yahanoo artaa fof ɓe njaltinii hujja kersiniiɗo, tee ɓe mbonnanii leydi ndii fartaŋŋe mawɗo. Ko heddii koo oɗon nganndi no yahri !” Ko foti teskeede koo – tee ko ɗuum heddotoo he daartol – ko kattanɗe neɗɗo oo waawde teeɗananaade leydi mum ko toowi, ko muñal makko kam e waawde mo rewde laawol kellifuya e nehaagu.” Winndaande carɗoowo tedduɗo Mohammed Lemiin wul Siidi Mawluud to hello mum Facebook. Seedantaagal Abdullaay Mammadu Bah “ Hooreejo Siidi wul sheex abdallaahi arnoo ko ñawndude juume ɓenuuɗe e welditinde Muritani e hoore mum ” Jaaynde Rmi-info waɗdii e gooto ɓurnooɓe ɓadtaade Siidi wul Sheex Abdallaahi, hono jaaynoowo-binndoowo biyeteeɗo Abdullaay Mammadu Bah, gonɗo hannde to Niiseer. Caggal nde o duwanii ɓesngu cankiiɗo oo, o duwanii ɓesngu Muritani no diidorinoo, o duwanii kala jiytotooɗo e miijo cankiiɗo oo, o hokki miijo makko e laamu Siidi. E wiyde makko, leydi Muritani « waasii neɗɗo ganndunoɗo Muritani no feewi, gannduɗo Muritaninaaɓe, laaɓaaɗo ko kewnoo he leydi hee, gannduɗo caɗeele dookɗe ɗum ». O wiyi Siidi wul sheex abdallaahi ine « joganinoo leydi ndii yiɗde mawnde, tee o wuwinoo tan ko duusde yontaaji kesi ɗii e wallondirde e mum en mahtaade ngenndi mahondirndi, ndentundi, ndi ɓiɓɓe mum kala ndokkondiri juuɗe ngam mahde ngooroondi ƴellitaare naftoore, gaddantoonde yimɓe kala weytaare ». O wiyi, kanko Abdullaay Mammadu Bah wonde « Siidi wul sheex abdallaahi yiyliima, he nder teeyre, safrude juume ɓennuɗe ngam welditinde Muritani e hoore mum, tawa wonaa he pelɓondiral, rewrude he ittangol kala loranooɓe e tooñanooɓe to bannge politik e hiiɗeende ngeen tooñannde, rokkita ɓe hakkeeji maɓɓe, sompa dowla nuunɗal tuugiiɗo he demokaraasi ». Abdullaay Mammadu seedtiima kadi wonde siidi wul sheex abdallaahi ko diiwtatnooɗo kala ko naworaani Muritaninaaɓe fof he kuuɓal mum en, kala ko abbitii he heedi-heedaagu, he diiwaniyankaagu, he añamnguraagu. O wiyi ko ɗuum addani Siidi waɗde geɗe maantinɗe gila he fuɗɗoode manndaa mum, ko nanndi he sariya luulndiiɗo njiyaagu, gartirgol juɓɓinangol mooliiɓe kam e pellital makko ñawndude hankadi gagga warngooji. Diskuur 29 suweŋ 2007 Siidi wul sheex abdallaahi wonnoo hooreejo leydi siwil gadano, toɗɗaaɗo e cuɓe ɓurɗe nuunɗude meeɗɗe yuɓɓineede he leydi Muritani.  O sankiima ñalnde 23 noowammbar 2020 ɗoo he Nuwaasoot. Baasal mawngal wonande ɓesngu Muritani, nde tawnoo siidi wul sheex abdallaahi ko hooreejo leydi ɓuuɓɗo beelol. E laamu makko, o idorii fof ko daraade ngam moƴƴitinde hakkunde Muritaninaaɓe caggal duuɓi e kitaale laamuuji paltoor e baaragol ngalu leydi e ceerndugol leƴƴi leydi kam e renndo men hakkunde leƴƴi, kinɗe, diiwaan, wuro ekn.  19 abriil o fiilaa, 29 suweŋ o waɗi diskuur maantinɗo, ɗo o feññina anniya makko yiɗde ñawndude uube mawɗe, haa arti noon e mumtude njiyaagu, artirde taccinaaɓe, safrude caɗeele ndonaandi aadeeri (gagga warngooji) tawa ko he nanondiral e diisnondiral e ɓe ɗum ɓuri toɗɗaade ɓee, kam e gollooɓe politik fof, e renndo siwil ekn tawa hay gooto ɗawaaka. Ko he oon diskuur o holliti, go’o, darnde laamu Muritani nder bonanndeeji kaalaaɗi ɗii, o yaafnii e innde dowla oo. Ine wela en artirde ɗoo huunde e diskuur makko oo : “ Musiɗɓe tedduɓe, ngootaagu ngenndi ndi e mahondiral renndo ngo ina ɗaɓɓi nanondiral hakkunde moɓe ɓesngu men kala, nanondiral tuugotoongal e ɗooftagol piɓle potal, e nuunɗal e ndimaagu. Ina waɗɗii en waɗde feere mbele muritaninaaɓe kala ina paarnoroo jeyeede e ngenndi mawndi. Kamɓe kala ɓe tina wonde dowla oo ina reeni kisal maɓɓe tee ina fotndi ɓe kamɓe kala, ko aldaa e paltoor. Leƴƴi leydi men ndi meeɗaa seerde, ko kañji fof nguurdunoo ; ko ɗum woni ko daartol men denndangol, galɗungol, holliti, daartol teskinirngol compugol laamuuji jaajɗi ɗi daraja mum diwti keeri leydi men hannde ndii. Kono tan, e duuɓi cakkitiiɗi ɗii, koɗdigal ngal hawrii e caɗeele teeŋtuɗe e golle e baɗe muusɗe. E nder kitaale 80, hakkeeji aadee njaɓɓaama ɗoo no feewi. Ngool jaɓɓugol jojjanɗe aadee heɓi kaaɗtudi mum ko e kitaale 1989-90-91. Woon Muritaninaaɓe e nder leydi ndii haa e caggal mayri, walla tumarankooɓe wonnooɓe ɗoo he leydi ndii mbaɗaa golle bonɗe ɗe ngalaa daliliilu. Muritaninaaɓe ɓe alaa ko mbiyi, alaa ko mbaɗi njaltinaa leydi mum en. Jaɓɓugol jojjanɗe aadee ɓurtungol, golle yoor-ɓerndaagu e ittugol neɗɗaagu mawɗe, kuftodinɗe mbaɗii ɗoo e leydi ndii. Musiɗɓe tedduɓe, miɗo yiɗi, e innde dowla oo renndude sunu e denndaangal ɓe ɗii bonanndeeji njettinoo he ɗiiɗoo sahaaji niɓɓi. Miɗo wiya on, onon rewɓe hesniiɓe, onon baayeeji, onon mooliiɓe, onon kala hiiɗaaɓe ɓe ndimaagu mum en nuskaa, wonde ko enen ndenndi oo muuso. Cafrugol bonanndeeji ngooɗoo hello niɓɓo he nder daartol leydi men ina ɗaɓɓi he moni kala muñal e jaɓondiral mbele mbaawen udditde hello heso he daartol men, ɗo ɓaɗe bayɗe nii bonɗe ngontaa waɗtu. Ko ɗum tagi kadi hannde, doole amen fof e hakilantaagal amen fof kucciti ko e njiylawu peeje juumtuɗe mbele ɓiɗɓe yummiraaɓe men mooliiɓe ɓee ina ngarta he nder ndimaagu nder leydi mum en, warhooreeji baɗnooɗi ɗoo ndañanee safaara moƴƴo, batte macungaagu fof muumtee. Ɗee geɗe noon ina ɗaɓɓi gartirgol koolondiral baawngal wallitde beltital hakkillaaji e ɓerɗe. To oon bannge, laamu nguu maa waɗ fotde mum haa timma ngam artirde he ngenndi mum en ɓiɗɓe yummiraaɓe men mooliiɓe caggal leydi ɓee. Maa laamu nguu daro sara kala ɓe bonannde yettinoo walla ronooɓe mum en, ngam lomtinande ɗum en hakkeeji mum en dow nuunɗal, mbele aɓe jeytoree, he nder ndimaagu e nuunɗal he mahgol janngo men denndaaɗo. Kala Muritaninaajo moolinooɗo maa waaw artude he leydi ndii. Tee, maa laamu nguu wallondir e gollodiiɓe mum to bannge faggudu kam e HCR yantude e jokkere enɗam hakkunde Muritaninaa-ɓe mbele tuugnorɗe ina lelnee ngam naattingol maɓɓe e nguurndam leydi ndii kam he nokkuuji ɗo ɓe ngonnoo. Maa peeje ƴette mbele kala ɓe ɗum toɗɗii ɓee ina mbaawa jeyeede e ngool gartirgol juɓɓinangol. Denndaangal kuule maa ƴette ngam newnude ngool gartugol ɓiɓɓe yummiraaɓe men he nder leydi mum en. Miɗo nodda denndaangal muritaninaaɓe nde ndarotoo ngam jaɓɓaade musiɗɓe men e hoɗtude ɗum en he nder muñondiral e ɓiyngu yummiraagu e kaɓɓondiral… Musiɗɓe tedduɓe, hare ngam potal to bannge ndimaagu ɓiɗɓe leydi ndii nder dowla ɗooftiiɗo sariya maa yahda kadi e kaɓagol njiyaagu e sifaaji mum fof, gaadanteeji e kesi fof. Hanki tan guwarnama oo jaɓii eɓɓaande sariya hiisotoonde njiyaagu ko warhooreeji, harminoore ɗum.  Gaa gaa golle jogorɗe ummaneede ngam mumtude batte njiyaagu, maa hakkille waɗte no feewi he ndeenka e kaɓgol e mbaydiiji kesi njiyaagu, ko wayi no kuutoragol sukaaɓe, njeeygu maa dahngo yimɓe kam e denndaangal sifaaji ciiɓagol neɗɗo neɗɗo banndum…” Eɗen mbaawi wiyde, o waɗii kala ko o wiynoo, o diidi laawol peewal e nuunɗal, kono ndeke ɗuum welaani goomu kooninkooɓe-julaaɓe ummanii ɓe law-law, polli laamu makko e oo beetawe niɓɓo wonande Muritani kala, beetawe 6 ut 2008. Fulo : Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2021/01/05/siidi-wul-sheex-abdallaahi-hooreejo-%c9%93uu%c9%93%c9%97o-beelol/
18 desaambar 2021 ko ñalawma sunaare ngenndiyankooɓe, sibu sankaare Abdullaay Siree Bah (ACB), ngenndiyanke kuɓɓuɗo, jaaynoowo ŋanaa mo kuɗol kaŋŋe. Abdullaay Siree jeyaa kadi ko jagge cosɗe Fedde Ɓamtaare Pulaar he Muritani. Ko o neɗɗo ɓadinooɗo no feewi Fooyre Ɓamtaare, mo meeɗaa seerde e jannginde en, e wasiyaade en ko faati e binndol. Hono makko e moƴƴude kuɗol he ɗemngal Farayse weeɓaani. Kala nde o winndi, yimɓe njiyloto, « tappilooɓe» he ɗemngal Farayse mbeltoo. Heewii ɗo ACB sahtii seernaaɓe mawɓe he ɗemngal Farayse, gila e tuubakooɓe haa e woɗɓe, haa teeŋti e taatinooɓe e piɓle ndimaagu e potal walla ngootaagu. ACB ine marnoo gannde renndo jaajɗe, ko o bittuɗo, kumpitiiɗo, joom  pinal jaajngal. ACB ko neɗɗo jankiniiɗo, moƴƴo, belɗo, jaajɗo, sehil yimɓe fof. Nguurndam makko kala o waɗi ɗum ko he hare ndimaagu e potal. O naatii law dillere ngenndiyankoore demokaraasi. E hitaande 1989, “o woppi kala ko o fagginoo”, o tacci ngam sosde dillere dartagol laamu wul Taaya. Nde o arti he Muritani e hitaande 1992, o sosi jaaynde kaɓtagol anndiraande UNITE, suurtunde yoga e bonanndeeji laamu Maawiya, ko wayi no wiiduru Wocci. Heewɓe ngoyii mo, ceedtiima he makko geɗe moƴƴe : Meer Baabaaɓe, Abdullaay Mammadu Bah : « ciftoren darnde makko e nder kitaale caɗtuɗe ɗee, …o felliti woppude fof (o woppi hay galle gooto mo o fagginoo to socogim) ngam yahde to o waawnoo haɓtaade e suurtude bonnandeeji kitaale 90… Ko ɓuri haawnaade he makko kadi, ko salaare makko jawdi aduna.» Jibi Bekkaay Sih : « yankinaare makko, pinal makko jaajngal, darjirde mo wonde neɗɗo meho mo tulataa goonga, cuusal makko e pellital makko, darnde makko duumiinde nde meeɗaa waylaade hay sahaa gooto ngam nuunɗal, potal, e ngootaagu ɓesngu Muritani, ngaddani ACB wonde neɗɗo bannge mum, neɗɗo keeriiɗo » Muhammed Faal Wul Umeer : « He subaka hee, nde njahaten wirwirnde makko, won biyɗo mi hay gooto waawaa jarfirde ACB no jarfirtunoo maayɓe nii, no o jarfiri heewɓe nii. O haali ko goonga. Omo heewnoo mawninde jooɗɗi e moƴƴi neɗɗo, o deƴƴa « ajaaɗe mum ; o bonnitaani »”. Biraan Hammaat Wan : “ Ablaay mawni am tiiɗɗo mi, aɗa yenanaa hay gooto waawaa teddinirde ma no teddule mbaɗno-ɗaa ɗee, hay ɓadaade ɗum tan waawaa, wonaa to bannge binndol ngol, wonaa to bannge luggeendi maanaa mum… Miɗo yiɗnoo wiyde ma, mi meeɗaa waawde huccitde e maa mi haalan maa. Ganndondiral men waylii nguurndam am. Nde ngar-mi gollodaade e maa to jaaynde L’Unité, miɗo woni suka, miɗo heewti hoore am. Miɗo janngina to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde, miɗo siimta mawmawu … miɗo hoolii hoore am haa ɓurti… Sara maa, mi janngii ñeeñal binndol, mi janngii ɓure waawde heɗaade, mi faamii haawtaare ko wasu, mi faamii ɓure muñondiral, e luggeendi yankinaare, nuunɗangol fiɓnde, yiɗde janngondirde, kono ko ɓuri teeŋtude fof, mi faamii maanaa helmere Nuuñɗal… Ceerno am, yo jiidal ñaawe !” Muhammed El Hasen Lobbaat : « Ablay ko kaŋŋe, ko neɗɗo luggiɗɗo. Kooni hakkille mawɗo ñifii ! Kooni ɓernde mawnde nattii dillude ! » Aamadu Malal Gey : « miɗo siftora, e piilngal Ceerno Barooɓe ñalnde 2 desaambar 2017 to Sahre Ndoogu, tawi miɗo wuufnoo jaɓɓaade ma cuuɗi amen, ko kaalno-ɗaa ko faati he baɗtugol hakkille he kelme neɗɗo huutotoo, nde mbiyataa so ine haala : Mbiy-ɗaa «…heen sahaaji, konngol ine roondii ɓarakke daartol, ene foti waɗde, so neɗɗo ina haala, waɗtude hakkille e reentaade no feewi konngol huutortoo ». Alasan Ngayde : « Ko tesketee he oo neɗɗo ko pinal mum jaajngal, kattanɗe mawɗe golle, Jaaynoowo ŋeeñɗuɗo, baawɗe golle, mo hakkille jaambuur, belɗo gollodaade, keewɗo muñal mo hono mum weeɓaani… Sukaaɓe heewɓe, hannde hoohooɓe mawɓe to bannge jaayndiyaagal e politik, ko he ganndal makko ƴoogi. » Fooyre Ɓamtaare e denndaangal terɗe Fedde Ɓamtaare Pulaar he Muritani, ine mbiy maa Abdullay, a tuɗɗiima leppi teddungal, yo Alla yurme, yaafo maa !
https://pulaar.org/2022/02/01/18-desaambar-2021-nalawma-jurminii%c9%97o-wonande-ngenndiyankoo%c9%93e-abdullaay-siree-bah-nattii/
So Catal Kayhayɗi haalaama alaa e sago nginnaa Sammba Gata Bah, sibu nguurndam makko fof o waɗi ɗum ko e daranaade ɗemɗe, haa teeŋti e ɗemngal Pulaar, ngam faamde mo tigi rigi faayiida gonɗo e janngude ɗemngal mum. Heewii kala nde ngar-mi Nuwaasoot, konngol terɗe Fedde Ɓamtaare Pulaar ko “haa goram hol no Sammba Gata Bah waɗi ?” Sammba Gata Bah gooto e Hooreeɓe teddungal Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani, ko neɗɗo juulɗo, goongɗinɗo nafoore janngude ɗemɗe men ngenndiije Pulaar, Sooninke e Wolof. O  wonii hooreejo catal Kayhayɗi ko juuti, gila 1977, haa nde lomtimoo-mi he teddunngal e hitaande 2015, tawi kanko e hoore makko haali yo goɗɗo lomto mo, tawi o faamii so doole ndonkii yo doole keɓɓo. Ko e teddungal o lomtinaa e ngardiigu catal Kayhayɗi. Sammba Gata Bah jannginii pulaar, winndii defte, jokkondirii e pelle ɗe ngonaa laamuyankooje ngam heɓande catal  Kayhayɗi balle, o hirjinii jaŋde pulaar gila nde metti, yeeyii jaayɗe : ko kanko e hoore makko tammbotonoo jaayɗe Fooyre Ɓamtaare, e koyɗe makko o sooroo wuro ngam yeeyde ɗe. Nde kattanɗe makko ngustii, ko Bah Muhammadu Aadama heɓɓitii gollal ngal, e tuma nde o yeeyata jaayɗe ɗee, ina teskaa, omo memtoo jeyba makko ngam soodande won yimɓe jaaynde Fooyre Ɓamtaare. Sammba Gata Bah ko gorko newiiɗo, mo alaa fitina, gorko nuunɗuɗo, jom njuɓɓudi, ɗooftiiɗo kuule e sarɗiyeeji FƁPM, ɗooftiiɗo yiilirde ngenndiire. Dumunna mo o ardii catal ngal luure teskaaka heen, caɗeele e fitinaaji teskaaka heen. Sammba Gata Bah e Aamadu Lih cuddiima leppi teddungal, ko ɓe ngenndiyankooɓe suusɓe, saaɓe, daraninooɓe ngootaagu leydi Muritani. Ɓe mbiirniima kono ɓe ngoppii golle tiiɗɗe. Sammba Gata Bah ferii laawol, hollii yeru potɗo ñemmbeede, hono no Aamadu Maalik Gay, Tijjaani Aan, Yero Dooro Jallo, Mammadu Sammba Joop Murtuɗo, Saydu Kan, Jibriil Hammee Lih e woɗɓe heewɓe, yo Alla yuurmo ɓe, yaafoo ɓe kamɓe e maayɓe juulɓe, Aljanna wona hoɗorde maɓɓe. Usmaan Ñaan, Hooreejo Catal Kayhayɗi Sammba Gata, « a tuɗɗima leppi leydi, leydi tuɗɗii ma leppi teddungal » Sammba Gata Bah, wonaani tawo jonte tati ko nan-mi haala maa, tuma nde naat-ɗaa opitaal safaara ɓerɗe mo Nuwaasoot. Kaawaa-mi no feewi no kaaldirte-ɗaa he nder Fedde Ɓamtaare Pulaar nii. Naamnii-mi « onon kam holi oo gorko kaaleteeɗo » ? Mbiyaa-mi ko a jaggal (tigi-rigi) daraniingal jaŋde he nder ɗemɗe neeniije, haa teeŋti e Pulaar. Nde nan-mi sankaare maa, wayi mi ko no miɗo annduno maa ko ɓooyi nii. So neɗɗo pinal sankiima, ko Enen kala ustoraa, ko neɗɗo galle men maayi. Sammba Gata, duuɓi 45 ko a tergal caasngal ɓamtugol Pulaar. Cuuɗi mon Kayhayɗi, wontiino juurorde Pulaar ! A woniino soldaat ngalɗoo ɗemngal jooɗngal. Sehil am gooto tiiɗɗo, Kayhayɗinaajo, ine wiyee Kadeer Soh, wiyii kam wonde, lewru kala ngaratno-ɗaa ko haa Liisee Kayhayɗi aɗa yeeya jaaynde Fooyre Ɓamtaare. Sammba Gata, a maayii, defterdu sumii. Defterɗi keewɗi njahii, tawi minen sukaaɓe hannde, min nganndaani on. Ɗum noon mawninen ɓe ! Hono no Murtuɗo Joob wiyrunoo nii, « Sammba, a tuɗɗiima leppi leydi, leydi tuɗɗii ma leppi teddungal ». Ekko-ɗen mawninde sagataaɓe men gila ine nguuri. Yo Alla yoɓe darnde maa. Yo leydi ɓuuɓe seydi Bah. Salimata Bah, kalfinaaɗo dallinannde FƁPM Nguurndam Sammba Bah Sammba Gata Bah to Kayhayɗi, jibinaa ko e hitaande 1939 to Tiisiksa (Diiwaan Taagaant / Muritani). 1. DUƊE ƊE O JANNGI • 1948 – 1949 : o naati Duɗe leslese to Kayhayɗi. • 1957 – 1958 : o yahi Liisee Teknik Moris Defafos to Ndakaaru. • 1958 – 1959 : o fayti Duɗal keblowal safrooɓe to NDar. •1962 – 1964 : o naati e Duɗal karallaagal Ɗanningol oppirteeɓe to Farayse. •1972 – 1974 : o naati e Duɗal keblowal safrooɓe Dowla to Nuwaasoot. 2. SEEDANTEEJE ƊE O HEƁI – 1955 : Seedantaagal jande leslesre “C.E.P.E” to Duɗal Mbuun. – 1959 : Seedantaagal Cafroowo to NDar. – 1974 : Seedantaagal Cafroowo Dowla to Nuwaasoot. 3. NOKKUUJI ƊO O GOLLII Caggal nde o janngi haa o woni cafroowo, o golliima e ɗiiɗoo nokkuuji. – 1959 – 1962 : to safrirde Boggee – 1962 : to safrirde M’Buun – 1964 : to safrirde Kayhayɗi – 1966 : to safrirde Tulel – 1971 :  to safrirde Kayhayɗi (Opitaal) – 1974 – 1976 : to safrirde Attaar (Opitaal). Ko ɗoon o heɓi hattan hoore makko e golle laamu, woni o heɓi fooftere (o yahi “alateret”). – 1989 – 1992 : o gollodiima e Eɓɓaande Ɗiftidingol e dow tuugaade e renndo “Programme de réadaptation à base communautaire” to Kayhayɗi. 4. GOLLE MAKKO GOƊƊE O yantinii e golle makko janngude e jannginde ɗemngal Pulaar e wiɗtude ɗemngal ngal. O ardiima Catal Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani to Kayhayɗi tuggi 1977 haa 1986 e tuggi 1988 haa jooni. E nder wiɗtooji e ɗemngal Pulaar, o wallifiima defte joy (5) e Pulaar. Ɗeen ngoni : – Deftere Ganndal ƴiye jokkorɗe e liggorgal (Ostéologie – artrhologie et physiologie : tummbitere 1 e Tummbitere 2 (tuggi 1980 haa 1985). –  Deftere Ñabbuuli jalɓi. 3. Deftere Ndeenka Yumma e ɓiɗɗo. – Deftere Ganndal Nokku, hitaande joyaɓere, duɗe leslese. – Deftere jime Pulaar. 5. BESNGU MAKKO Sammba Gata Bah ko ɓesɗo, o dañii sukaaɓe sappo e go’o, kono ko heen njoyo nguuri hannde.
https://pulaar.org/2022/02/27/sammba-gata-bah-salndu-pulaar-yanii/
Ceerno Jibi Hammee Lih wirnaama ñalnde aaɓnde 26 oktoobar (kawle) 2015 e Lobbudu Ibraahiima Lih, wiyetenoongo hanki Wuro Ganɗe, tunndo Daarel Barka e nder diiwaan Baraknaa Muritani, caggal nde sankii e nder wuro Kebek to leydi Kanadaa, to yahnoo hawritoyde e batu walliftooɓe. O sankii ko ñalnde 16 lewru oktoobar 2015 kono gooski kii naatti Muritani ko jamma aset 24 oktoobar 2015, heedde miniwii, pawɗo hojomaaji seeɗa e ballal ammbasadeer jooɗaniiɗo Muritani to leydi Amerik. Ko oon gaddii denndaangal ngalu ngartirngu gooski kii e jolol jahdoowo heen oo. Sahaa mo laana kaa ari oo  e jenngude e gantinde, ko ɗoon tawi leƴƴi Muritani fof, woɗeeɓe e ɓaleeɓe, ena ndarodii, ena njunnginii, ena padndii gooto, ko jiidaa e tuubakooɓe ɓe oo gorko kootɗo sahre goonga jokkondirnoo jokkondire golle walla giɗgol. Ñalnde 25, o juulaa to Jumaa Ibnu Abbaas heedde 14w45h. Alla e aduna heewde, gori mbaɗaaka. Gooto fof ɗo darinoo, ko ɗoon tan habriri. Nde juulgol gasi, won e yahatnooɓe hawritoyde e wirwirnde ndee, ko ɗoon kirndiri. Heddiiɓe ɓee padndii gooski kii, ngardi heen. Ɓeen ngummii e Nuwaasot ko heedde 22w40h walla 23w00h. Ɓe mbaali ko yahde, ɓe ngaroyi Lobbudu ko subaka, saanga 7w30h. Nde gooski kii arata tawi ko ngaska kaa yanii. O waɗanaa ko ngaska mogga, ngaska kilifa mawɗo, joom geɗal timmungal. Wirwirnde ndee, no juulgol ngol nii, renndinii jamaanu keewngu, ceertungu kinɗe guri ɓalli, ɗemɗe haa e pine. En teskiima heen safalɓe, tuubakooɓe, sooninkooɓe haa e wambarankooɓe. Gure gonɗe e saraaji Lobbudu, hay wooto hattaaka. Tuggude e Teekengel, Baange, Gurel Demmba, Dunnguru, Dal Siddi, Testem Hammaat Sala, Jaataar rewo e worgo, Ŋawle rewo e worgo, Giyaa, Podoor, Donnaay, Mbooyo Wahaa, Gedeeji (Wuro, Wilaas e Sañce), Nenet, Jamaa Alwaali, Mbantu, Jammbooji Jaawɓe e Subalɓe, Njawaar, Wuro Maadiiyu, Keli Jammboo e  Wuro Caamo, Wuro Abdullaay Siidi, Munnduwaay, Jaw rewo e worgo, Lahel, Halwaar, Tufnde Baali, Njumuuji Jeeri e waalo, Siñcaan Awluɓe, Daarel Barka, Amaral Awoyni, Neema, Jaɓɓe Mbaroodi, Foonde Kelle, Ceelaw rewo haa e Luggat, ko ɗoon gooski kii tawi ɗe, eɗe ndarii. Ko jiidaa e ɗeeɗoo gure, pelle pinal ɗe Gorko Lobbudu wuro Ganɗe gollodtonoo, nootitiima, nootoriima keewal, gila e lappol Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani e gardagol Jibi Muusaa Joop e Abdul Mammadu Sih, Tabital Pulaagu, catal Muritani e gardagol Daawda Inna Jallo e Sokna Tabara Bah, nulaaɗo Sifaa Hanki hono Hammaat Muusaa Joop, Jalluɗi Jam e jonaaɗo mum Alasan Wuddu Saar. Yimɓe testinɓe, teelɗuɓe kadi nootitiima e wirwirnde ndee, wayɓe no Ibraahiima Muktaar Daree Saar, gardiiɗo lannda dawrugol AjD/MR, Alasan Soomaa Bah mo lannda Tiimtiimol, Saydu Nuuru Njaay gardiiɗo muulirde Pappiris to Ndakaaru, Hammee Aali Lih, jaayndiyanke 2STV, Maam Aamadu Sih, gorko Mbooyo Wahaa, Mammadu Yaayaa Kan, ekn. Nde birnugol ngol timmi, seernaaɓe mawɓe, wayɓe no Ceerno Saydu Bah to Paate Galo cakkiti ko foti waɗeede, waɗaa. Jamaanu fayti galle genayse, heɓoyi les tillisaaji poŋaaɗi. Ko ɗoon geɗe ɗee timmitinaa, caggal nde Deftere Alla ndee tellinaa haa timmi, duwawuuji mbaɗaa… Ceerno Jibi Hammee Lih yahii, woppii yolnde mawnde, yeeleende e yeeweende gila to bannge ɓesngu e to sehilaaɓe haa to gollodiiɓe. So lekki mawki yanii, colli keewɗi mbeemat. Yo Geno waɗ mo ɗo waɗnoo malaaɓe fodanooɓe Firdawsi, kanko e denndaangal maayɓe juulɓe. Aamiin Njaay Saydu Aamadu (Gelongal Fuuta)
https://pulaar.org/2015/12/12/so-lekki-mawki-yanii-colli-keew%c9%97i-mbeemat/
So wiyaama haddinde ina soomi haddaade. Haddotoo noon, e aadaaji men, ko debbo. Ina waɗi wiyooɓe ɗum kadi juulnugol, sibu e hakkillaaji maɓɓe, so tawii debbo haddinaaka, ko soɓe wondi, juulataa. Wonande gorko wiyatee ko duhaade, ina soomi ɓoornaade tuuba; ina wiyee kadi naattineede. Winndannde men hannde abbittoo tan ko e kaddingol debbo, sibu haalaluuji keewɗi, kam e miijooji keewɗi ina peeñi tawi ko luurondirɗi ko fayti e ɗuum. Hol ko firti haddinde, maa juulnude? Haddinde (juulnude), ko taƴde seeɗa e seɓetere tergal njogoram debbo, faaɗnude ɗum to baɗte ñootde ɗum, maa walla sumde ɗum. So en ndaɓɓiɗinii, ko taƴngo terɗe ndewaagu Haddinde ina waɗi mbaadiiji 4: – taƴde seɓitere (sedere) haa laaɓa cer, maa walla taƴa heen seeɗa. Ko ngolɗoo kaddingol tan nanndi e duhagol gorko to baɗte safaara keso. Oo fannu ɓuri heewde e Moritani. –   taƴde seɓitere, hooltoo toni ndernderi ndewaagu. Oo fannu ina waɗii e leyɗeele 25 Afrik bannge rewo e Afrik   ɓaleeɓe, e leyɗeele Asi (teeŋti noon to Enndenoosi kam e Malawi), to funnaange ɓadiiɗo (Ejipt, Suudaan) kam e to leyɗeele Aarabeeɓe hono Yemen e Emiraaji Arab dennduɗi. Ko ina tolnoo e 80% e haddiiɓe ko e ɗii mbaadiiji ɗiɗi limtaaɗi dow ɗi. – Kaddinngo firawnankeeri : ko taƴde seɓitere kam e hooltaade toni mawɗi ndewaagu, renndina ɗi, ñoota fof, woppa heen seeɗa ɗo ndeelam ina yaltira. Ndiiɗoo mbaadi ɓuri waawde waɗeede ko to Jibuti e nder won e nokkuuji to Ejipt, to Mali, Soomali, e rewo Sudaan. Ko ina tolnoo e 15% e kadduli ko e ndii mbaadi. – Mbaadi nayaɓiiri ndi, renndini ko mbaadiiji tati gadani ɗi fof, ɓeydi heen cumgol seɓetere, maa walla heefte tergal. Hol heewɓe haddinde rewɓe Heewi haddinde ko rewɓe ŋarwinooɓe, maa walla sakkeeɓe. Ɓe keewi huutoraade lo laysetaaji, walla laɓɓe. Won e nokkuuji, joom ngaluuji keewi nawde sukaaɓe mum en ko to safrooɓe heblaaɓe e oon fannu. Ɗum wontii doktoraagal. Daartol kaddingol. So en naamndiima hol to kaddingol ummorii ? jaabawol weeɓataa ! Anndaaka hol to ummorii. Ina woɗɗi to ummii. Gila dawaa dawi, hade diine kerecee en kam e lislaam fof peeñde. Herodot, neɗɗo puɗɗuɗo daartol gerek o, hollitii wonnde haa teeminannde5ɓere hade peeñgol annebi Iisa, kaddingol kam e duhnugol ina mbaɗetenoo to Ejipt, feniseeyen, Hitit en kam e Eccopiye en. Anndaaka hol gadduɗo ɗum e oon diiwaan. Daartiyanke-wiɗtiyanke Senegaalnaajo hono Seek Anta Joop (1923-1986), ganndo e daartol Afrik ɓaleejo, wiyi wonnde kaddingol e duhnugol ngummorii ko Ejipt firawnanaaɓe, caggal ɗum saroyii e nder Afrik ɓaleeɓe. Won wiɗtoyankooɓe heewɓe to fannu ejiptoyankaagal, njiyti e won loskooji wiɗto yimɓe maayɓe ko ɓooyi, tawi ina kaddinaa. Ko ɗum jeyi innde “kaddungu, walla naattungu firawnankeeri”. Ɗum jaggiranoo kono laawol coñtinirgol nii. Ɗum firtata ko huunde waɗateende mbele ina wallita jeñgol ɓesngu. E raɓɓiɗinaade mbiyen ko aada gadiiɗo diineeji lislaam, e kerecee en fof. Kaddingol e sahaa diineeji Denndaangal diineeji peeñɗi ɗi, haa teeŋti e Lislaam, alaa fof ɗo deftere mum haɗi maa walla dagni kaddingol. To baɗte laabi (mawɓe annduɓe) ko arata ko haalaama : – laawol Maalik wiyi ko duhagol ko sunna, kaddungal ne ko ɓural wonande debbo. – Laawol Hanafii ina hawriti e laawol Maalik ngol. – Laawol Hannabal kañum wiyi ko ina farlaa e worɓe tan. Ɗoo e Muritani, ɓesngu mum ko Maalikiyankeewu, oon haali ko woni dow ko. E sahaa nelaaɗo, o haɗaani ɗum, won ɗo o nuli o wiyi yo ŋurmite seeɗa tan waasa taƴeede fof. Kaddingol e sahaa jooni o E sahaa jooni o, pelle keewɗe daraniiɗe hakkeeji rewɓe maa aadee ; heewɓe daraniiɓe ko fayti e cellal , ko wayi no UNICEF, OMS, e juɓɓuli keewɗi, e seernaaɓe heewɓe ngoni ko e gostondire miijooji e gannde ko fayti e kaddingol sukaaɓe rewɓe.Goonga nii luure keewɗe ina ngoodi hakkunde yimɓe ɓe, kono kam ko e wiɗtooji ngonaa ngam dallinde rewam maa nafoore woodnde e kaddingol ngol. E ɗiin wiɗtooji battindiiɗi, kawral seernaaɓe , kam e renndoyankooɓe kam e annduɓe to baɗte cellal to Keer leydi Ejipte (hitaande), to Abujaa(hitaande), e to Kiifa leydi Moritani e hitaande 2007, kollitii wonnde to baɗte: 1- Cellal:Wonnde kaddingol sukaaɓe rewɓe(hay so tawii ko mawɗo) rewam mum(tanaa mo addata o) ko: – warde neɗɗo o, – telɓina aadee adda e mum sii, – adda sii e hakkille neɗɗo o, – addana beelol neɗɗo owde, – ŋakkere senaare terɗe( ko wayno ñawanɗe, coofcoofngel ngel dartotaako) – muuseeki so tawii joomum ina jotondiree(ina leldee), – rewam so joomum ina jibina(rufo ƴiiƴam), – jogaade caɗeele e taaragol – tetaanoos – ndimaru. E raɓɓiɗinaade ɗum ɓe kawrii heen. Won e doktoreeɓe heewɓe mbiyi kadi wonnde debbo so haddinaama ina addana ɗum waasde weltaade (kaarataa) e lelnde, haa ko ɗum saabotoo won heen ina njaha ina ƴeewa to mbeltoyyi(ko kaartoyii); (ɗo ɓe luurondirii e wiyooɓe wonnde so debbo haddinaama ina usta muuyo mum e ngoraagu ɓe) Ina teskaa kadi wonnde ñawu Sida ina waawi heɓde joom mum sabu teskaade wonnde naattinooɓe ɓe kumpitaaki ko fayti e ñawu ngu kadi ngalaa senaare cellal taƴgol. 2- To batte Lislaam: Dental to Keer ngal, to Abuujaa, e to Kiifa fof won ko Seernaaɓe kam e annduɓe to baɗte diine kaali heen: – Ŋuraana alaa fof ɗo haali hafeere naatingol rewɓe, – wonnde hadisaaji keewɗi jaŋtateeɗi ngalaa ɓaarorgal laaɓtungal wonnde ko sunna, sibu ɗi laaɓtaani.Wonande janngooɓe arabe ɓe eɓe mbaawi ruttaade e defte maa binnanɗe:Ibn El Hadji, Al Ghayali ‘jeertingol siyaas diie’ walla deftere risaala nde seeruk winndi. Mammadu Maamuudu Baal
https://pulaar.org/2009/01/19/kaddingol-maa-juulnugol-sukaa%c9%93e/
Banndiraaɓe, haalde ko fayti e Professeur Usmaan Muusaa Jagana wonaa huunde weeɓnde saɗne. Nde tawnoo, o wonaa maayel coorowel demminaare, juuwnowel ceeɗu. O wonaa kadi caanngel ilowel ndunngu, ɓeeɓowel kawle. Usmaan ko geec mawɗo, jaajɗo, luggiɗɗo, mo taarotaako, juuwotaako, lummbotaako. Kala garɗo, wiɗtata e makko tan ko hakke hattan mum, ɗacca ɓure ena keddii, ndillaani. En ndardoraaki ɗoo hannde e yeeso nguuɗoo jamaanu sabu ɓurde anndude ooɗoo gorko. Alaa ! ena woodi ɗoo e ngalɗoo dental, ɓe o fijdunoo, o mawnidnoo e nder mbeddaaji e dingire leegal Gataaga e nder Kayhayɗi, kay timmbee-jooroo, kay sammee-naayoo. Banndiraaɓe, haalde ko fayti e Professeur Usmaan Muusaa Jagana wonaa huunde weeɓnde saɗne. Nde tawnoo, o wonaa maayel coorowel demminaare, juuwnowel ceeɗu. O wonaa kadi caanngel ilowel ndunngu, ɓeeɓowel kawle. Usmaan ko geec mawɗo, jaajɗo, luggiɗɗo, mo taarotaako, juuwotaako, lummbotaako. Kala garɗo, wiɗtata e makko tan ko hakke hattan mum, ɗacca ɓure ena keddii, ndillaani. En ndardoraaki ɗoo hannde e yeeso nguuɗoo jamaanu sabu ɓurde anndude ooɗoo gorko. Alaa ! ena woodi ɗoo e ngalɗoo dental, ɓe o fijdunoo, o mawnidnoo e nder mbeddaaji e dingire leegal Gataaga e nder Kayhayɗi, kay timmbee-jooroo, kay sammee-naayoo. En kaaldiraani ɗoo kadi, haa hannde, sabu ɓurde yiɗde mo. Alaa ! Omo mari ɗoo e ndeeɗoo joɗnde yiɗɓe tiiɗɓe, tabitɓe giɗgol, ɓe o renndunoo geɗe nguurndam tawi kadi alaa fof ko seerndi ɓe so wonaa ndeeɗoo maayde. Darni en ɗoo tan ko teddungal e teddeendi ndi ɓiɓɓe yummiraaɓe men Sooninkooɓe, ɓiɓɓe yummiraaɓe men renndaaɓe nguurndam gila e asli e aada, haa e daartol e koɗdigal, ɓiɓɓe yummiraaɓe men ittuɓe fotde, ndokki ɗum ɓiɓɓe Fulɓe rewrude e men tawi ko ko fayti e oo gorko biyeteeɗo Usmaan Muusaa Jagana, mo ngannduɗaa ko gaannuɗo wiɗtooɓe e winndooɓe, ko tampinɗo yimiyankooɓe e haaliyankooɓe. Ɓiyi baaba Muusaa Jeydi Jagana e neene Njabu Halima Tannjaa, Usmaan Muusaa Jagana ari e aduna ko e hitaande 1951. Ko o tataɓo e sukaaɓe worɓe ɓe jinnaaɓe mum njibini. Ko ɗuum waɗi mo wiyeede  Demmboo, innde nde o ɓuri lollirde e nder mbeddaaji Gataaga. O ruttii e joomiiko ko weetndoogo ñalnde alkamisa, 09 lewru juko maa mbiyen uut hitaande 2001. Ndeke o wuuri tan ko duuɓi 50. O wuuri ko duuɓi 50 kono duuɓi 50 ɗi taariik teskotoo. Duuɓi 50 juumtuɗi. Duuɓi capanɗe joy golle e ñaam-golluuje tiiɗɗe, cuɗaari daartol leñol. Duuɓi 50 dadungal kiisngal, darnde tabitnde e warñeende saɗtunde. Kanko fof e hebleede heblo seniingo e ɗemɗiyankaagal ustaani huuñƴere makko e yiɗde anndude ko soomii e fannuuji goɗɗi ganndal ko wayi no taariik, renndiyankaagal, filiyankaagal, antoropoloosi, ekn. O winndii defte pattamlame ɗe sooninkaagu ena faarnoroo, ena naftoroo e teelal,  ɓesngu Muritani no diidorinoo ena yiytoo e kuuɓal. O winndii : • Jillondire gowlaali, kelmeendi e lelngo hakkunde Arab e Sooninke( Interférences phoniques, lexicales et syntaxiques entre l’arabe et le soninke, mémoire de licence, Université Mohamed V, Facultés des Lettres et des sciences humaines, Rabat 1976-1977). • Ɓadondiral gowlaali e mbaydi ngaddiin sooninkooɓe Kayhayɗi ( Approche phonologique et morphologique du parler soninke de kaëdi) Thèse de 3ème cycle, Paris V, 1980. • Jillondire kelmeendi hakkunde arab e farayse (Interférences lexicales entre l’arabe et le français) Rabat e hitaande 1984. • Ngaddiin Sooninkooɓe Kayhayɗi( Muritani) lelngo e maanaa(Le parler soninké de Kaédi Mauritanie syntaxe et sens, Thèse de doctorat d’Etat, paris V, 1984. • Jimɗi ganni e leydi sooninkooɓe( Muritani, Mali e Senegaal)( chants traditionnels du pays Soninké( Mauritanie, Mali et Sénégal)  1990 • Ɗemngal Sooninke : Mbaydi lelngo e maanaa(La langue Soninké :morphosyntaxique et sens) en 1995 • Lislaam e konngi coñciyankooji e nder renndo sooninkooɓe e pulaar–en (Islam et expressions littéraires en milieu soninké et pulaar). • Ɗo  o ruttii e joomiiko ɗoo kadi, omo ɗacci deftere luutiire nde joofaano : saggitorde ɗemngal sooninke (un dictionnaire de la langue sooninke) • So Mammadu Sammba Joop lollirɗo Murtuɗo wiyno: neɗɗo yettetaake, yennetaake, ko golle mum tan njaŋtetee. Enen ne en ngonaani e jaarde oo gorko. Ko golle mum tan ngonɗen e siimtande banndiraaɓe. So Ibraahiima Muktaar Saar ena heewnoo wiyde : aduna ko jamanuuji e sahaaji. Jamaanu maa feewnee, sahaa maa reenee. Ko ko waɗi hanki haaltetee hannde. Ko ko gollaa hannde jaŋtoytee janngo. Mbiyen Usmaan Muusaa Jagana, Jagana Mannga remme, feewnii jamaanu mum, reenii sahaa mum, ɗaldii sooninkooɓe e ɓesngu Muritani e kuuɓal wutte ñaantorɗo mo furataa, seekotaako, rappataa. So kodda Elimaan Sammbooru Barka lollirɗo Tijjaani Aan ena wiyatnoo: yonta fof e yontaaɓe mum. Yonta fof, leñol e payndaale mum. Yettinta leñol payndaale ɗe toɓɓunoo ko yontaaɓe hawruɓe e oon sahaa. Mbiyen Jagana Mannga remme remii ngesa mum, furgaani. Maa taariik tesko ñaam-golluuje ɗe o ɗaccani arooɓe kaaɗdi njuuteendi nguurndam. En nduwaniima ɓesngu makko e kuuɓal. En nduwaniima pelle  Sooninkooɓe ɗo mbaawi wonde fof. En nduwaniima ɓesngu Muritani no diidorinoo e denndaangal annduɓe winndere ndee. Yo Alla yurmo mo, yaafoo mo, kanko e denndaangal maayɓe juulɓe, lomtonoo en e ndee yolnde mettunde sukkude, nde o ɗaccani en. Gelongal Fuuta lollirɗo Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2011/08/10/jaaroore-usmaan-muusaa-jagana/
E lewru ut 2011, Maruk waɗtii ɗemngal Tamasig e ɗemɗe laawɗinaaɗe e leydi hee, ɗum woni ɗemɗe gollorɗe e njuɓɓudi laamu, ɗemɗe janngeteeɗe, janngirteeɗe. Maruk woni leydi Magreb ngadiindi ƴettude ngal kuulal. Tamasig, woni ɗemngal Berbeer en (FƁ tŋ 91, oktoobar 2011). Jannguɓe maɓɓe ɓooyii haɓanaade keɓtingol pinal mum en to Alaseri, Maruk ekn … Ɗemngal ngal ina jogii alkule mum keeriiɗe, ɓooyɗe huutoreede…. E lewru ut 2011, Maruk waɗtii ɗemngal Tamasig e ɗemɗe laawɗinaaɗe e leydi hee, ɗum woni ɗemɗe gollorɗe e njuɓɓudi laamu, ɗemɗe janngeteeɗe, janngirteeɗe. Maruk woni leydi Magreb ngadiindi ƴettude ngal kuulal. Tamasig, woni ɗemngal Berbeer en (FƁ tŋ 91, oktoobar 2011). Jannguɓe maɓɓe ɓooyii haɓanaade keɓtingol pinal mum en to Alaseri, Maruk ekn … Ɗemngal ngal ina jogii alkule mum keeriiɗe, ɓooyɗe huutoreede…. Kono, ina wayi no ko Maruk fof ɓe ɓuri dañde poolgu mawngu. Laamɗo Maruk arditiima heediiɓe mum fof. Ɗemngal Amasig waɗtaama toon ɗemngal gollorgal e denndaangal fannuuji nguurndam (langue officielle), ngal heɓtinanaama ɗuum noon e nder doosɗe leydi, ɗe ɓesngu Maruk ɓennini ñalnde 1 sulyee 2011. Hare Amasig en noon fuɗɗii ko e leydi Alaseri duuɓi capanɗe jooni, e nder kaaƴe Kabili, tee ƴiiƴam rufii heen haa heewi, maayɓe kadi keewii, waɗii kadi sokaaɓe e daayɓe. Kono ɗuum ñifaani hare ndee, hay so tawii, e nder Alaseri, Amasig jaggiraa tan haa hannde ko no ɗemngal ngenndiwal nii. (tesko men : hono no Pulaar, Sooninke e Wolof njaggiraa e Muritani nii.) Haalooɗe ngal tolniima e 45 miliyoŋ fittaandu e tuugnaade e wiɗtooji cakkitiiɗi waɗeede.  Bebeer en ina nganndiraa wonde leñol koosngal, cuusngol joote, tinngol hoore mum, ngol heewaani ko weldi e laamuuji. Ko ngol leñol ɓooyngol e nokku hirnaange Afrik oo (duuɓi 3 500 ko famɗi fof), ko ɓe muñɓe, udditinaniiɓe pine e diineeji. Ɓe keewi hoɗde ko e nokkuuji kaaƴe, nokkuuji joñiiɗi. Ɓe tolniima e 40% to Alaseri e Maruk, hedde 10% to Mali, Niiseer e Libi e Muritani. Aɓe tawee to Burkinaa, haa to Caad. E nder Magreb ɓe kaalata ko Arab, e nder Saahal ɗemɗe ɓurɗe dowlude e ɗeen leyɗe ɗo ɓe tawetee ɗoo Ittaa ko e winndannde Chawki Amari Firo : Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2012/08/06/ngonka-%c9%97emngal-tamasig-to-maruk/
Ko ina wona jooni duuɓi 60 ŋakkuɗi seeɗa hooreejo Dental Dowlaaji Amerik e hooreejo Kubaa pottitaani e nokku gooto walla jooɗodaaki e joɗnde wootere, sibu ɗum wayrunoo waɗde ko gila 1956. Ɗum wayritii ko e Eisenhower (Esoneweer) hooreejo Amerik ndeen kam e Batista, hooreejo Kubaa e oon sahaa. Ɗum waɗti ko ñalnde 10 abriil ɓennuɗo ɗoo oo, sibu Barak Obama e Raul Kastoro ndokkondirii juuɗe, calmondirii, njooɗodiima e joɗnde wootere to Panama, e batu kuuɓtodinngu VIIɓu leyɗe Amerik. Ɗum noon, ngol woni go’o ko aɓe calmondira. Ko goonga nii, e hitaande 1959 Fidel Kastoroo yahiino to Dental Dowlaaji Amerik, kono e oon sahaa, o heɓaani yiyndirde e Richard Nixon hooreejo leydi ndii e oon sahaa. Ndeke ngalɗoo pottital hikka ko maantinngal no feewi. Kubaa meeɗaa tawtoreede nguuɗoo batu gila sosaa e hitaande 1994, sibu Dental Dowlaaji Amerik ko ko ɗaɓɓunoo gila 1962, jaɓanaa baasgol Kubaa jeyeede e Fedde Dowlaaji Amerik (OEA : Organisation des Etats Americains). Ko goonga ɓe kawritiino e wirwirnde Manndelaa to Soweto ñalnde 10 desaambar 2013. Kono ngolɗoo ko ngam yeewtidde e peeje moƴƴitingol jotondire hakkunde leyɗe maɓɓe ɗiɗi ɗee, huunde nde Barak Obama huniinoo.  E nder haala makko, Barak Obama wiyi « sahaa mo Dental Dowlaaji Amerik (DDA) naatatnoo e fiyakuuji leyɗe oo nokku tawi alaa baawɗo heen huunde, oon sahaa ɓennii ». Ngolɗoo konngol noon haawii heewɓe, sibu ngol firti tan ko DDA ko e tooñannge wonnoo. O wiyi kadi kanko Obama : « Yo  laaɓtu ; so tawii min ngullanii daande dow yimɓe dummbaaɓe sabu tan cuusii haalde goonga, min mbaɗiraani ɗum sabu nafooje amen, min mbaɗiri ɗum ko sabu yiɗde nuunɗal. Miɗo anndi ɗuum no feewi, sibu waɗii sahaa, e nder leydi am, won e goomuuji yimɓe ko ciicetenooɗi (…), sabu darnde yimɓe winndere ndee fof, ɗuum wayliima. Ɗum noon, amin ndewee ñamaande nde min poti yoɓde, sibu ko haala yimɓe hakindiiɓe moƴƴitini min. Miɗo yiɗi yeneneede mi yoɓii ndeen ñamaande e ooɗoo nokku e winndere ndee kam e nder nokkuuji keddiiɗi ɗii». Hakkunde Kubaa e Amerik meeɗaa welde gila 1962, caggal waklitere (Révolution) Kubaa e hitaande 1959. Kubaa yaaɓani ɓorƴitte kompañiiji amerik gollotonooɗi e leydi mum, Amerik ne saltii soodde suukara Kubaa. Nii woni, e hitaande  1961 leyɗe ɗiɗi ɗee taƴondiri, caggal nde Kubaa ɓallitii URSS. E lewru abril 1961, Amerik fewji yande e Kubaa, rewrude e kubaanaaɓe moolinooɓe to mum. Ɓe njipporii nokku ina wiyee « Baie des Cochons » , kono ɓe ndiiwtaa. E hitaande 1962 John Kennedy waɗi Kubaa ammbargo. Kono hakkunde leyɗe ɗiɗi ɗee ɓeydii bonde nde dowla Sowiyet (URSS) foŋti misilaaji mum nikleyeer e nder Kubaa.  E hitaande 1966, Amerik ƴetti kuulal ngam wallitde luulndiiɓe Kubaa, ɗum woni moolde kala dogɗo toon, e rokkude ɗum golle. E hitaande 1996 Amerik teeŋtini ammbargo waɗi Kubaa oo. George Bush teeŋtini ɗum kadi e hitaande 2001, o ɓeydi saɗtinde ɗanle hakkunde leyɗe ɗiɗi ɗee ; o saltii kaalis ummoroo Amerik feewde Kubaa, ɗuum woni hay kubaanaaɓe gollotooɓe toon mbaawaa neldude koreeji mum en keddiiɗi toon, kaalis. Kubaa ne jaabtorii ɓe nattugol huutoraade dolaar e nder njulaagu mum, e hitaande 2004. Ko maa Obama ari, fuɗɗii yolbinde, e hitaande 2009, jotondire hakkunde Amerik e Kubaa.
https://pulaar.org/2015/05/29/amerik-e-kubaa-oon-yonta-%c9%93ennii/
Ñalawma winndereejo Ɗemngal Muuynangal ina mawninee hitaande kala ñalnde 21 feebariyee ngam ƴellitde keewal pine e keewal ɗemɗe e nehdi e jaŋde tuugiinde e ɗemɗe keewɗe. Hikka, tiitoonde Ñalawma oo ko « Ɗemɗe waalwureeje, ina teeŋti e ƴellitaare, kam e duumanugol jam e beldital ». Hawri kadi hikka ko Hitaande winndereere ɗemɗe waalwureeje (IYIL19). E nder ɗuum, Gardo kuuɓtodinɗo UNESCO, hono sokna Audrey Azoulay, haalii heen ɗii konngi : « Wonande UNESCO, kala ɗemngal muuynangal ina moti anndeede e heɓtineede e rokkeede faayiida e denndaangal fannuuji nguurndam renndo. Kono wonaa ɗuum woni ko woodi. Ɗemɗe ngenndiije ɗee ina hasii ngonaa (mbaɗaaka) ɗemɗe ngenndiije, ɗemɗe laawɗinaaɗe walla ɗemɗe jaŋde. Ɗumɗoo noon ina waawi addande ɗeen ɗemɗe muuynaaɗe majjude so ngoorii noon ko juuti… Ɗemngal muuynangal ina himmi e nder jaŋde mawɓe sibu faggoraade ngal kattanɗe garwaniije to bannge taro e binndol e hiisa ina newii. Ɗee kattanɗe noon ngoni ngooroondi ɓamtaare neɗɗo. Ɗemngal muuynangal kadi woni peeñnirgal bajjal neɗɗaagu, kanngal woni sewnde ganndal e pentugol neɗɗo kala.  Golle ina keddii haa keewi. Janngooɓe ɓee ina famɗi ɗo puɗɗorii jannginireede ɗemɗe ɗe muuyni, E wiyde UNESCO « hedde 40% yimɓe winndere ndee njannginirtaake ɗemngal kaalata walla paamata » . Ndaa noon wiɗtooji baɗaaɗi ɗii fof ina kollita wonde janngude e ɗemngal ngal muuyni ina newna jaŋde gannde kam e jaŋde ɗemɗe goɗɗe. Ɓesnguuji waalwurooji ceeraani e hollitde yiɗde mum en jannginireede ɗemɗe ɗe muuyni, hono no Bayyinaango Fedde Ngenndiije Dentuɗe yowitiingo e hakkeeji ɓesnguuji waalwurooji wagginiri ɗum nii. Nde tawnoo 2019 ko Hitaande winndereere ɗemɗe ɓesnguuji waalwurooji, ooɗoo Ñalawma ɗemngal muuynangal mawniniraa ko e tiitoonde « ɗemɗe waalwureeje ko ɗemɗe ɓamtaare, ɗemɗe jam e beldital ». Ɓesnguuji waalwurooji ina ngona hedde 370 miliyoŋ neɗɗo, tee ko kam en kaalata ko ɓuri heewde e 7 000 ɗemɗe guurɗe ɗee. Kono haa hannde aɓe lutti e joñeede e duuñeede, e wuurde nder baasal mawngal, hakkeeji maɓɓe yaɓɓeede. Ko firti Ɓesnguuji waalwurooji ? Ɓesnguuji waalwurooji joopii ko « yimɓe ummiiɓe e yimɓe hoɗnooɓe leyɗeele walla diiwanuuji ɗi leƴƴi goɗɗi garɗi keɓti, njiimi ɗum en, haa ɓurtii ɗum doole e keeweendi ». Ko yimɓe ɓurtaaɓe doole e nokkuuji mum en gaadanteeje, kono heddiiɓe heen. Limoore ɓeen yimɓe e winndere hannde ko hedde 370 miliyoŋ fittaandu . Eɗi tawee e nder 70 leydi. Eɗi inniree kadi « yimɓe idiiɓe » , «yimɓe jibinaaɓe e nokku » ekn, ɗum fof ko ngam añde rewde e innde jalkitoore ndee, hono « yimɓe aadanteeɓe » . Kono hannde ɗee inɗe fof ngoppaama, ɓe mbiyetee tan ko « waali wuro » en, so wonii ɓesngu mbiyen « ɓesnguuji waalwurooji » , woni « peuples autochtones » e ɗemngal Farayse.. Hol ɗemngal muuynangal ɓurngal waawde haaleede e winndere ndee ? Hannde, ko ina tolnoo e miliyaaruuji jeeɗiɗi (7) aadee ina nguuri e tagofeere men Leydi ndee. Aɓe kaala ko ina wona 7 000 ɗemngal, heen 230 ko Orop kaaletee, ko ɓuri 2 000 ɗemngal kaaletee ko to Asi. Kono hol heen ɗemngal ɓurngal heewde muuynuɓe ɗum ? E wiyde nimaadu wiyeteendu Ethnologue, ngaal ɗemngal ko caltol ɗemngal gootol to Siin ina anndiraa « Manndareere ». Alaa ko haawnii heen noon, sibu yimɓe Siin tan, ɓurii hannde miliyaaruuji ɗiɗi fittaandu. Hol ɗemɗe ɓurɗe muuyneede ? (Heewde haalooɓe tawi ko kañum muuyni). Joy (5) gadane ɗee ko ɗeeɗoo :
https://pulaar.org/2019/05/11/21-feebariyee-nalawma-winndereejo-%c9%97emngal-muuynangal/
E lewru mars 2008, e laamu Siidi wul Seek Abdallaahi, en njaltiniino ɗo winndannde faytunde e Tele Muritani ɗiɗmo, mantu-ɗen ko njiyno-ɗen heen ko, mantu-ɗen payndaale makko haa arti noon e emisiyoŋ biyeteeɗo « Sebaab » (Chebab), hono emisiyoŋ baɗiranooɗo semmbinde ngootaagu leƴƴi Muritani. Ooɗoo tele « TVM plus » en cifinooma e makko ɗeeɗoo geɗe : « Ina jeyaa e ko ɓuri maantinde e makko, kanko ooɗoo tele, kala ko omo waɗa, omo rokka yeru moƴƴo wonande leydi ndi, to bannge potal hakkunde leƴƴi ɗi e ngootaagu mum; omo feeñnina mbaydi Muritani e hol no foti siforaade mbele leƴƴi mum ina ngootiɗa. » E lewru mars 2008, e laamu Siidi wul Seek Abdallaahi, en njaltiniino ɗo winndannde faytunde e Tele Muritani ɗiɗmo, mantu-ɗen ko njiyno-ɗen heen ko, mantu-ɗen payndaale makko haa arti noon e emisiyoŋ biyeteeɗo « Sebaab » (Chebab), hono emisiyoŋ baɗiranooɗo semmbinde ngootaagu leƴƴi Muritani. Ooɗoo tele « TVM plus » en cifinooma e makko ɗeeɗoo geɗe : « Ina jeyaa e ko ɓuri maantinde e makko, kanko ooɗoo tele, kala ko omo waɗa, omo rokka yeru moƴƴo wonande leydi ndi, to bannge potal hakkunde leƴƴi ɗi e ngootaagu mum; omo feeñnina mbaydi Muritani e hol no foti siforaade mbele leƴƴi mum ina ngootiɗa. » . En mbiyiino wonde « Ina jeyanoo e ko addani mo soseede yiɗde sukkude won ɗeen jolɗe goodnooɗe e tele mawɗo o (yumma o) hono TVM, haa arti noon e hokkude heen leƴƴi leydi ndi kala waktuuji jonɗi, tawa kadi ko ñamri moƴƴiri. Nii woni sukaaɓe heewɓe ƴettaama heen, wonande ɗemɗe ngenndiije Pulaar, Sooninke e Wolof, e ballondiral e yimɓe jogiiɓe heen humpito, gollinooɓe e Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije walla gollotooɓe e pelle pine ngenndiije, ko wayi no Ɓamtaare Pulaar ekn … ». E oon sahaa tuugino-ɗen ko e yeewtere nde njeeɓno-ɗen e makko, faytunde e ñabbuuli njogoram, ɗo mbiyno-ɗen : «TVM Plus, to bannge mum, hanki jamma tan (alkamiisa 27 mars 2008), hokkii en yeru luulndiiɗo ɗuma (tele Muritani mawɗo o), sibu yaltinii yeewtere faayondinnde, yowitiinde e ñawbuulu njogoram, e sifaa jooɗɗo sanne : jaayndiyankooɓe nayo, tawi ko yahrooɓe e cukaagu, debbo gooto e worɓe tato, haalooɓe ɗemɗe leydi ndi nay ɗee kala : ɓe ummoo e Wolof, ɓe paya e Arab walla Pulaar maa Sooninke : woni Muritani fof nani ɗo, kala keɗiiɗo maa dañ heen geɗal mum. Ɗumɗoo dey ko yeru jooɗɗo, potɗo semmbineede. Yo Alla waɗ barke e TVM PLUS ! ». Jooni, yeewtere « Sebaab » ina wiyee waɗtata yaltude ko laawol gootol lewru kala, tawi noon yaltatnoo ko yontere kala laawol gootol. Won wiyɓe ɗum fof ko yiɗde ittude nde tan. So a ƴeewtiima geɗe ɗe, maa mbiyaa ooɗoo tele yiɗaaka, wayi e maɓɓe ko no tuuba horde nii, ko ɓe yiɗɓe uddude ɗum, walla ɓe mbarda mo seeɗa-seeɗa, walla ɓe celna mo payndaale makko : so wallude e tiiɗtinde ngootaagu ngenndi ndi. Sibu, ooɗoo tele dey banndiraaɓe, gila e maayirɗe 2008, woni ko e waylaade, denndaangal geɗe jeeɓetenooɗe heen, ittaama : Ko idii fof, ɗemɗe ngenndiije ina njoginoo toon jeewte ganndaaɗe e nder waktuuji kenaniiɗi keɗagol ko wayi no jamma : ɗum nattii ko ɓooyi. Ɗemɗe ngenndiije nattii jogaade emisiyoŋaaji e waktuuji ganndaaɗi ; yeewtere ina waawi yaltude hannde waktu tataɓo kikiiɗe, janngo yalta waktu 4ɓo e feccere ekn …Heɗotonooɓe ɗeen jeewte mbemjii, nattii heɗaade, sibu ko maa kawraa heen tan, a anndaa nde arata. Yanti heen, ɗemɗe ngenndiije nattii yaltude e waktuuji belɗi heɗaade, sibu ko hakkunde waktu tataɓo e joyaɓo kikiiɗe tan ɗe njaltata : jamma o, ko jimɗi tan mbaɗaa ɗoon … Ko idii ɗum, tele o ina joginoo gardiiɗo ganndanɗo ɗum, sibu ko karallo majjum. Ko oon idii itteede, goɗɗo mo alaa ko anndani ɗum addaa ɗoon, alaa ko toppitii so wonaa ñukkindaade gollotooɓe, e addude ɗoon koreeji mum. Ɗumɗoo, so yantii e haala gardiiɗo hilifaaɓe, «yiɗde waɗtude njuɓɓudi laamu ndii kala Arab» e jaabawol makko ɗaɓɓaande firo ko e haalnoo e yeewtere o waɗannoo jaayɗe; (Tar winndannde “Guwarnama Muritani e ƴellitaare ɗemngal Arab”), so yantii e caɗeele gonɗe hannde hakkunde Muritani e Mali (walla mbiyen tikkere Muritani joganii Mali); so yantii e mbayliigu «keɓgol nasiyonaalitee» kam e binnditagol paangol; so yantii e toɗɗagol dame naatirɗe leydi ndi tawi wonaa e nanondiral e leyɗe keediiɗe (E ko ɓuri teeŋtude hakkunde Muritani e Mali e Senegaal, sibu keddiiɗe ɗe ina ngoɗɗi en), Heewɓe njiyri ɗum ko no  yiɗde addude caɗeele, haa arti noon wonande hoɗɓe daande maayo. Ko denndaangal ɗee geɗe kadi, ngaddani en naamnitaade koye men : «hol henndu wuttooru e Muritani» ? Mbele dey wonaa henndu leñam-leñameeɓe saabinoondu 89 e ko jokkii e mum ? Ko woni e lahal fof maa juuɗe njiytu. Heewɓe mbiyiino wonde liɓi Siidi ko dawrugol mum cemmbinnoongol ngootaagu ngenndi : gartugol mooliiɓe, puɗɗagol haala warngooji, karmingol njiyaagu, haala mbayliigu tippudi nehdi e jaŋde, so laaɓtaani cer ne, fuɗɗiima iirɗude !!! Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2010/03/10/muritani-holi-nduu-henndu-wuttooru/
Jubbande e Dewgal Haal-Pulaaren e nder Fuuta, yeru Boosoya (Kayhayɗi)) E nder reedu Fuuta, diiwaan biyeteeɗo Boosoya, e wuro wiyeteengo Kayhayɗi, dewgal banndiraagal ko nii yahranno: Resondirta ko ɓiɓɓe baaba, resondirta ko ɓiɓɓe yumma (remmeraaɓe), resondirta ko denɗiraaɓe, resondirta ko fotɓe jibinannde, Jubbande e Dewgal Haal-Pulaaren e nder Fuuta, yeru Boosoya (Kayhayɗi)) E nder reedu Fuuta, diiwaan biyeteeɗo Boosoya, e wuro wiyeteengo Kayhayɗi, dewgal banndiraagal ko nii yahranno: Resondirta ko ɓiɓɓe baaba, resondirta ko ɓiɓɓe yumma (remmeraaɓe), resondirta ko denɗiraaɓe, resondirta ko fotɓe jibinannde, resondirta ko fasiraaɓe. So tawii ɓiɗɗo debbo jibinaama tan, o nangante bandiiko, wiyee ɓiɗɗo gorko haɓɓi e makko tekkere. Walla o haɓɓanaama e makko tekkere. Hol no ɗum yahratnoo? So wiyaama debbo heɓtiima (jibinii) tan, bandiraaɓe kala ngaran salminde mo. So tawii andaama ko ɓiɗɗo debbo o heɓi, gooto e rewɓe ɓee, tawa ko gorgilaaɗo, walla yummiraaɗo cawndiiɗo, walla jom suudu kaawiraaɗo, seelta ceeltol e comcol mum, o haɓɓa e jungel tiggu oo. Nii woni o nanganii ngel ɓiyiiko gorko. Tuggi oon sahaa haa nde sukaaɓe ɓee mawnoyta, ɓiɗɗo gorko gotɗo biyɗo ene yiɗi cukalel dewel ngel kala, jaabatee ko o ƴamaaɗo, walla ko o gadaaɗo. Jinnaaɓe ɓiɗɗo gorko kaɓɓanaaɗo tekkere oo ene kollira yiɗde mum en e geɗe kala, ngam siiftinde aadi maɓɓe. So tawii Alla waɗii suka debbo o yontii naatde dewgal, ƴamal ngal waɗtee goonga : ñuumbordi addee to yumma makko, heen huunde feccee e bandiraaɓe ɓadiiɓe, wiyee kaariyel rokkaama kaari. Nafoore addee, ɗum woni hujjaaji ko wayi no koltu debbo oo, wutte baaba e wutte yumma, ekn. Doŋngal lahal ene waawi ardude e nafoore, kono kadi ene waawi arde baŋnge: ɗuum soomii ko lehe ƴeekiraaɓe e caabune esiraaɓe. Ƴeekiraaɗo kala e esiraaɗo kala ene fondaa ko addata. Ƴeekiraaɗo gardiiɗo geɗe kala oo noon, ko dokkaaɗo suudu oo : oon wiyetee joom suudu. Rokkeede suudu, ko bannde gorko subaaɗe ma e baŋnge dewol walla gorol yo a won mawɗo ƴeekiraaɓe, ndañaa geɗal keertingal gila e dewgal, haa e innde, ekn. Kumal : ko ɗuum woni dewgal. Dagnata dewgal noon ko teŋe. Teŋe ɗee ene wona jawdi ndariindi, ene wona kaalis, ekn. Ndiin jawdi ko debbo oo tan jeyi ndi. Ndi feccetaake etee ndi rokketaake. Debbo oo wiyee humdanaama e gorko. O daganiima mo e yeeso Alla e jeese juulɓe. Hay so taawii dewgal humaama hakkunde debbo e gorko, e nder Fuuta, aadaaji goɗɗi ene ngoodi potɗi rewreede haa gorko heɓa debbo muuɗum: Naamnitirɗi ummoo to galle gorko faya galle debbo: ko ɗum kaalis newnoowo garal debbo galle gorko mum. Koreeji debbo o e gorko oo njooɗodoo, kaalda, taƴa ñalngu ngu debbo oo hurtotoo. Kurtungu : ko ñalngu ngu debbo ummotoo to galle baaba mum, suudu neene mum, faya suudu mum, galle gorko mum. Ñalngu nguu ine wiyee ndiftungu e heen e diiwaanuuji, walla kadi cuddungu. Ñalnde e suudu : Ňalawma kurtungu nguu, debbo ñallata ko e suudu kaŋko e giƴiraaɓe makko. Hakke doole jiknaaɓe makko to tolnii, ɓe kirsanee, walla ɓe ndefanee, walla ɓe mbeltinee no wayi wayde kala. Piye : Yumma mum jombaajo nodda banndum en, so tawii o nootaama o fiyanee kaalis. So piye ɗee ndentii, kaalis o hiisee, kinɗe limtee, gooto heen kala rokkee feccere mum. Piye goɗɗe ene piyee tawi hiiri, ɗe mbiyetee ko cord i: ko comci daneeji ɗi jombaajo dammbortoo ɗii keettatee heen. Cuuɗoygol jombaajo: So tawii giyiraaɓe ɓe ndañii no ɓe puuntiri mawɓe ñalluɓe e galle oo, ɓe nawat debbo oo, ɓe cuuɗoya mo. So hiirii haa waktu kurtungu yontii, fedde gorko oo naata e wuro ene yiiloo debbo mum. Fedde debbo o wiya yo ɓe njeen ɓe no ɓe ngartiroya jombaajo. So ɓe keɓii njeenaari maɓɓe, ɓe njaha ɓe ngartiroya jommbaajo: ɗuum ko huunde e hujjaaji maɓɓe. Lootgol jombaajo: so taawii jombaajo artiraama galle baaba mum oon saanga o lootee. Lootata mo ko rewɓe aaɓɓe, ɓe nganndiraaka cuutule walla ceerle ekn. So o lootaama haa gasii, o ɓoornee comci ngaaɓɗi, walla comci ganni ɗi ɓoornetaake so wonaa e ñalɗi moƴƴi bayɗi hono yaŋnge walla innde, ekn. Duwaawu jignaaɓe : jombaajo hade mum yahde galle gorko mum maa o wayninee. Jignaaɓe makko mbaajoo mo no debbo jooɗirtoo e nder galle, e nder suudu, no o wonndirta e esiraaɓe e ƴeekiraaɓe e banndiraaɓe gorko no potiri. So ɗuum ɓennii, ɓe nduwanoo mo hade makko yaltude galle. Baɗɗingol: so tawii yahdu yontii, dendiraaɓe (ɓiɗɓe gorgilaaɓe) ngara waɗɗinde kaliifa (ɓiy kaawiraaɗo) mum en. Waɗɗinde noon ene siforoo nii: – Waɗɗinde e keeci (wammbude); – Waɗɗinde e daabaa (mbabba, walla puccu, walla ngaari, ekn) ; – Baɗɗingol oo sahaa jooni noon ko e oto no waawii siforaade fof. So tawii denɗiraaɗo waɗɗinii denɗum haa o yettinii mo damal galle gorko, e oon sahaa, o wiya debbo tellotaako, saka naata galle so wonaa o tottee mbaɗɗinirdi makko. Ɗuum fawii e ko fawi gorko oo, tawi kadi ene hawri e baawal mum. Mbaɗɗinirdi ko huunde e hujjaaji Fuuta. Wiseede koondi : So debbo naatnaama galle gorko, tawat yumma mum gorko o, walla gooto e jignaaɓe makko rewɓe ene jooɗii, ene porti koyɗe mum , o addee, o lelnee e dow koyɗe hee. Tawa oon saanga gaweeje loowaama e lehel walla e battu. So jommbaajo lelnaama, gawri ndii wisee e makko, awluɓe walla ñeeñɓe ene njima, ene nduwoo : “yoo koondi mal mo, yoo mal jommbaajo, no maldunoo adinooɓe mo e suudu nii.” Lelnde : so tawii lelnde yontii, addunooɓe jommbaajo koota galleeji mum en, haa heddoo dammboowo (walla dammbooɓe). Ko ɓeen ngonndata e debbo jommbiniiɗo oo haa nde o dammbitii fof (nde o yalti e suudu). Comci daneeji debbo mboomri heewi dammboraade. Njeenaari : So debbo leliima haa tawaama ko o suka, gorko ene joganii mo njeenaari. Njeenaari ndi, heewi ko sorneede e les ngaflaawu. So yahii haa weetii, kanko gorko oo, ko waawi yeende debbo makko kala, jignaaɓe maɓɓe e wanndiraaɓe makko rewɓe ene mbaawi fawde heen goɗɗum. Ñaam gawri : Ñalawma gadano debbo waali e galle gorko mum, so o finii, kanko e fedde makko kala ɓe njaɓataa ñaamde so wonaa ɓe njeena. Ndiin njeenaari wiyetee ko ñaam gawri. So tawii ɓe keɓii ndiin njeenaari haa timmii, oon saanga ɓe ɓattinee kacitaari (ene wona gosi, walla teewu, walla kafe, ekn) ɓe ñaama. Woli boombi : So kaccitaaje ɓennii, fedde debbo naamdo woli mum. Woli wonatnoo ko kaaƴe pijirteeɗe. Kono woli boombi ko tanngal walla mbiskit fijirtee, heen huunde ñaamee. Bula boombi : Bula oo ne ko hujjaaji ɗi mboomri cuddaandi fof rokkata fedde mum. Ko gorko oo yaltinta ɗiin hujjaaji. Dammbordu: Ko ñaldi ɗi debbo wonata e suudu (balɗe tati, walla balɗe jeeɗiɗi, walla lewru), wiyee ko o dambiiɗo. Omo ɓoornii comci jommbaajo (Daneeji wonande mboomri), omo muurnii tuggi dow hoore makko haa heɓi koyɗe makko. Yeeso makko omo muurni heen ɓurtungal. So tawii o wonndi ko e fedde makko, o wedditto ɓurtungal ngal e hoore makko. So o nanii teppe neɗɗo, o artira ngal e yeeso makko. Gorko makko, kañum e fedde mum, e banndum en, kala e muuɗum en jiɗɗo yiyde yeeso makko, maa oon yeena mo: ɗuum woni ñoortirɗi, wiyee o ñoortii mo. Guppuli : So debbo dammbiima haa o dammbitiima, fedde makko jiiɓa ɓakkere (jooni ko conndi farin heewi waɗeede), ɓe naata e wuro, eɓe njiyloo fedde gorko oo. Kala heen mo ɓe njiyi, ɓe muulat e muuɗum ɓakkere ndee. Ɓeen ne, ndidda ɓe, mo ɓe keɓtii kala ɓe njoftoo, walla ɓe piya. So ñalawma oo woɗɗi noon, ɓe ndenndina comci ɗii kala, ɓe tottee caabune, ɓe tiindoo maayo walla woyndu. Ɓe ñalla wuppude haa hiira, ɓe ndoontoo guppirɗe maɓɓe ɓe ngarta wuro. Tawa oon sahaa, e galle gorko ɗoo, ɓe kirsanaama, ɓe ndefanaama barmeeji gosi e teewu. No ɓe njettotoo to galle ɗoo tawat barmeeji ɗii ndeftaama. So ɓe njettiima, ɓe ndootoo guppirɗi maɓɓe damal galle, ɓe ndoora fijirde: “Yaay addu ko ndefanno-ɗaa cukalel! Yaay kay moɗii.” Lehe ndottee, leece mbertee, ɓe ɓadinee ɓe ñaama. Moorol jommbaajo : So jommbaajo dammbitiima, o ɓoorii daneeji ɗi o ɓoorninoo ɗii, e oon sahaa, o firta muggi ɗi o waɗananoo ñalnde o ñalli e suudu. Gayi, walla ndammiri kirsee, payane cagginee, o ñalla e moorol. Moorol ngol noon heewi moorde ɗum ko neeno caɗtidiiɗo jignaaɓe debbo oo. Omo juuree kaalisaaji, haa e comci, tuggi nde o fuɗɗi haa nde moorol ngol joofi kala. So moorol joofi, teppugol fuɗɗo. Ɗuum ko ciŋkal moorol ngol: ñaaƴe, kaaje, korbuuje, kulaalaatuuje, kanne ñootee e dow jubbi hee. So tawii o gaynii teppude, o lootoo, o sinnkoo, o ɓoornoo comci gaaɓɗi, comci ganni, comci goobaaɗi biyeteeɗi takkaaji, ɗi ɓoornetaake so wonaa e ñalɗi baaɗi no yaŋnge, walla innde, ekn. Calminoygol jommbaajo : So debbo dammbitiima, omo salminoya galleeji banndiraaɓe. Nguun ñalngu ne kadi o ɓoornoto ko comci gaaɓɗi, o muurnoo wudere goobaande yahdunde e ciŋkal makko ngal. Oon sahaa, omo yahda e ñeeñɓe, omo yahda e huunde e sehilaaɓe makko walla bandiiko en. Ene hasii, to ɓe njettii kala, ɓe teddinte, ɓeen nduwoo yo Alla waɗ barke e dewgal ngal, wooda kadi ko ɓe ndokkaa ko feewti e ndewaagu (cuuraay, walla ɗaɗi, ekn). Keɓgol hiraande : Debbo dammbitiima haa salminoyii, o waɗta yaltude boowal. E oon sahaa, omo waawi rokkeede hiraande makko, kono kadi omo waawi waɗeede koɗo haa ɓooya. Ɗuum ko tawii o hurtii ko galle esiiko en. So tawii gorko jogii ko nokku mum, so o dammbitiima tan o ɓamat hiraande makko. Ɗuum wonii ko keblu-mi, ko haaɗi e ganndal am e dewgal Haal pulaar en. Miijo ngo hiisii tan ko diiwaan Boosoya ɗo nganndu-mi, njeyaa-mi ɗoo. Ene gasa tawa e nder oon diiwaan dewle kala njahraani noon; so ɗuum woonii, ko ñiŋaa heen fof ko ɓeydaari wonanta en. Hakkile gooto yonataa, ngooɗoo wiɗto ko jubbande tan e ko feewti e nguurdam renndo fulɓe. Ene yiɗaa, so newiima to Alla, nde wiɗtooji goɗɗi mbaɗatee, e fannuuji ɓurɗi yaajde. Madiina Burana Tuure
https://pulaar.org/2010/05/09/jubbande-e-dewgal-haal-pulaaren-e-nder-fuuta/
Fedde Subalɓe yuɓɓinii ñalɗi cubalaagu jirwuɗi  e nder Wuro Kayhayɗi. Balɗe ɗiɗi, hawri ko aset 01 e alet 02 lewru feebariyee, ko adii ɗum jaɓɓungal ñalnde alkamiisa fuɗɗii ko Beelinaaɓe, jaɓɓaa ko hoohooɓe fedde  ndee e gardagol Abdallaay Njaay, kalfinaaɗo njuɓɓudii Mbooc Abuu Maariyata, kalfinaaɗo ngalu Abdullaay Hammadi Njaay, caggal ɗum hoɓɓe ɓee e nder  werlaaji 5 njettiima waalii diiwaan Gorgol, e Jinndaa Baal ngam yettinde calminaali. Ibrahiima Njoorel ko kañum ardii fedde nde subalɓe Muritani e senegaal Ŋawle haa Ƴella, Dagana haa Demmbankaani. Ñalawma aset : Gudditgol golle e Waktu 16ɓo, e tawtoregol hoohooɓe laamu e suɓaaɓe diiwaan oo fof, cukko waali tawtoraama e innde Waali Gorgol. Mammadu Seemeega kanko teddiniraa gudditgol. Hoohooɓe woɗɓe tawtoraama : Soh Muusaa Demmba  e Meer Kayhayɗi hono Konoo Baraaji. Caggal udditgol ngol, ko wejo yaaɓanaa ngam hollirde Finaa-tawaa cubalaagal walla fulɓe awooɓe. Ɗeeɗoo geɗe kolliraama : Gubbi, cambaleeje, saakilaaji, dennge, doolingaaji, mbaalaaji, joomngol, gelme, koco, geccuuji, saakil leeweent, sonnganteeji, annjaraaji, pelaa, gawirɗe fof, Tulel ekn. Geɗe ɗee njooɗii no feewii. Jamma oo ko hiirde Pekaan e tawteragol yimooɓe peekaan mawɓe : Hammadi Ayse Njool, Hammoo Joop, Sammba Nduungel e yahdiiɓe maɓɓe. Daaɗe belɗe nanaama. Ñalawma alet ko awƴal jooɗngal waɗaa, laaɗe keewɗe ceekii maayo : laana wenndingnaaɓe, laaɗe 5 awƴooɓe Kayhayɗi, laaɗe rewɓe 3 jirwinooɓe e laana fedde haangaaɓe, ko rewɓe awƴooɓe, e laana jaaltaaɓe (sinkaa hono asli noodi no kaɓɓirtenoo walla mbiyen fiifiire) e laana ngoɗka, mbaɗka nooro guurɗo (nanngaaɗo Kankoosa, o ƴettanaama kaayit yamiroore nde gasi o nawtaa haa to o umminoo too. Laaɓii hannde subalɓe ina kormii no feewi kulle maayo). Ɗum ko kesum e awƴal, yaltinde mbaroodi nguurndi, eɗen njetta Alla gannde subalɓe majjaani ina keddii, teskaade no nooro oo ɗiggiri, dillataa, fitotaako, ɗum ina siftina en no Hammee Birom Moodi Kome ƴeftunoo dimngal fawi e keeci mbaroodi. Joɗnde hakkunde maayo (Tirbin) feewnaama haa yooɗi e gardagol  Aali Saar. Eɗen kollita wonde ko karallaagal e ñeeñal mawngal feewni ɗum, feewnude ko wayi nii hakkunde maayo luggiɗngo, dillataa, yerɓataa, wuurotaako, so jooɗaama mutatataa. Ngal karallaagal ko subalɓe Kayhayɗi tan keerorii ɗum e baawɗe Alla, 55 barigal kuutoraa ngam feewnude ndee joɗnde hakkunde maayo, ina sinkiraa   matlaaji e fotoyaaji, maayo ngoo heewii araaraayuuji. Fuɗɗii waɗeede ko galle Ceerno Maysuur Baro  hedde 1984. Ɓe mbaɗii ɗum Podoor, Doondu, Maatam, wuro fof anndaa hol no waɗirtee. Kala to tirbin nder maayo feewnetee alaa e sago  Kayhaɗinaaɓe e gardagol Aali Saar tawtoree. Fedde Sukaaɓe Nuwaasoot e Fedde Subalɓe Kayhaɗi ko fedde Sukaaɓe Kayhayɗi tammbii Golle ɗee duuɓi 80. Fedde sukaaɓe jaɓti e maɓɓe fedde Mawɓe e gardagol Teen Abdi Soomaa Gey. Ko ndee fedde gollii golle gollaaɗe e maayo hee, yamiroore pentiir laaɗe, ɓoornateeri. Cubalaagu ina mawni e Kayhayɗi, subalɓe kayhayɗi  ina pasnii denndaangal geɗe cubalaagu. Duuɓi 40 gadani ko baabiraaɓe, duuɓi 40 cakkitiiɗi ko sukaaɓe. Fedde ndee sosaa ko 1967 e tawtoregol Teen Yuusuf Gey e Abdaraamaani  Saalif Sammba Ummu mo Seeno Busooɓe (ko nder galle makko Gellaay  Aali Faal yimi yimre mum Hammee Birom Moodi Kome). Ko Nuwaasoot ɓe keewnoo yuɓɓinde ñalɗi cubalaagu. Ko hikka woni go’o waɗde ɗum e nder Fuuta, e nder Kayhayɗi. Hoohooɓe mawɓe tawtoraama ɗiiɗoo ñalɗi keewɗi faayiida, wuro kayhayɗi,  Nuwaasoot, Nuwaadibu, gure saraaji Kayhayɗi mbaawii tawtoreede ɗiiɗoo ñalɗi. Sikke Alaa ɗiiɗoo ñalɗi cubalaagu ina keewi ngartam, ko dental hinnde awooɓe, ko wuurtinde kala ko feewti e cubalaagu, ko anndinde yonta hannde geɗe keewɗe puɗɗiiɗe majjude. Karallaagal kesal ngal maa waaw wallitde en tigi rigi mooftude e sarde ɗeeɗoo geɗe, hisnude en pinal maa waaw addande en waasde moɗeede e nder adunaa gontuɗo mbuuɗu ngootu, mo woni kala yo reento moɗeede. Ndeeɗoo winndannde waɗaa ko e ballondiral musiɓɓe tedduɓe : Daawuuda Sammba Ndonngo, Sammba Dimbak Njaay Aali, Saar e Usmaan Mayramel Njaay. En njaarii ɓe no feewi e ballal maɓɓe. Usmaan Ñaan, hooreejo catal Kayhayɗi
https://pulaar.org/2020/03/16/nal%c9%97i-cubalaagu-he-dimmbee-2/
1. Buuɗal yurmeende 2. ƴellitiingal e innde Geno 3. Yo jam ñallu haa to ciiñciiɗe-ma kaaɗi. 4. Ɓesngu ina e wuro, jawdi ina sarii e ladde harimaaji 5. Yo yiitere-ma reen 1. Buuɗal yurmeende 2. ƴellitiingal e innde Geno 3. Yo jam ñallu haa to ciiñciiɗe-ma kaaɗi. 4. Ɓesngu ina e wuro, jawdi ina sarii e ladde harimaaji 5. Yo yiitere-ma reen 6. Kala ko njey-ɗaa min coodtirii ɗum 7. Biigi baggi, gay dimaaɗi e ƴiiƴam sagataaɓe. 8. Minen ɓiɓɓe Fulɓe min ngoondanii ma 9. Harameeji jeeɗiɗi ɗi min pirtataa : 10. Goo: min ngujjataa! 11. Ɗiɗi: min penataa ! 12. Tati: min kulataa ! 13. Nay: min njanfotaako ! 14. Joy: min taƴataa ennɗam ! 15. Jeegom : min pirtataa aadi ! 16. Jeeɗiɗi: kala ko dañaa ina rennda, min ɗawataa ! 17. Min piɓii ɗiiɗoo harameeji jeeɗiɗi ɗi mi pirtataa 18. E laawol pulaaku ngol mi ndoni 19. E Baaba Kikala kam woni maama kala 20. E Neene Naagara kam woni sabu kala 21. Min piɓii ɗiiɗo harameeji jeeɗiɗi ɗi min pirtataa 22. E barke kosam e nebam 23. Min piɓii ɗiiɗo harameeji jeeɗiɗi ɗi min pirtataa 24. Foroforondu ina seedi 25. Kam woni mawɗo sippooɓe 26. Kam woni mooftuɗo sirru burgal kelli, ɓirdugal eeri e lahal baddi 27. Kam humpitii ko boloŋ e sumalle kasam kaalata. 28. Min piɓii ɗiiɗo harameeji jeeɗiɗi ɗi min pirtataa 29. E yeeso Kuumen kam woni mawɗo aynaaɓe 30. Mo Geno-Dundaari resndi duruunde harimaaji, 31. Caali e beeli e daabaaji wuro e ladde. 32. Kam wakki sirru Sawru nelɓi e boogol daɗol, 33. Kam foɓɓii ndurbeele, cabbi nay ndewi heen, 34. Kam soggiti koobi, forli lelli, billi e tewdi to ladde Tulaa-Heela 35. Min piɓii ɗiiɗo harameeji jeeɗiɗi ɗi min pirtataa 36. E toraade ndokuwal Caamaaba ba bacce kaŋŋe capannɗe jeenay e jeegom 37. Yoo min male jawdi e cellal. 38. Min piɓii ɗiiɗo harameeji jeeɗiɗi ɗi min pirtataa 39. Yo Geno-Dundaari wuurnu-min, suura-min, dannda-min 40. No O danndirnoo ndaw e nder jereende 41. E ngendiije nano e ñaamo, 42. Gila njaajeeri cooya haa sahal haa ɓaleeri haa maaje geej Iwdi : Aamadu Saajo Jah
https://pulaar.org/2014/05/28/konngol-harameeji-jee%c9%97i%c9%97i/
23 mars 2008, 274 (74 fooyre) moolinooɗo to Senegaal taccirii tufnde Ɓoggee. Ko ndeeɗoo rogere woni adannde taccirnde ɗo. Ko ndeeɗoo woni rogere nayaɓere, tati gadane ɗe tacciri ko Rooso. Ɓoggenaaɓe njaɓɓima ɓe no feewi, sibu wuro ngoo fof yaltu ina jaɓɓoo ɓe, gila subaka, hedde waktu 9ɓo haa hedde waktu 12ɓo yimɓe ɓe ina padi, keppaani, kaaɓaani. Haalaluuji moƴƴi kadi kaalaama toon, yo won ummoraade e yimɓe laamu ngu walla meeri o walla kadi artuɓe ɓe e koye mum en. Ndeeɗoo rogere noon ko koreeji men Boyngel Cilenaaɓe. Ɗo e balɗe ɗiɗi rogere woɗnde ina foti arde. Eɗen mbiya ɓe, bismilla maɓɓe cuuɗi maɓɓe.
https://pulaar.org/2008/03/23/gartugol-moolii%c9%93e-to-%c9%93oggee-rogere-adannde/
Sikkanoo ko kaa haala hankati ko ngoppaaka, laamu nguu haaytii teettude leyɗe daande maayo mawngo ina totta ɗum jananinkooɓe. Ndeke yimɓe tinaani maataani, haa wiyaa wonde lefol leyɗe, tuggi Tararsa haa  Daarel Barka haa rewo Ɓoggee, laamu ko ko rokki ɗum jom jawɗeele en, jeyaaɓe to Sawuud, yo ngar ndema heen gemhe, e innde sosiyatee biyeteeɗo Raji. Sikkanoo ko kaa haala hankati ko ngoppaaka, laamu nguu haaytii teettude leyɗe daande maayo mawngo ina totta ɗum jananinkooɓe. Ndeke yimɓe tinaani maataani, haa wiyaa wonde lefol leyɗe, tuggi Tararsa haa  Daarel Barka haa rewo Ɓoggee, laamu ko ko rokki ɗum jom jawɗeele en, jeyaaɓe to Sawuud, yo ngar ndema heen gemhe, e innde sosiyatee biyeteeɗo Raji. E nder ɗuum, kalifu kaalisaaji hono Caam Jommbaar e kalifu ƴellitaare dowri hono Barahim wul Mbaarek nulanooma to Ɓoggee ngam etaade jaɓnude yimɓe diiwaan Erkiis e Ɓoggee ɓee yo ngoppu sosiyatee Sawuudnaajo oo, hono Rajihi rema 31 000 hektaar ndokkaa ɗii, tuggi Tararsa haa komin Buhdiida (18 kiloo hade maa yettaade Eeleega). E nder batuuji ɓe njuɓɓini to Ngeyrinaat (Komin wul Birom) e to Leggaat (departemaa Erkiis) yimɓe ɓee palaani heen gommbal, mbiyi ko njaɓaani tee njaɓataa rokkude ndii leydi ɗo ɓe ndemata e ɗo jawdi maɓɓe oorata. Tee, aɓe ponndi heen fof, sibu ma ɓe ndaro e haɗde Rajihi  remde ɗoon so tawii laamu nguu rokkii ɗum nokku oo. Ciftinen tan ko e batu hilifaaɓe ñalnde 16 saawiyee 2014 laamu nguu ƴetti yamiroore hasde Rajihi leydi ndii.
https://pulaar.org/2014/03/26/%c9%93or%c6%b4itgol-ley%c9%97e-daande-maayo-min-nja%c9%93aani%e2%80%88/
Yonaaɓe gure jeyaaɗe e komin Wul Birom Oolo oolooga e Daarel Barka e Ajuweer ndiinnii ñalnde alkamiisa 22 ut 2013 damal biro perfee Ɓoggee ngam salaade dokkal 31 000 ha ngal laamu rokki soyitee Sawuudnaajo gooto biyeteeɗo Al Rajihi . Ɓe mbeeɗi cukko waali oo bayyinaango ɗo ɓe mbiyata dokkal ngal joopii ko « ko nokkuuji mawɗi ndema e durngo, tee alaa ko jogori so wonaa ɓeydude baasal e heege e yimɓe wuurɓe e nokku hee». E wiyde Muhammed Saalem wul Naaji « ngal ɗoo dokkal so laatiima, firti ko ndema e ngaynaaka maayii e nder komin wul Birom e Daarel Barka (Barakna) e Ajuweer (Tararsa). » O wiyi « ko ɗum addannoo min jokkondirde e kalifu geɗe nder leydi e hooreejo senaa e hooreejo asaambele, e Goomu ngenndiiwu jojjanɗe aadee e Fonadh ngam ɗaɓɓude niilnugol dokkal ngal, sibu maggal naworde gese ndema e nokkuuji ngaynaaka e cehe gure ɗee (Mgerinaat, Biir el Woes e Felluuja) kam e foorasuuji 3 e boyli 6 » . Ɓe mballitorii kuulal 8 Doosɗe ngaynaaka biyngal «Ngaluuji durngo ko denndaaɗi, ko hakke to bannge fiɓnde» . Cukko haakem oo noon wiyi wonde « ndee eɓɓaande dokkal waɗanaama jeeyngal gila 5 suwee wonande lajal balɗe 60, mbele kala neɗɗo walla dental jogingal hujja e nokku hee ina ara hujjikinaade, kono ɓe ngaddaani dokimaaji kollitooji ko kamɓe njeyi nokku oo». Ndee yiɗde laamu nguu ɓolde waali-wuro en nokkuuji mum noon wonaa hannde fuɗɗii. Eɗen ciftora laawgu Daarelnaaɓe e Ɓoggeenaaɓe nde rewo nokkuuji mum en wiyanoo ina rokkee Sawuudnaaɓe kadi. Sibu eɗen nganndi daande maayo ngoo fof wuuri ko e ngaynaaka e ndema. Leyɗe ɗee, wonde ɗum en waalo e jeeri fof ko gootum : waalo ngoo fof ina jogii joomum en, ko leydi ndema. Jeeri ndii ne, ko noon, sibu ko heen jawdi maɓɓe durata. Heddii ko laamu nguu faama, wonde hay so tawii ko ngu yiɗi waɗde koo ko nafoore yimɓe ɓee, alaa e sago ngu diisnondira e maɓɓe tawo, ngu faamnina ɓe ko yehetee, haa ɓe paama, kamɓe e koye maɓɓe ɓe njooɗodoo e yiɗɓe gollaade leyɗe ɗee, ɓe kaalda, ɓe paamondira, mbele ɓe mbaawa hisnude nafooje maɓɓe. Ko wonaa e kaaldigal fof alaa battane. Wiyde ina huutoroo doole laamu walla fuuntiiji, alaa heen fof ko wattinta. Laamu foti ko daranaade nafooje yimɓe mum, wonaa dartoraade yeeyde jeyi mum e ɗeɗɗude ɗum. Tesko : Nokku oo woni ko dow keerol Tararsa e Barakna, hedde kilooji 4 rewo laawol hakkunde Rooso e Ɓoggee. Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2013/10/08/wul-birom-oolo-oolooga-diinno-ngam-salaade-dokkugol-31-000-ha/
Ɗii duuɓi fof haala jeyi leydi ina heewi. Haa teeŋti noon caggal 1989 nde gure daande maayo keewɗe taccinaa, leyɗe mum en keɓtaa. Ɗuum ina jeyaa hannde e caɗeele artiranooɓe nguuri, so ronkude heɓtude jeyuuji mum en, mbele ndaña no guurdi. Ko wonaa ɗuum koo, gila 2009, laamu ina yiɗi lartuɗe nokkuuji mawɗi daande maayo too, ngam rokkude ɗum joom jawɗeele ummoriiɓe caggal leydi, tawi diisnondiraani e hoɗɓe e ɗiin nokkuuji. Ɗii duuɓi fof haala jeyi leydi ina heewi. Haa teeŋti noon caggal 1989 nde gure daande maayo keewɗe taccinaa, leyɗe mum en keɓtaa. Ɗuum ina jeyaa hannde e caɗeele artiranooɓe nguuri, so ronkude heɓtude jeyuuji mum en, mbele ndaña no guurdi. Ko wonaa ɗuum koo, gila 2009, laamu ina yiɗi lartuɗe nokkuuji mawɗi daande maayo too, ngam rokkude ɗum joom jawɗeele ummoriiɓe caggal leydi, tawi diisnondiraani e hoɗɓe e ɗiin nokkuuji. Gaa gaa ɗuum, hoohooɓe laamu heewɓe e jom jawɗeele en muritaninaaɓe ina ndokkaa boowe mawɗe sara gure, e dow jeyi gure walla teelɗuɓe tawi rewaani laawol. Ko ɓuri heen heewde hay hurum gure ɗee ɗaccanaaka, sibu ardiiɓe laamu e ɗiin nokkuuji ko rokkuɓe leydi haa e nder gure, e dow cehe, durirɗe kaalaaka. E ɗii duuɓi jawtuɗi, fedde jojjanɗe aadee wiyeteende Fonadh ndee, yuɓɓinii golle keewɗe jowitiiɗe heen. Yeru : – wallitde remooɓe e aynaaɓe dartaade teettugol leyɗe mum en, haa arti noon to Baabaaɓe, Haayre Mbaara, Mbaañ, Ɓoggee, Wul Biroom, Daarel Aafiya, Baarel Barka … to Daar Salaam (30 000 ha ɗi laamu wiynoo ina rokka fedde Sawuudnaare wiyeteende Er-Rajihi); – ballitgol artiraaɓe ummoriiɓe Senegaal ngam heɓtude leyɗe mum en, haa arti noon e wonɓe e tuddule Tararsa e Barakna e Gorgol e Asaaba (Kankoosa); – juɓɓingol gollordu ngenndiiru yowitiingu e caɗeele jeyi leydi (kawrital ngam miijaade e geɗe ɗee) e lewru suwee 2014. E nder ɗiin ɗoon ñalɗi wiɗto jooɗiiɗi ñalnde 23 haa 25 suwee 2014 to Otel Tufeyla e Nuwaasoot, geɗe kimmuɗe njeewtaama heen. E wiyde tawtoranooɓe ɓee, hannde, ko ina wona « 200 000 ha ina ndokkaa teelɗuɓe to worgo leydi too, tee tawi ɗooftaaki jojjanɗe wuurɓe e ɗiin nokkuuji, wuurɓe e ndema e ngaynaaka ». Tawi noon e oon sahaa gooto, « rewɓe kam e yimɓe woɗɓe ɗawaaɓe, ina njiɗi dañde leydi ko nguurdi ina ndonki ». « Woon e gure nattii dañde hay ɗo ubbi maayɓe mum en. Goɗɗe nattii dañde ɗo ndurni jawdi mum en, hay lappi faade ladde nattii woodde. » Taccinanooɓe 1989 heewɓe, « artiranooɓe ummoraade Senegaal haa hannde ina padi e rokkiteede leyɗe mum en ndema ». « Yimɓe ɓe laamu hoɗnunoo e daande maayo hee e kitaale 89, walla telliiɓe ngam abbaade keccol, ina ɗaminii rokkeede leydi ». Ko ina wona lebbi 5 hannde, Fooyre Ɓamtaar e ina yaltina heen binndanɗe keewɗe, ngam wallitde faamamuya caɗeele jotondirɗe e jeyi leydi. Woɗɓe kadi (pelle e teelɗuɓe) njuɓɓinii jeewte keewɗe e dumunna jawtuɗo oo, paatuɗe heen. Ellee ɗum wayi ko no ummannde nii. Jeyaaɓe e ɗiin nokkuuji, kam e pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee, e pelle politik e teelɗuɓe ceeraani e suurtude ɗum e ɗaɓɓirde laamu  ñawndude ɗee caɗeele joopiiɗe nguurndam e goodal yimɓe, haa teeŋti noon e hoɗɓe daande maayo ɓee. Ko e nder ɗuum fedde wiyeteende Kawtal ngam Ƴellitaare winndi kalifu geɗe nder leydi ɓataake ñalnde 25 oktoobar 2014, ngam habrude ɗum ina yuɓɓina seppo « hirjino e nehdi yowitiingo e ɓamtaare nokkuure (doosɗe ngaynaaka, doosɗe sato, sariyaaji jeyi leydi) ». Ɓe ɗaɓɓiri ɗum « yo tintin jooɗaniiɓe laamu to Ɓoggee, Baarel-Barka, Likseyba, Teekaan, Jidrel-Mohgen, e Rooso » mbele kadi lamu nguu ina ƴetta peeje kisal jojjuɗe. Ɓe cifii heen ɗo lappol ngol rewata : Ɓoggee-Rooso : nokkuuji gonɗi e laawol. Miitiŋ to Rooso . Ummagol Ɓogge e : ñalnde 07 noowammbar 2014 ; jettagol Rooso ñalnde 11 noowammbar 2014. Waaliiji Barakna e Tararsa e haakemaaji Ɓoggee e Rooso e mawɓe ronndismaaji Darel Barka e Likseyba e Teekaan e Jidr el Mohgen neldaa tumbitte ɓataake oo. Ñalnde 7 noowammbar, goomu kumpital fedde IRA yaltini bayyinaango wonde ina yuɓɓina, tuggi aljumaa 7 noowammbar lappol kaɓotoongol njiyaagu njotondirngu e leydi, tuggi Ɓoggee haa Rooso . Mbele kañum e seppo Kawtal ngoo, ko seppo wooto ? Ko waawnoo heen wonde fof, ñalnde 10/11/2014, guwerneer Tararsa , hono Iselmu wul Siidi (gonnooɗo mawɗo rondismaa Jidrel Mohgen e hitaande 1989) winndi Kawtal ɓataake, ngam tintinde ɗum wonde seppo ngoo ko haɗaango sibu, e wiyde mum « ɗooftaaki sarɗiiji katojinaaɗi ngam juɓɓingol mum », ina winndi heen « Oɗon kaɗaa jokkude ngoo seppo e nder wilaaya Tararsa ». « Kala golle ɗe ɗooftaake ndee yamiroore ina waawi addande joom mum en faweede kuuge joopaaɗe e sariya ». Nii woni ndeen seppo ngoo arii haa heddii kiloo gooto hakkunde mum e Rooso sanndarmori lappi e maɓɓe gerenaatuuji. Biraam wul Daa wul Abeydi (mawɗo IRA) e Barahiim Kaliil e Jibi Soh (mawɗo Kawtal) nanngaa heen, caggal ɗum paanaa kasoo Rooso. Caggal ɗuum Jibi Soh e gooto e ardiiɓe IRA ngoppaa. E ooɗoo sahaa mo mbinndaten, (ñalnde alet 23-11-2014) ɓe ngoni tawo ko e kasoo. Muttaar
https://pulaar.org/2014/12/22/jeyi-leydi-seppo-kawtal/
Batu kuuftidinngu Fedde Dowlaaji Dentuɗi (ONU), e nder hitaande 2008, dottii ooɗoo ñalawma yoo won ñalawma keeraniiɗo rewɓe dowri mbele ina mawninee .. Batu kuuftidinngu Fedde Dowlaaji Dentuɗi (ONU), e nder hitaande 2008, dottii ooɗoo ñalawma yoo won ñalawma keeraniiɗo rewɓe dowri mbele ina mawnine ngam hollitde darnde debbo e nder renndo aadeejo teeŋti noon e rewɓe hoɗɓe dowri dariiɓe jamma e ñalawma ina kaɓtoo baasal, ina ƴellita faggudu to bannge ndema, awo e ngaynaaka ngam gaddanaade ɓesngu aduna oo kala keɓgol nguura. Ko ɗum addani Dental Pelle Ngenniije daraniiɗe Jojjanɗe Aadee (FONADH) e ballondiral e OXFAM INTERMON (Gollorgal Espaañ ngal wonaa laamuyaŋkoore) yuɓɓinde ñalnde 15 oktoobar 2016 ñalawma mawningol oon ñalawma e leegal Sokkojim P.S. ɗo « Dingiral Pinal JAAJE Kamara ». E ndeeɗoo hitaande maandorgal ñalawma oo ko « LEYDI AM woni NGUURNDAM AM », rewɓe heewɓe tawtoraama teeŋti noon e ummoriiɓe e kominaaji Barakna ( haayre Mbaara e Dar el Barka) e Gorgol ( NEERE Waalo e JEWOL) ; Ina jeyi ko saabii ɗiiɗoo kominaaji nay suɓteede sabu FONADH ina ummanii e ooɗo sahaa sompude eɓɓaande lollirnde « Cemmbingol mbaawka ɓiyleydi e hisnude jey mum , jeygol e jiimgol rewɓe leydi ». Hoohooɓe woɗɓe tawtoraama batu ngu ko wayno nulaaɓe laamu, dipiteeji e senateeruuji, ardiiɓe pelle ɗe ndi ko wayno : – Sokna Ghaliyata Mohamed el Vdhih cukko gardiiɗo sarwiis toppitiiɗo ƴellitaare debbo to Ministeer toppitiiɗo fiyakuuji Renndo, Cukaagu e Ɓesngu ;  – Cheikh Mohamed ould N’diaye Gardiiɗo keeri e fiyakkuji leydi to Ministeer toppitiiɗo fiyakuuji ndernderi leydi;  – Sokna Maria Kasado nulaaɗo Jonnde Dental Erop e nder Moritani;  – Amadou Seydi DJIGO lomto gardiiɗo fedde OXFAM INTERMON;  – Soknaaɓe Hapsa Yaaya Kan dipitee e Iselmha mint Abdel Maalik senator. E nder konngol lomto gardiiɗo OXFAM INTERMON o, holliti ko wonde ñalawma 15 oktoobar oo foti mawninireede kono juldeeji goɗɗi dokkiraaɗi rewɓe no ñalawma 8 marsa nii sabu ko ɗuum Fedde Dowlaaji Dentuɗi faanditii heen ngam ɓeydaade ƴaañde ƴellitaare rewɓe e nder aduna oo kala; O manti no feewi darnde Njuɓɓudi Rewɓe laawɗinooɓe (Réseau des Femmes Parlementaires) teeŋti noon e wonɓe ɗoo e moritani ɓe darnde mum en e ƴellitaare haqqeeji rewɓe e winndere nde humpani hay gooto, seede mum hannde ko ɗiɗo e maɓɓe inan ɗoo hannde tawtoraa ngam teddinde jonnde men nde. To bannge OXFAM o wii wonde yoo en njenane eɓe keblani darodaade e kala daraniiɗo ƴellitde rewɓe, e oo sahaa nii eɓen ummini hirjino manngo lollirngo “cultivons” (ndemen) teeŋti noon e nder leyɗeele hirnaange Afiriik ɗo ɗum mawnintee hitaande kala. Ko e ngoon yeeso kalfinaaɗo ciinugol golle, Mammadu Moktaar Saar, caggal nde bismii tawtoraaɓe ɓe kala, o hollirii wonde ñalawma mawningol rewɓe dowri wonaniiɓe fartaŋŋe kollirgol kaɓɓondiral FONADH e denndaangal rewɓe dowri e aduna he kala sabu kaɓtagol mum en jaɓɓugol haqqeeji mum en ; Ko noon ne kadi o hollitiri wonde rewɓe dowri moritani ina kawra e caɗeele keewɗe ko wayno haɗeede walla ɗaweede jeygol leydi sabu aadaaji duumtuɗi hay so tawii noon yimɓe fof ina kawri wonde ko rewɓe dowri ngoni ƴaañgal timmungal wonande ƴellitaare ndema. Mammadu Saar jeertinii ɓesngu e tee o hollitii heen mettere makko ɗo tolnii ko feewti e loppitgol leyɗeele waalo Daar el barkanaaɓe e Teekaannaaɓe e tee amo yenana kadi ko rewɓe ɓuri lorde heen sabu darnde mum en woorworde e gollugol leydi. Sokna Ghaliyat Mohamed el Vdhih hollitii weltaare mum nde teddiniraa udditgol ooɗoo ñalawma e innde Ministeer kalfinaaɗo fiyakuuji renndo e mbaadi kuuftidinndi teeŋti noon e rewɓe dowri sabu darnde ndeɓe ndarii ngam gaddanaade en kisal men to bannge nguura. O holliti wonde Falnde nde ɓe ngardii nde ina rokki debbo himme no moƴƴi, seede mum ko ballal ngal ɓe mballitta hitaande kala rewɓe ngam yuɓɓinde juulde “8 marsa” yanti heen e oo sahaa eɓe lelni eɓɓaande heeriinde ngam ƴaañde ƴellitaare debbo. O yetti kadi FONADH sabu o wii wonde eɓɓaande nde ummanii e oo sahaa nde : “ Cemmbingol mbaawka ɓiɗɗo leydi e hisnude jey mum , jeygol e jiimgol rewɓe leydi » ko huunde jojjunde fotnde rokkeede himme, to bannge falnde maɓɓe maa ɓe mballit no haaniri nii. E joofnirde haala makko o bayyini udditgol ñalawma rewɓe dowri caggal nde o yetti FONADH e wallidiiɓe mum : Dental Eropnaaɓe e OXFAM Intermon, sabu balle maantinɗe ɗe ɓe mbaɗanta leydi ndi. Caggal ɗiiɗoo haalaluuji kala, tawtoraaɓe ɓe kolliraa e nder sinemaa darnde rewɓe dowri ndarii e nokkuuji ɗo eɓɓande “Cemmbingol mbaawka ɓiɗɗo leydi e hisnude jey mum , jeygol e jiimgol rewɓe leydi” hebori sompeede ɗo ; Filma o hollirta ko darnde rewɓe dowri ndarii to bannge golle ndema, darnde ɓurnde maantinde, no ɓe njulortoo heen njeña maɓɓe e no ɗum battiniri e nguurndam ɓesnguuli maɓɓe, kono kadi ɓe kollira heen caɗeele ɗe ɓe kawrata Rewɓe ummorinooɓe e kominaaji Aéré mbar, Daar el barka, Jowol e Neere waalo ƴettii konnguɗi kolliti caɗeele mum en ɓurɗe teeŋtude ko waasde taƴde hattan leydi ndemeteendi, ŋakkireede kaayitaaji ceettotooɗi jeygol mum en leydi walla hay dañɓe heen ɗo ngollii ngalaa kaɓirɗe gollorɗe walla jawdi mballoori ɓe gollaade kono ɗum fof tenngiti ɗum dow ko huccitde e leyɗeele maɓɓe ɗe ɓe nguurdunoo ina loppitee e juuɗe maɓɓe ina tottiree julaŋkooɓe nder leydi walla caggal leydi (ŋonande Dar el barkanaaɓe). Ko adii nde jonnde nde ƴeesetee, gostondirgol miijooji e naamne keewɗe peeñi, keɓi jaabawuuji mum en, caggal ɗuum, ɗiiɗoo wasiyaaji mbaɗa ; Feewde e laamiiɓe : – Yaawnude silsil potɗo reweede ngam keɓal seedamfaaguuji jeygol leydi to dowri mbele rewɓe ɓe ina mbaawa hisnude jey mum en – Dartinde loppitgol leyɗe e juuɗe ɓesngu ngu teeŋti noon ɗo rewɓe ndaranii gollal njeñu; – Wallitde rewɓe ɓe e kaɓirɗe e jawɗeele ɗe ngollorii. Feewde e gollidiiɓe ummoriiɓe caggal leydi : – Wallitde to bannge ngalu rewɓe gollotooɓe te dowri golle njeñu – Newnande dente pelle rewɓe gollotooɗe keɓgol kaɓirɗe karalleeje to bannge ndema. Feewde e FONADH : – Yahdude e heesndaade rewɓe dowri e darnde mum en e ɗaɓɓugol kaayitaaji seedamfaaguuji jeygol leydi; – Limlimtinde eɓɓaaɗe peewtuɗe e rewɓe dowri; – Lelnude heblooji duumiiɗi ngam wallitde rewɓe no kisniri hakkeeji mum en. Koolaaɗo ciinugol Fonadh uddiri batu ngu ko yettude tawtoraaɓe ɓe kala e hirjinde rewɓe dowri wonɓe e nokkuuji ɗo eɓɓaande hesere nde hebori siineede ɗo nde cirŋintoo ndaroo laŋ mbele eɓɓaande nde ina waawa jaaƴoyaade mbele e nde waawa filliteede e nokkuuji goɗɗi. Maamuudu H. Joop Nulaaɗo F.Ɓ
https://pulaar.org/2017/01/05/15-oktoobar-nalawma-debbo-dowri/
Naatirde E teskaade ko keɓtingol ndimaagu aadee e potal hakkeeji yimɓe fof, hakkeeji ɗi teettotaako, ngoni dabi wellitaare e nder winndere nde ; E teskaade ko baasgol heɓtinde kam e calagol tottude hakkeeji aadee ngaddi barondiral e salaare sanndolinnde, yantude e ɗuum ko compugol aduna ɗo yimɓe njogii ndimaagu haalde e rewde ko mbelaa, tawi kulɓinaaka, nguuraani e baasal, ko kam en keɓtinaa ngoni teeɗanɗe aadee ɓurɗe toowde ; E teskaade wonde deengol fotdeeji neɗɗo e fawaade e ngoon weeyo goonga ko huunde himmunde ngam haɗde yimɓe fiɗɗoraade kiiɗal peeje ɗe ngonaa jamyame ; E teskaade wonde kirjingol e cemmbingol jotondire musiɗɗaagal hakkunde leyɗe ko huunde himmunde ; E teskaade wonde, e nder doosɗe mum, Fedde Ngenndiije Dentuɗe (ONU) keɓtinii goongɗingol mum hakkeeji aadee ɓurɗi teeŋtude, hakke no aadee wayi tiiɗde, nder potal hakkeeji rewɓe e worɓe. Yantude e ɗuum, ɓesnguunji ɗii kollitii pellital mum en yiɗde wallitde ɓamtaare renndo e compugol ngonka nguurndam ɓurka moƴƴude e nder wellitaare ɓurnde yaajde; E teskaade wonde leyɗeele dentuɗe jeytiiɗe ɗee, e ballondiral e fedde leyɗeele dentuɗe jeyɗe koye mumen pellitii ñiiɓnude kormagol hakkeeji aadee kam e ndimaagu ; E teskaade wonde faamamuya gooto wonande ɗee jojjanɗe e nder wellitaare, ko geɗal dowrowal ngam tabitingol timmugol ndee hawraande : Batu kuftondinngu Fedde Ngenndiije Dentuɗe ina saakta ndeeɗoo hawraande anndiraande : “Bayyinaango huftodinngo jojjanɗe aadee” sabu wonde ɗum yiɗde renndaande, yiɗde nde ngenndiije e ɓesnguuji fof poti yettaade mbele gooto kala, mbele renndo kala, ina etoo, e rewrude e nehdi e jaŋde, ɓeydude ɗooftagol ɗii hakkeeji e ndee wellitaare e tuma nde cakkata denndaangal peeje mbele ndeeɗoo hawraande ina ɗooftee e nokkuuji kala. Kuulal 1 : Innama aadee en fof poti ndimaagu e jibinannde e hakkeeji. Eɓe ngoodi miijo e hakkilantaagal etee eɓe poti huutondirde e nder ɓiyngu yummaagu. Kuulal 2 : Neɗɗo kala ina waawi ɗaɓɓude denndaangal hakkeeji e wellitaare sifaande e ndeeɗoo hawraande, tawi aldaa e hay paltoor gooto : wonaa paltoor leñol walla nguru ɓalndu, wonaa paltoor ɗemngal walla diine, walla miijo politik, walla miijo waawngo wonde fof, wonaa iwdi leñol walla jibinannde maa iwdi renndo, wonde ɗum debbo maa gorko, wonaa paltoor tuugiiɗo e dañal walla ngonka mbaawka wonde kala. Yanti heen, hay ceerungal gootal waɗetaake hakkune yimɓe sabu ngonka mum en politik walla laabi leydi mum, walla laabi adunankooji, ndiin leydi wonde ɗum ndimɗundi, njiimaandi walla ŋakkiraandi won nguun ndimaagu. (Ina fira wonde hay gooto fotaani leeptireede dawrugol walla laabi leydi mum ekn…) Kuulal 3 : Innama aadee kala ina jogii hakke wuurde e ndimaagu, ina jogii hakke e ndeenka kisal hoore mum. Kuulal 4 : Hay neɗɗo gooto fotaani waɗeede jiyaaɗo walla maccuɗo. Maccungaagu e njeeygu aadee ina harminaa, e no waawi siforaade fof. Kuulal 5 : Hay neɗɗo gooto fotaani leepteede maa ñaaweede e dow fenaande, walla golleede golle ittooje neɗɗaagu walla koynooje. Kuulal 6 : Neɗɗo kala ina jogii hakke, e nder nokku baawɗo wonde fof, heptinaneede hakkeeji mum to bannge sariya. Kuulal 7 : Yimɓe fof poti yeeso laawol, kamɓe fof aɓe njogii hakke, tawi aldaa e paltoor gooto, e ndeenka sariya. Neɗɗo fof ina jogii hakke e ndeenka, mbele ina waawa suraade e kala paltoor luuldiiɗo ndeeɗoo hawraande, kam e tooñannge nge fayndaare mum woni yiɗde waɗde oon paltoor. Kuulal 8 : Neɗɗo kala ina jogii hakke wullitaade to ñaawirɗe leydi mum so tawii hakkeeji mum njoolaama. Kuulal 9 : Hay gooto fotaani nanngeede e dow fenaande, sokeede e dow fenaande, walla yaltinireede leydi sabu ɗuum. Kuulal 10 : Kala tuumaaɗo, ina jogii hakke heɗteede to ñaawirde jaambureere, goonganteere. Ko ndeen ñaawirde tan taƴata ɗooftagol hakkeeji makko walla jaalɗina tuumumuya oo. Kuulal 11 Kuulal 12 : Nguurndam neɗɗo keeriɗam, nguurndam ɓesngu mum, hoɗorde mum walla binndaaɗe mum, faayiida mum e neɗɗaagu mum, ko geɗe ɗe laawol reeni; hay gooto fotaani naatde heen walla yaɓɓude ɗum, maa sunnaade ɗum, tawi oon welaaka. Neɗɗo kala ina jogii hakke e ndeenka laawol ngam surde ɗum e geɗe luutndiiɗe ooɗoo hakke. Kuulal 13 Kuulal 14 Kuulal 15 : Neɗɗo kala ina jogii hakke jeyeede e leydi. Hay gooto waawaa, e dow belaaɗe, haɗeede jogaade ngenndi walla waylude ngenndi. Kuulal 16 Kuulal 17 : Neɗɗo kala ina jogii hakke e jeyi, jeyi keeriiɗo walla denndaaɗo. Kuulal 18 : Kala neɗɗo ina jogii hakke jogaade miijo mum e diine mum. Oo hakke noddii ndimaagu e wellitaare waylude diine walla fiɓnde, kam e ndimaagu juulde, so e teelal walla e dental, e peeñɗi walla e ko wirnii ; o nodii hakke janngude e tabitinde njuulu makko. Kuulal 19 : Neɗɗo kala ina jogii ndimaagu jogaade miijo e diine. Hay gooto fotaani hulɓinireede sabu miijooji mum. Neɗɗo kala ina waawi yiylaade e dañde e sarde kabaruuji e miijooji e rewrude e kala kuutorgal baawngal wonde kala. Kuulal 20 : Neɗɗo kala ina jogii hakke e ndimaagu waɗde batu walla sosde maa jeyeede fedde nde roondaaki fitina.  Hay gooto fotaani waawneede yo jeye e fedde. Kuulal 21 : Kuulal 22 : Neɗɗo kala e nder renndo, ina jogii hakke e ndeenka ngoon renndo tuugiika e keɓgol geɗe faggudu, renndo e pinal gaddotooɗe ndimaagu e wellitaare neɗɗaagu e fawaade e kattanɗe leydi mum, walla e ballal adunankeewal e fawaade e njuɓɓudi e doosɗe heen leydi kala. Kuulal 23 : Kuulal 24 : Neɗɗo kala ina jogii hakke e fooftere e weltinde ɓernde mum haa arti noon e dottugol jaɓningol mudda golle ɗee, ina jogii hakke e fooftere yoɓeteende. Kuulal 25 : Kuulal 26 : Kuulal 27 : Kuulal 28 : Neɗɗo kala ene foti daranaade tabitgol hakkeeji aadee kam e ndimaagu mum to bannge renndo kam e nder winndere mbele kuule kaalaaɗe e nder ngalɗoo nanondiral ina njettoo faandaare toɗɗaande ndee. Kuulal 29 : Kuulal 30 : Alaa fof kuulal ngooɗoo bayyinaango waawi faamreede e yeeso rokkude won nguun laamu, walla won oon sete, walla won oon neɗɗo, ko o waawi wonde fof noon, hakke waɗde won ɗeen golle ɗe faandaare mum en woni firtude hakkeeji e wellitaare cifaaɗe ɗoo ɗee. Jaɓaama e Batu Fedde Ngenndiije Dentuɗe, ñalnde 12/10/1948 Fulo : Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2008/03/12/hawraande-huftodinnde-jojjan%c9%97e-aadee/
E maayirɗe hitaande 2012, kewuuji tati mawɗi kadi mbaɗii ɗo Kayhayɗi ɗoo. Heen gooto ko koolol, ɗiya ɗiɗi ko kewuuji diine, so Silke deftere Ɓuraana e udditgol jumaa Gataaga. Ummiiɓe Moonngel ko fulɓe e safalɓe. Ɓe ngaddii finaa tawaa mum en haa timmi, gila e ngaynaaka, e moori, kadduki. Seppooji ɗii puɗɗii ko waktu sappo e go’o haa sappo e ɗiɗi ina fawi hojomaaji seeɗa. E mbaadi seppo, Monnguelnaaɓe ko kañum en fof ceppidi. Ɓe mbaɗi ko pullo ardii capaato rewi heen, ɗuum ko wonande rewɓe ɓee. E maayirɗe hitaande 2012, kewuuji tati mawɗi kadi mbaɗii ɗo Kayhayɗi ɗoo. Heen gooto ko koolol, ɗiya ɗiɗi ko kewuuji diine, so Silke deftere Ɓuraana e udditgol jumaa Gataaga. Ummiiɓe Moonngel ko fulɓe e safalɓe. Ɓe ngaddii finaa tawaa mum en haa timmi, gila e ngaynaaka, e moori, kadduki. Seppooji ɗii puɗɗii ko waktu sappo e go’o haa sappo e ɗiɗi ina fawi hojomaaji seeɗa. E mbaadi seppo, Monnguelnaaɓe ko kañum en fof ceppidi. Ɓe mbaɗi ko pullo ardii capaato rewi heen, ɗuum ko wonande rewɓe ɓee. Rewɓe fulɓe ina ndooni lehe ina kippaa beɗi cañaaɗi ceertuɗi mbaydiiji, sabu ɗii heen ko deele toɓɓaaɗe, ɗii heen ko sedebe mbiyetee, ɗii heen ko tokara, e ñorɗe ina pawaa ñeduɗe cipporɗe e tawlorɗe e goɗɗe, ko wayi no ñeduɗe tufam e ñeduɗe hennde e kosam kaaɗɗam e kore. Kore noon ina peccii e pecce ɗiɗi : ina waɗi tumbuɗe e horde ɓirdugal. Ina waɗi ñedukon keedtinaakon e teddule ko wayi no hoɗɓe. Gila e sorbooji ndeen, so sagataaɓe ngarii e wuro, ko sukaaɓe rewɓe mbaɗatnoo, ɓe puukana ɓe koon ñedukon mooftakon, ina lawƴaa haa laaɓi mbaɗdee heen. Puukri ko lacciri suurtintee haa ɓennda, waɗee rogere wootere, waasa fuseede wona booɗe booɗe. Kosam waɗee suukara haa neesta, a waawaa yarde ɗam alla e welde, waɗee e lahal tokosal, puukri ndii waɗee e miimo. Miimo noon ko lahal keertinaangal e teddule, ɓe ngaddana hoɗɓe ɓe mbaɗa heen puɓɓaari, ɓe ndana no ɓe njeewtiri, kono koɗo gaddanaaɗo puukri ñaamataa haa haara, ko seeɗa ñaamata heen. Sabu so a haari, so hiraande arii a ñaamataa. Ɗuum ina jaletenoo no feewi, so gaddanaaɗo puukri ñaami haa haari. Wontanta ɗum ko jalol, sabu so waranaama ñaamata. To bannge worɓe ɓee Ko aynaaɓe ɓee ceppi, ɓe kollirii ko ɓe aynaaɓe, sabu be ngaddi ko baage e koloyaaji ɓe kolli golle ɓulli, ɓirduɗe e ɓoggi daɗi, e comci aynaaɓe e tuubaaji mum en e laɓɓe cilmbaaɗe. To moori sukaaɓe Wooturu ko moorol mboomri. So neɗɗo yiyii joom mum ina anndi suwaa tawo reseede, ina waawi wonde jontuɗo, ina wona tawa suwaa yontu, e taate pane, fof ko e moori sukaaɓe. E moori goɗɗi kollirooji mawɓe. Ɗiin ina njogii sifaaji. Moorol biyeteengol bafi ko jubbol e nder jubbol. Ngol tuggata ko e tiinde ndee haa e hakkunde hoore. Goɗngol ngol fawtee e dow maggol. Ceɓal ngal naattinee e nder maggol. E biyeteengol nadi ko moorol ɓesɗo. So debbo jibinii, ñalnde innde, mooroo ngol. So ñalawma mo o innunoo oo artii, o sañtoo, o mooro ngol, ɗoon e ɗoon, so oon ñalawma artii kadi, o sañtoo, o mooro ɗoon e ɗoon, wona o mooriima laabi tati. Ñalnde 19/12/2O12, ko mago ɓe njoginoo. Fayti e nanngal ɓiɗɗo debbo gila nde jibinaa haa ñalnde jiknaaɓe gorko ngari naamnitaade. Hol no nanngirtenoo? Hol no naamnitortenoo? Kisa hawri e leydi ndii naatii sunaare wonande meeɗnooɗo wonde hoyreejo leydi ndii sankiima to yahnoo safroyaade, ɗum haɗi golle ɗee jokkude. Kuɗol Maamuudu Jah to Moongel
https://pulaar.org/2013/02/14/koolol-kayhay%c9%97i/
Siin ina heɓtini 56 leñol nder leydi ndii (leƴƴi keertinɗi to bannge pinal). Ina winndaa e doosɗe leydi ndii wonde « leƴƴi ɗii kala poti baɗɗiiɗe e hakkeeji ». Siin ina heɓtini 56 leñol nder leydi ndii (leƴƴi keertinɗi to bannge pinal). Ina winndaa e doosɗe leydi ndii wonde « leƴƴi ɗii kala poti baɗɗiiɗe e hakkeeji ». Leñol Han ngol ɓuri heewde to woɗɗi sibu ko ngol 92% (cappaɓe jeenay). Kanngol ne ngol renndini ko yimɓe ɓe pinal mum en walla ɗemɗe mum en ɓadtondiri (celluka e binndol). Yeru, won hiiseteeɓe e leñol Han en, tawi njiidaa ɗemɗe : ina waɗi heen haalooɓe Manndareere (Mandarin), Hakkeere (Hakka) walla Kantoneere (Canton), walla Sangareere (Shanghai), tee heen sahaaji, eɗe ceerti no feewi. Kono tan, ko ɓuri heewde e sinuwaa en, fotde 800 miliyoŋ, ina kaala Manndareere (ɗemngal gadanal walla ɗiɗmal). Leƴƴi pamari jiytiniiɗi toon, ɗi laamu heɓtini ko 55 leñol. Yimɓe majji, fawaade e hiisa baɗaaɗo e hitaande 2008, ina ngonoya 100 miliyoŋ aadee. Ko leƴƴi ɗi njeyaaka e Han en, jogiiɗi ɗemɗe goɗɗe walla pine goɗɗe. Kuulal 4 doosɗe leydi ndii wiyi : « Denndaangal yimɓe leƴƴi leydi ndii ina mbellitaa e huutoraade e ƴellitde ɗemɗe kaalata ɗee, mbinndata ɗee, kam e hisnude walla waylude aadaaji mum en e donaaɗi mum en ». Kuulal 23 jowitiingal e wellitaare diiwanuuji leƴƴi wiyi « E nder diiwanuuji bellitaaɗi ɗii, so sosiyateeji walla gollinooɓe ina ƴetta jagge e ubriyeeji, ɓe poti idoraade tawo ko yimɓe leƴƴi pamari ɗii… ». Kuule goɗɗe baaɗe noon ina ngoodi, ɓurnanooje yimɓe leƴƴi pamari ɗii e nder diiwanuuji mum en. Kono ɗuum haɗaani huunde e leƴƴi woytaade ɓiɗteede, yeru Tibetnaaɓe, yahɓe haa cosi guwarnama caggal leydi, mo leyɗe hirnaange mbammbi. Siin to bannge faggudu E ko ɓuri heewde e teeminanɗe 20 cakkitiiɗe ɗee, ina hiisaa ko Siin woni leydi ɓurndi doolnude to bannge faggudu. Ɗuum, ko haa yettii waklitere mbaylaandi e teeminannde 18ɓiire. E hitaande 2010, Siin woni leydi ɗiɗmiri to bannge faggudu; e darorɗe 2014, ina hiisee ko Siin woni leydi ɓurndi doolnude to bannge faggudu so tuugnaama e ciimtol FMI waɗnoo e oktoobar 2014. Ɓuri teeŋtude e geɗe ƴellitooje leydi ndii, ko njulaagu ndi waɗdata e Orop e Amerik e Hong-Kong e Japon. Ndi ɓuri waawde yeeyde ko bagi e comci, e masiŋaaji ndema e « ɓiɗɓe tekke » (jouets) e ordinateeruuji tokoosi (55% ko yeeyetee e winndere ndee), e teleeji e masiŋaaji guppol (30%)… To bannge karallaagal, Siin woni leydi tataɓiri caggal Dowlaaji dentuɗi Amerik e Riisi, neldundi neɗɗo nder weeyo tawi ko e doole mum oole. To bannge jotondire e leyɗe goɗɗe, Siin ina jokkondiri e leyɗe keewɗe e sarɗi ɗeen ina keɓtina ko Siin gooto woodi (Taywaan ko diiwaan 23ɓo Siin). Leyɗe hirnaange ina kiisii ndeen hettere no dowla demokaraasi, galɗuɗo, hooreejo to bannge mbaylaandi geɗe informatik. Siin na jokkondiri no feewi e Japon ; isinaaji Japon ina keewi nder Siin, hay so tawii noon, haa hannde Japon jaɓaani heɓtinde bonanndeeji konu waɗnoo e leydi hee e nder feccere arwaniire teeminannde 20. Siinnaaɓe njejjitaani njanguuji konuuji Orop e leydi hee, oon Orop dahɗo, heli yoga e galleeji laamotooɗi. Ɓe njiyretee ko no bonnooɓe ɓe kormaaki geɗe pinal. Siin ina jokkondiri no feewi e Afrik gila ko ɓooyi. Hannde ko ndi tataɓiri to bannge gostondire Afirik jogodii e leyɗe goɗɗe. Jotondiral hakkunde Siin e Amerik Obama, ko kaawningal. Amerik ɓuri ɓallondirde ko e Taywan, kono ina heewi ko julodtoo e Siin. E wolde Koree (1953-53), seneraal MacArthur yahii haa ɗaɓɓi yamiroore werlaade e gure Siin fotde 50 bommbo nikleyeer, kono persidaa Truman salii, itti mo. Sahaa sahaa fof leyɗe ɗiɗi ɗee ina pelɓondira, kono ɗuum addanaani Amerik jaggirde Siin no gaño. Amerik jaggiri Siin ko no gollodiiɗo garwaniijo to bannge faggudu. Ko toon yoga e geɗe Wal-Mart e HP e Apple peewnetee walla kebbitintee. Dewe ɓurɗe maantinde e Siin ko diine Budaa e diine Lislaam e diine Kerecee. Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2016/01/03/siin-le%c6%b4%c6%b4i-faggudu-karallaagal-jokkondire-jookere/
Ñalnde 29 suwee 2016, pelɓondiral muusngal waɗii hakkunde semmbeeji kisal (polis e sanndarmori) e hoɗnooɓe e « gasra » kuccitɗo e « Hopitaal Buammaatu » haa waɗi gaañiiɓe e semmbeeji kisal ɗii e hoɗnooɓe ɗoon ɓe yantude bonanndeeji goɗɗi (kaar polis duppaaɗo, barakuujikelaaɗiekn..). Ñalnde 29 suwee 2016, pelɓondiral muusngal waɗii hakkunde semmbeeji kisal (polis e sanndarmori) e hoɗnooɓe e « gasra » kuccitɗo e « Hopitaal Buammaatu » haa waɗi gaañiiɓe e semmbeeji kisal ɗii e hoɗnooɓe ɗoon ɓe yantude bonanndeeji goɗɗi (kaar polis duppaaɗo, barakuujikelaaɗiekn..). Hol ko addi ɗuum ?  Fawaade e ko mbiɗtu-ɗen Polis ardunoo ko ɗaɓɓirde hoɗnooɓe e nokku hee yo eggu sabu leydi ndii jeyi ɗum ko neɗɗo goɗɗo garɗo wullitaade « ina yiɗi heɓtude leydi mum » e konngol nulaaɓe laamu « hoɗɓe ɗoon ɓee njani e polis garnooɗo habrude ɓe yo ɓe eggu » , e haala maɓɓe ko ndeen nii kaar polis o duppaa wonnooɓe heen ɓee ngaañaa haa woodi heen nii mo ɓoornungal mum teettaa, ko e oon sahaa « semmbeeji kisal goɗɗi njaaɓtini » , ina yaakoraa ko ndeen bonannde huuftidini. Wonande hoɗnooɓe ɗoon ɓee alaa ! Kañum en ɗo ngoni ɗoo, koɗii ɗoon ko ina tolnoo e duuɓi noogaas etee, ko e nanondiral e jom nokku oo. Ko goonga,oon yiɗiino heɓtude nokku mum, ko e haala ɓe ngonnoo no ɓe tottirta oon nokku mum caggal nde ɓe ngullitii to laamu yo yiilano ɓe to ɓe paati. Ko e ndee yolnde laamu yani e maɓɓe gollii ɓe ɗee golle . Ko laaɓi koo tan, ko jom nokku oo yiɗiino heɓtude nokku mum e wiyde yimɓe « hay yeende mawɓe gasra oo waɗiino » kono egginde wuro no woorunoo weeɓaani saka noon ko yimɓe miskineeɓe etee nguurndam mum en kala yowitii ko e leegal ngal ɓe takkii ngal. Ina foti teskeede kadi hoɗɓe ɗoon ɓee ko e leñol harnaaɓe njeyaa, hiiseteeɓe ɓurɓe waasde e leydi hee. Kono kadi, eɗen njooɗtorii, yiɗde laamu nguu fof tottitde jom leydi ndii leydi mum, tengiti ngal dow ko yiɗde maggu egginde ngalɗoo natal « miskinaagu hakkunde wuro », werlitoyoo ɗum ladde haa Dental leyɗeele aarabeeɓe keborngal jooɗaade ɗoo ñalnde 25 lewru nduu ɓenna. Kono ko naññi en kay ko nangugol e cokgol e kasooji nduubanuuji fedde IRAA teeŋti noon e ardorde mum.  Fotde yimɓe sappo e tato (13) nanngaama e ardiiɓe fedde ndee, fotde sappo (10) woɗɓe nanngaa ko to gurel pusangel too etee kamɓe fof ɓe ɓenninaama kasoo. Daliilu oo ko « ɓe nanngaa ko junngo e faandu » tawa eɓe nduppa otooji, eɓe mbonna kaake etee ɓe ngonaa fedde yamiraande… tawi noon sappo e tato Iranaaɓe, kañum en fof nanngaa ko galleeji mum en walla to liggeyaaji mum en… kono kam ina woɗɗi ɗo hare ndee waɗi ɗoo. Daliilu to bannge sariya wonde ɓe nannga « ko junngo e faandu » alaa ɗo ɓaarii. Ɗum ina addana en naamnitaade koye men, hol ko aldi laamungu e IRAA ? Ko ina abboo jooni e lebbi ɗiɗi ko hoohooɓe IRAA (Biraam Dah wuld Abeyd e Barahiim Bilaal) nannganooɓe e kasoo to Eeleega lebbi sappo e jeetati sabu seppo ngo mbaɗnoo daande maayo ngam haɓtaade « njiyaagu e loppitgol leyɗeele janane » ngoppitanoo kadi sariya laɓɓini ɗum en. Eɗen teskii noon goppitgol maɓɓe e jaɓɓungal ɓe mbaɗanaa ngal ɓeydanii ɓe martaba mawɗo refti heen kadi ɓe mbismaama leydi Amerik, ɓe ndokkaa toon njenaari sabu « darnde maɓɓe tiiɗnde ngam haɓtaade njiyaagu », ɗum fof noon so hulɓinaani laamu nguu, ƴorɓiima ɗum kam. Njooɗtori-ɗen hannde laamu nguu yiɗi kam ko maɓɓude IRAA haa Batu aarabeeɓe nguu ɓenna walla noon tawa ngu yettiima e nokku ɗo ngu miijii « yo ngu hel bibje IRAA gila diwaani » ; Ko woni e lahal fof maa juuɗe njiytu. Gelaajo
https://pulaar.org/2016/07/31/ko-aldi-laamu-muritani-e-ira%e2%80%88/
So tawii won jaambareeɓe njejjitaa nder daartol Senegaal, Alfaa Yaayaa Moolo Balde e ɓiyi mum Muusaa Moolo Balde ko heen njeyaa. Gadano o ko baaba mum ɗiɗaɓo o. Ɓe laamiima e yontaaji jokkondirɗi Laamaandi Fulɓe Fuladu. Laamaandi Fuladu fuɗɗii ko e hitaande 1867 caggal nde Kaanaŋkiri Manndeŋ ndi Gaabu yani. E ɗeen kitaale, Fulɓe hoɗnooɓe nder tunndu Firdu, murti caltii hiiɗeende jom leydi en, ɓeen ngoni Manndiŋkooɓe Gaabu. Alfaa Moolo ardinoo ndee wolde salaare njiimaandi e ɓiɗtere. Laamaandi Fuladu mooftunoo yoga e ko wiyatee hannde « Haute Casamance » (Jeeri Kaasamaas). l Alfaa Moolo, kaɓanaaɗo wellitaare Fuladu Jibini Alfaa Yaayaa Moolo Balde ko baañoowo ŋanaa Manndiŋke biyeteeɗo Malal. Yumma makko ko pullo biyetenooɗo Egge. O jibinaa ko to wuro Sulibali e darorɗe teeminannde XIXɓiire. Daartiyaŋkooɓe kawrii yettoode makko ko Kulibali. Ɓe mbiyi ko ɗum wonnoo yettoode baaba makko ummoriiɗo Laamaandi Mali. E fawaade e aadaa Fulɓe Fuladu, o yettaa yettoode yumma makko ngati baaba makko wonaa Pullo. Helmere « Moolo » nde seekaa ko gollal « moolaade » ngati baaba makko nde ari Fuladu, moolii ko e juuɗe Gelaajo Balde, dimo galo keewɗo jawdi nder Firdu. Saltaare ɓiɗtere Mandiŋkooɓe pawi e daaɗe Fulɓe Malal, baaba mum Alfaa Moolo, maayii law. Ko adii ɗuum, o ekkini ɓiyiiko kala gannde cuuɗiiɗe e waaño. Caggal ɗuum, ko Gelaajo Balde nehi mo. Law, Alfaa Moolo laatii baañoowo ŋanaa, teskaaɗo nder diiwaan oo fof. O waɗi cukaagu makko ko ɗoon, o seediima ɓiɗtere Fulɓe ɓiɗtaa e caɗeele Manndiŋkooɓe Gaabu pawi e daaɗe Fulɓe. Golle “sarwis”, nguyka, ƴeeɓaali, ko geɗe ɗe Manndiŋkooɓe pawi e Fulɓe ñalnde kala. Podanaaɗo darjeende laamu Fuladu No sukaaɓe fedde makko nii, o naati jaŋde Quraana. O ɗannanii wuro Labe janngoyde to Almameeɓe Fuuta Jaloŋ ngam ɓeydude ganndal makko. Ko nde o ummitii Labe, o fiilaa “Alfaa”, o waɗti wiyeede Alfaa Moolo. Ko adii ɗuum, Alhajji Umar Taal mo Fuuta Tooro, rewiino Fuladu e hitaande 1846. Ko ndeen o fodani Alfaa Moolo darjeende e laamu, o wiyi ma o laato kuuɓnoowo wellitaare leydi makko. Ko ndeen o wiyi : “Alfaa Moolo, aɗa roondii hakke wellitde Fulɓe Gaabu, ittaa ɓe e njiimaandi Mandiŋkooɓe”. Alfaa Moolo renndini hoohooɓe Fulɓe fof kam e waañooɓe nder wuro Ndorma, sara wuro makko Sulabali. Ko wuro Ndorma wonnoo ndeen nokku deentorɗo (tuddunde) waañooɓe Fuladu. Ko ɗoon miijo haɓtaade Mandiŋkooɓe ardiiɓe Firdu ɓenndi e koye maɓɓe. Alfaa Moolo e harbiyaŋkooɓe mum puɗɗii hirjinde yimɓe, ɓe tawtoraa kareeli pamari ɗi Almameeɓe Fuuta Jaloŋ ummaninoo feewde e Mandiŋkooɓe. Wartaade ɓuranii rewɓe Mandiŋkooɓe waɗteede horɓe Fulɓe E oon tuma, laamaandi Gaabu tawi fuɗɗiima deestaade sabu kareeli ndernderi. Yanti heen kadi, e hitaande 1867, golwole ɗe Almaami Umar mo Fuuta Jaloŋ tiindini e maɓɓe. Ko ɗum addi wolde Kansala kewnde e hitaande 1867. Ko ndeen laamɗo Firdu biyeteeɗo Jaŋka Waali foolaa, o salii waɗteede maccuɗo, o renndini ɓesngu makko e jagge laamu makko fof, debbo e gorko, kamɓe fof ɓe mbartii. Mandiŋkooɓe inniri ndee wolde ko “turban kello” ko firata “wolde warngo”. Haa e oo yonta hannde, awluɓe Mandiŋkooɓe ina ciftina jaambaraagal laamɓe Gaabu, teeŋti noon e darnde rewɓe darinoo heen. Balɗe daɓɓe kaɗii Alfaa Moolo yumtinde yiɗde mum Nde Jaŋka Waali maayi, tunɗi keddiiɗi ɗii fof piɗɗitii njiimaandi Firdu Mandiŋkooɓe. Ɓe njumtini golwole Almameeɓe Fuuta Jaloŋ. Ko e kaa ngonka Alfaa Moolo e wondiiɓe mum ummanii hare feewde e laamɗo Mandiŋke biyeteeɗo Keekuta Soona. Ɓe njuggi ɗoon laabi keewɗi ko adii nde ɓe poolata Keekuta Soona. Ko ndeen hankadi Fuladu wonti nehaande Laamaandi Fuladu. Tuugude 1869 haa 1880, Alfaa Moolo haɓi ko e koniŋkooɓe Foode Kabaa Dumbuya. Kaŋko fof e wonde peertanɗo dawrugol e golwole, o dañaani joofnude golle makko. O saŋkii to wuro Danndu (nder Gine Bisaaw hannde) e hitaande 1881. Ko ɗoo golle sosiyaŋke Laamaandi Fuladu kaaɗi. E oon yonta, tawi leydi Farayse naatanii jooɗaade Jeeri Kaasamaas (Haute Casamance). Kareeli ndernderi njoli nder Laamaandi Fuladu hakkunde 1881 e 1883. Kareeli hakkunde Muusaa Moolo e baabiraaɓe mum ɗiɗo, Bakari Demmba e Dikkori Demmba. Mo woni e maɓɓe fof ina yiɗi lomtaade Alfaa Moolo, baaba mum Muusaa, mawni mum Bakari e Dikkori. Muusaa Moolo, dono baaba mum Jibini Muusaa Moolo ko Alfaa Moolo. Yumma makko wiyetenoo ko Kummba Wuude. O jibinaa ko wuro Ndorma e hitaande 1848. E cukaagu makko, o tawtoraama golwole keewɗe e gardagol baaba makko, haa teeŋti noon e kareeli hitaande 1878 hakkunde maɓɓe e Foode Kabaa Dumbuya, ceernaajo Mandiŋkeejo. O seediima caɗeele Mandiŋkooɓe pawnoo e Fulɓe Firdu. Ko ɗum jibini jaambaraagal makko, waɗi mo kaɓeteeɗo mo cuusal mum teskaa. E hitaande 1883, o ñaagii ballal tuubakooɓe Farayse mbele aɓe curana mo njanguuji baabiraaɓe makko Bakari Demmba e Dikkori Demmba. Faraysenaaɓe njooɗinoo ndeen ko to wuro Seeju. Njoɓdi ballal ngal, nde o heɓi laamu e hitaande 1883, o siifondiri e Farayse e gardagol Lieutenant Lenoir to wuro Jannah Malari, “nanondiral moolaare”. Ngal nanondiral waɗi Laamaandi Fuladu les njiimaandi leydi Farayse. Ko ɗoon hankadi “muuku-maaka” fuɗɗii hakkunde makko e tuubakooɓe. Nde wonnoo Muusaa Moolo ko peertanɗo dawrugol, o huutorii ngal nanondiral haa o fooli ɓiɓɓe baaba makko en yiɗɓe teetde jappeere makko. Kono kadi, omo faami no Farayse yiɗiri huutoraade mo haa waawa jiimde diiwaan Jeeri Kaasamaas, foola ɗoon Engele e Purtugal. Ko ɗum tagi e yonta laamu makko, e yiɗde mo fandinde ngoodaandi laamu makko, o huutoriima ɓiyngu-baabaagu ngoongu hakkunde Farayse e Engele e Purtugaal. Muusaa Moolo haɓii e Mammadu Lamine Daraame Nder kareeli hakkunde koloñaal Farayse e ceernaajo biyeteeɗo Mammadu Lamin Daraame mo Ɓunndu, Muusaa Moolo jinngani tuubakooɓe. O ummanii kadi golwole keewɗe hakkunde makko e Foode Kabaa Dumbuya. Tuubakooɓe Farayse mahi jooɗorde mum en to wuro Hamdallaay e hitaande 1895. Ɗum usti doole Muusaa Moolo mo Fuladu. Caɗeele njoli hakkunde maɓɓe. Nde wonnoo ɓiɗteende Farayse ɓeydiima tiiɗde, Muusaa Moolo siifi nanondiral hakkunde makko e Engele’en mbele aɓe moola mo e yiɗde Farayse en. Farayse ɓeydii doolnude sabu ŋatere, Muusa Moolo uuji e hitaande 1901, o fayi leydi Gambi, o mooloyii to Engele en, nder wuro Keserkunnda. Ko ɗoon Laamaandi Fuladu juggi. E hitaande 1918, Muusaa Moolo fayi leydi Sira Leon e ballal Engele en, o woni toon haa e hitaande 1923, o arti kadi Gambi. O saŋkii e hitaande 1931 to wuro Keserkunnda. Ko ɗoon o wirnaa. No baaba makko, kaŋko ne o lelaaki e leydi makko. Iwdi Alfaa Moolo ina tawee hannde o nder leyɗeele Gambi e Gine Bisaaw e Senegaal. Ɗum ko sewnde wuurtinoore naatnaattondiral e jokkondiral leƴƴi e ɓesnguuji Senegambi. Kuɗol : Moustapha Sow «Foyré» Nouvel Horizon N°438 du 12 au 18 septembre 2008 Firo : Aamadu Malal Gey
https://pulaar.org/2009/05/30/laawol-lefol-moolo-iwdi-alfaa-moolo/
Ɓowde ko wuro fulɓe aynaaɓe dariingo hirnaange Ɓoggee e dow laawol godoroŋ tiindingol Rooso. Ɓowde darii ko e jeeri, Ŋoral Gidaala heedi ɗum e daande maayo , ɓe ndenndi gese, caaɗli, cehe e durnirɗi nde wonde kamɓe fof ko ɓe iwdi ngootiri : soowanaaɓe. Ɓowde ko wuro fulɓe aynaaɓe dariingo hirnaange Ɓoggee e dow laawol godoroŋ tiindingol Rooso. Ɓowde darii ko e jeeri, Ŋoral Gidaala heedi ɗum e daande maayo , ɓe ndenndi gese, caaɗli, cehe e durnirɗi nde wonde kamɓe fof ko ɓe iwdi ngootiri : soowanaaɓe. Ñalnde alet 17 lewru settammburu, agaaɓe baali wuro Ɓowde ndawri ko yuɓɓinde ƴaro e nder wuro hee. Ƴaro noon so oɗon ciftora heewnoo waɗeede ko e hitaande yajeende, wonande fulɓe aynaaɓe tawa toɓo toɓii haa heewi, durngol dañaama, jawdi haarii, kosam heewii. Ɗeen maale fof hikka njiyaama e nder nguuɗoo ndunngu ngarngu e sahaa katojinaaɗo, tawde wonii jawdi taccii ɗoo fatara bonɗo e nder ceeɗu hee. Nde wonde ndunngu rawane toɓaani ilaani, jawdi e yimɓe fof lorlii e nguuɗoo ceeɗu. Yoga e ɓowdenaaɓe ko uujdunooɓe e jawdi tacci maayo, njahi haa e nder ferlo. Hikka noon hitaande artaani banndum, ko ɗum waɗi sukaaɓe agaaɓe ɓowdenaaɓe pelliti waɗde ƴaro baali, e nder ɗuum ɓe eerii yoga e gure hoɗdiiɓe maɓɓe nde ngarata tawtoree. Nii woni ko wayi no Daara Salaam en, Hamdallaahi en, Ŋoral Gidaala, Cidee, Ceenel, fulɓe e yoga e gure safalɓe catiiɗe (Daar el Afiya, Roymbel ekn..) alaa luutaaɗo. Kewu nguu fuɗɗii ko e saanga beetawe, aynaaɓe jeytoranooɓe e ƴaro ngoo fof curi baali mum en e saraaji wuro hee, haa nde yamiroore rokkaa yo fuɗɗe, aynaaɓe cortii, kalhali cukki e mum en, jawdi keddiindi ndii rewi heen. Kamɓe fof ɓe lommbii e laawol godoroŋ peccitngol wuro Ɓowde, ɓe teeɗti ɗum e otooji ummiiɗi Ɓoggee maa Rooso. Leelaani, ɓe loowi mbeddaaji wuro ngoo, punndi ruuki, boombi e seemedɓe ñaantiiɓe ina cacci, caati ɓe kelle e kuljinaali. Heddii ko heen gaynaako fof ina hollira gaatuleeje mbele baali mum en ina ndefta heen: ɓee ndiwa galleeji, naata e nder cuuɗi, taaroo wuro, baali ɓurɗi heen jolde fof ñemtinta ko ko gaynaako mum en waɗi koo. Ko noon wooraa haa naange darii e hoore, tawi sukkaɓe rewɓe keblii puukri mum en, ndakkii kodde, ndefii maaroji e ñiheeje mum en, e tewu ngam wottinde hoɓɓe nootitinooɓe e ƴaro hee. Ñalnde heen noon mbaarudi ŋakkaani sabu kala gaynaako ƴarinooɗo, joldaaɗo heen fof nanngii dammuhol hirsani tawtoraaɓe kewu oo. Bottaaje ngottaa, atayuuji e tufameeje njaraa e nder ñalnde welemme, gooto fof ina siimta hol no yiyiri ñalawma oo. Ɓowde hollirii wonde fulɓe ina njogii pijirlooji ganni baawɗi wuurtineede hannde, njanta e pijirlooji yonta hannde oo ko wayi no pijirlooji bal e fannuuji mum kala, jiidaani e mogooji, naalaŋkaagal keewɗi yuɓɓineede e sahaaji guurte elewaaji. Ƴaro noon ko goonga ko fijirde sukaaɓe kono kadi ko ɓeto golle sabu ko e oon sahaa anndetee hol gaynaako ɓurnooɗo toppitaade jawdi mum, ɓurɗo waawde faynude jawdi e nehde ɗum, ɗum ina ɓeyda martaba gaynaako. Jeytoraaɓe e ooɗoo kewu ko ɓeeɗoo agaaɓe : Aali Giisel Bah, Saydu Aamadu Deh, Aamadu Faama Soh, Aamadu Yagga Bah, Jibi Seydi Bah, Aamadu Hawo Deh, Aamadu Mammadu, Hammoo Soh, Aamadu Mammadu Jallo et Aliw Aamadu Bah. Siimtani en ooɗo kewu ko Aamadu Saydu Deh e Mammadu Demmba Deh ɗoo e nuwaasoot.
https://pulaar.org/2012/12/07/agaa%c9%93e-%c9%93owde-iirtii-bayraa%c9%97i/
Musidɓe tedduɓe, tawde jaŋde wonaa sara e nguurndam aadee, ko ɗuum waɗi yimɓe e laamuuji ceeraani e sakkude peeje no ngittaniri nde geɗal mayre, mbele ende toŋta ɓamtaare men. Kala nde jaŋde haalaa noon, hakkillaaji men ngadotoo dogde ko e ɗemngal janngirteengal ngal. He leydi Senegaal, hono no ko heewi e leyɗeele meeɗnooɗe kaaɗeeki njiimaandi tuubakiri, haa jooni njanngata ko e ɗemɗe koɗe, wonaa e ɗemɗe mumen neeniije. Ko e oo buklet baklet, eɓɓooje lelnaa ngam naatnude ɗemɗe ngenndiije e duɗe laamu, e mbaadi jarribo. E ndee winndannde, mbeddoto-ɗen leƴƴannde men ko e Jarriborde wattindiinde, wiyeteende LPT, e faraysinkoore ko Lecture Pour Tous, dooɓaa ɗoon. Faandaare ndee ko wallitde janngooɓe ɓee waawde Taro, taro regiingo wonande Janngooɓe fof. Ko e ndeeɗoo eɓɓoore daraninoonde naatnugol ɗemɗe ngenndiije e duɗe laamu, njiɗ-ɗen rokkude jiyanɗe men e caɗeele e pergitte dañaaɗe e tabitingol mayre e leydi Senegaal. So goonga, ngooɗoo jarribo, alla e maggo woorde laawol, e woɗɗude ɗoftaade njuɓɓudi jaŋde, jarribo ngoo, engo hersinii, hulɓinii, haaɓnii siimtude haa ko foti alaa. Mi seeraani e miijtaade e majjum, miin fof e waasde wonde tergal e laamu, ko mi liggotooɗo jambureejo e jannganaawu, fotde duuɓi capanɗe nayi, ngam haɓanaade ɗemɗe ngenndiije yo keɓ geɗal mumen e nder janngirɗe laamu, haa e denndaangal gollorɗe mum goɗɗe. Kono, laamu men, hay faayiida gooto rokkaani ɗe, ellee ko ɓe ruŋtinaaɓe ɗe. Tee, eɗen nganndi, gila ko adii jeytaare Afrik, annduɓe men ngenndiyankooɓe, wayɓe no Sheekh Anta en, njeertiniino en, so eɗen njiɗi yahrude yeeso e ɓamtaade yaawnde, ko maa njanngen (njanngiren) ɗemɗe men, Sabu hay leydi ngootiri yiyaaka ina ɓamtorii janngirde ɗemngal koɗal. Kono, nde tawnoo aadi men e farayse e keɓgol jeytaare men ko sarɗi tawa en njanngataa hay ɗemngal gootal goɗngal so wonaa faraysinkoore. Ko ngool tonngol piɓondiranoongol e jeytaare Afrik haɗi haa jooni jaŋde ɗemɗe men huccaneede, sabu en keɓaani jeytaare timmunde e tuubakooɓe farayse jiimnooɓe en. Sinno wonaano ɗuum, fotde jarribooji 3 haa 4 naatnugol ɗemɗe ngenndiije mbaɗaama e leydi Senegaal, eɓɓoore tabitinaande fof, yaltina ella ɓurɗo bonde e ndeya. Won ko ɗuum firti Ɗuum firti ko hoto ɗemɗe ngenndiije ngon, yo ňoƴƴe, yo Farayseere tan won ɗemngal janngirgal, laamorgal. Ɓurnde jaasde e eɓɓooje meeɗnooɗe waɗeede e jarribogol naatnugol ɗemɗe ngenndiije. Njaafo-ɗon e konngol ngol. Sabu leydi Senegaal no wayi ƴellitaade e janngiyaagal nii, hol no jaɓrata eɓɓoore jaŋde ina waɗee, fotnde nii heewde jawdi e moƴƴude yiyannde, tawa alaa jannginooɓe heblaaɓe ? Jannginooɓe lohotooɓe, jannginooɓe ɓe njanngaani ɗemngal ngal njannginta ngal, hol fof no ndeen jaŋde jibinirta ngartam paanditanooɗam heɓeede heen ? Hol no jannginoowo, hay so ko kaaloowo ɗemngal mum, tawi janngaani ngal mum, jaŋde timmunde, waawirta jannginirde goɗɗo hay so ko suka, ngaal ɗemngal ? Ɗuum nanndata tan ko e jaŋde muumo, sabu janngoowo oo haalataa e ɗemngal ngal jannginirta ngal, luɓoyto goɗngal walla maandina. Tee saggittaa ko selli, jaabotaako naamnde. Haaɗata ko e wiyde ngudditee defte mon, njanngee, pokkitee. Eɗum jalnii noon. Ko janngingol muumo tan, no mbiy-ɗen nii. Sabu ko maa neɗɗo jannga haa waawa nde fuɗɗoo jannginde. Hay so tawii caggal duɗal janngoowo oo so artii galle, so o saggii jinnaaɓe walla hoɗdiiɓe makko, so tawii ko jannguɓe pulaar, so o saggii ina mbaawi saggitde mo, ɗuum yonaani. Darnde jannginoowo e duɗal, hay gooto waawa lomtaade ɗum. Enen fof, eɗen nganndi, enen ƴaaŋɓe e duɗe laamu ɓee, baawal janngoowo ina ɓeyda himme e coftal janngoowo e yiɗde jeynaade ko o janngata koo no feewi sanne. En ciftina laamu ko en ɓuraani ɗum anndude, hono sarɗiyeeji jaŋde ko potɗi tawneede e jaŋde waawnde wonde fof. So ɗuum alaa, waasde ummanaade nde ɓuri darnude ɓale, ɗe ngalaa ngooroondi, tawa rewata heen ko fukkaade. So tawii ko neɗɗo, arda hoore, daande hela, walla leltoo e junngo, fokkitoo. Ko ɓe njaɓataa tabitinee e jaŋde Farayse e aarabeere e ɗemɗe goɗɗe, teskoraaɗe guurɗe ɗee, hol fof ɗo fawii eɓe njaɓa tabitinde ɗum ɗoo e pulaar, tee ɓe ɗaanotaako muk ha ɓe koyɗa waɗde yeru majjum e ɗeya ɗemɗe. Hol ko ɗeya ɗemɗe ɓuri ɗe men e njuɓɓudi e caňu, e waawde winndaade e janngaade ? Ngol tabitingol wayi tan ko neɗɗo daroo wiyee yo ƴatto hoore mum walla yo huɗ hoore mum nii. Wiyee kadi yo jaɓ haandaani e ɓural e yettaade e martaba mo leƴƴi goɗɗi ɗii njettii oo. Jarribo ngoo taatiima taatannde woɗnde mawnde, bonnde. Ndeen woni jannginde suka ɗemngal ɗiɗmal ngal wonaa ngal mum. Yeru suka pullo, mo naanaani hay “kaay ma ray la” e jolof, hono “ar mi war maa” ! naatnata suka oo ko e nder moojeeje mawɗe, waawnee janngude jolfe. Ɗuum wiyetee ko yiiltude eɓɓoore e nder faandaare mum lasliire. So tawii janngude ɗemngal makko neeniwal ngal faanditanoo heen ko udditde hakkille makko, tabitinde jokkondiral galle e duɗal, ngel ɓeydoo waawde ɗemngal maggel, suusnora ngel kadi lekkol. Ɓeeɗoo sukaaɓe fulɓe janngooɓe jolfe e farayse kam, kaaytii feɗɗitaade, ɓeydotoo ko uddaade, sabu ko ngel janngata koo fof, ko koɗum e maggel, so ngel woodii waawde ɗemɗe ɗe ngel janngata ɗee, ngel wontoyta ko sokkiññe, ngel reerɗataa e haalde ɗemngal ngal ngel tawri jinnaaɓe maggel, ngel wokkanta ko wontude jolfo walla tuubaako. Ko ɓeen ngel yooɗetee, ko ɓeen ngel yiɗata. LPT, ko eɓɓoore waawnude sukaaɓe janngooɓe fof taro, fannuuji goɗɗi gannde janngeteeɗe alaa heen tawa ko e ɗemɗe men ngenndiije, nde tawnoo eɓɓoore ndee haaɗi tan ko e duuɓi 3 gadani jaŋde ɗii. Hol sabaabu fannuuji gannde njanngaaka e ɗemɗe men, nde haaɗni ɗemɗe men tan ko e taro ? Firti ko ɓe ngoonɗinaani ɗemɗe men ina kaandi e janngireede gannde. Hay so tawii taro ko kañum woni fannu jaŋde ballitoowo ƴellitaade e fannuuji goɗɗi gannde janngeteeɗi ɗii, cukalel janngowel ɗemngal mum neeniwal, so waawi tarde e ɗemngal mum tan haaɗii heen, jannginaaka e maggal gannde siyaas, ɗoon kadi ko haɗde ngel dakmitaade e ganndal ummoraade e ɗemngal maggel. Kooni ko ndee jaŋde woni jaŋde fuunti-funeere ! Firti kadi ko faandaare LPT ko duusirde ɗemngal neeniwal jaŋde farayse duuɓi 3 gadani, haa suka oo timmitinanee mbaawka mum e ɗemngal waawa janngude farayseere ndee no haanirta nii, mbele ina daña njeñtudi moƴƴiri e jaŋde mum. Mo ɗigginaani ɗemngal mum, waawataa janngude ɗemngal goɗɗo haa waawa. Ko e dow ɗuum paamaten eɓɓoore LPT addiraaka ngam wallude ɗemɗe men neeniije haa ƴellitoo, nguura, alaa ! Ko ngam safrude ŋakkanɗe teskaaɗe to bannge mbaawka sukaaɓe e ko njanngata tuubankoore koo, ngaal ɗemngal koɗal. Tuubakooɓe ɓee yiɗde mumen e men yettaaki e men haa ko eɓe mbaɗa jawɗeele potɗe e yiɗde toŋtude ɗemɗe men, ko caatogol ŋakkanɗe karallaagal janngingol tan wuurti ɓe e ɗuum. So tawii laamu Senegaal ina felliti naatnude ɗemɗe ɗee e duɗe laamu, ko jannginooɓe jannguɓe karallaagal janngingol haa e binndol ɗemngal ngal njannginta ngal no haanirta nii, tawa ko humpito kadi tigirigi, haa nii e pinal yimɓe ɗemngal ngal jannginta ngal. Ko e ngooɗoo yeeso tan mbaawaten goongɗinde wonde jaŋde ɗemɗe ngenndiije so lelniraama nii maa jibinoy ngartam moƴƴam. Ndefu cafoowu nguu, so fasii uurat. Jaŋde ngam rewa laawol ko maa laamu fellita, tammboo ɗum, joganoo ɗum hoore mum, kono fotaani ɗaccude e juuɗe eɓɓooje walla pelle ɗe ngonaa laamuyankooje, sabu jaŋde ko nguurndam leydi, tee ko laamu halfinaandi ndi. Pooye Pelle Pulaar kuɓɓii, hoto docotte ŋakku ! Koɗo Alla mballinto-ɗen to Arwannde e to Wattannde, yo O wallu en ! Dental : K.Y.Y.Senegaal Hooreejo : Prof. Sule Umar BAH Kuɗol : Aamadu Tijjaani KAN, winndiyanke, wiɗtiyanke, kebloowo heblooɓe.
https://pulaar.org/2022/07/03/jarribagol-naatnugol-%c9%97em%c9%97e-ngenndiije-e-du%c9%97e-laamu-to-senegaal-e-pergitte-mum/
Ndeen, neɗɗo arataa Ceɗɗo maa Pullo-Gaynaako, maa Cubballo, o wontatno ɗuum e fawaade e jikku makko, baawal makko maa e taariindi makko – ngonka maccungaagu alaa fof ɗo fawinoo. Wonde maccuɗo fawinoo ko e batte golwole. Hello 2Ndeen, neɗɗo arataa Ceɗɗo maa Pullo-Gaynaako, maa Cubballo, o wontatno ɗuum e fawaade e jikku makko, baawal makko maa e taariindi makko – ngonka maccungaagu alaa fof ɗo fawinoo. Wonde maccuɗo fawinoo ko e batte golwole. Ina wiyee Haalpulaar heewaani uujde tan majja, so tawii tuma kala omo waawi ŋuurde baar leele nder jamma ; tawa lewlewal sappo-e-nay tooñondirii e duule, sarii ndoogu mum e winndere. Hono no winndiyanke-daartiyanke Teen Yuusuf Gey wiyri : « Njimol (gooto maa keewal) ummodiingol e gole unuɗe nder yeeweende nguron dowri, tanndilo ñaañooru goyowol nder deeƴere durnirɗe, daande ƴellittoonde yahda e jimɗi ndiwiri, tufɗe jalbooje caafe naange, ɗum fof (wonande Fuutanke), ko huunde dillinoore ɓernde, huunde huuriinde niɓɓe yeeweende kam e ciftorɗe ummiiɗe e to ɓuri luggiɗde e fittaandu neɗɗo ». Nguu ɓesngu, gila e teeminanɗe limlimtinɗi, ngu Tuubakooɓe inniri « Toucouleurs » , yaama tawa ko sabu ɓalewol teeŋtungol guri ɓalli maɓɓe, addani ɓe saraade e dente pawiiɗe e kinɗe e pine, addani ɓe jaggirde donaaɗi maɓɓe denndaaɗi ɓuri fof, kam e yiytaade koye maɓɓe wonde yimɓe mahiiɓe e ñaamiri kaytundi nder diƴƴe maayo Fuuta-Tooro hannde oo, deeltiingo dow Denndaaɗi ɗiɗi, Muritani e Senegal, joginoo innde wonnoo tigi ko Namandiiru, leydi ngalɗundi. Hedde teeminannde 11ɓiire, nde wiytaa Tekuruur. Hoɗnoo e mayri adan ko Seereraaɓe e Wolofaaɓe e Soninkooɓe jillondirɓe e Fulɓe haa jibini ko wiyetee hannde Haalpulaar koo. Duttorɗe jangtaaɗe ina kollita ko mawɗo Manna en, Waar Jaabi Njaay sari Lislaam nder tuundu nduu caggal nde o fooli Jah-Oogo en. Ko kanko kadi waawni ɗemngal Fulfulde e dow yammirde mo moni kala yo « Haal Pulaar ! Haal Pulaar ! ». Ko e daartol keewngol dille nder oo diiwaan keewɗo kareeli ɗi ngasataa Tekuruur ɗakkaa e njiimaandi kaanankiri Soninkooɓe Gaana nder teeminannde 12ɓere, refti heen ko laamaandi Mali (Manndinkooɓe) nder teeminannde 15ɓiire, ko adii nde kaanankiri Gaawo lomtotoo. Ko Koli Teŋella tabitini ngootaagu leydi ndii hedde hitaande 1512. Ko ndeen leydi ndii innitaa, wiyaa Fuuta-Tooro. O renndini pine ɗii leñƴi fof haa o sari ɗe nder Afirik Hirnaange, gila Mali haa Kameruun e Niseer, haa yettii golwole ko wayi no Usumaan Dem Fodeejo e Umarul Fuutiyyu en. Tesko-ɗen noon Berbeer en ɓe leñol Sahajja en ndewii ɗoon. Gooto e ɓiyɓe Waar Jaabi tawtoraama e dow ɗuum dillere Maraabat en (Muraabiɗuun). Ko caggal ɗuum ndiwkeerunkooɓe Maruknaaɓe e harbiyankooɓe mum en Hormankooɓe ngari haa njettii maaje Niiseer e Senegaal. Ɓe teeŋtini goodal Aarabeeɓe ɓe leñol Beni Hasan en nder ndii leydi laatiindi lislameeri gila cogge gelooɗi befooje Saharaa ina njiyloo kaŋŋe e maccuɓe. Oo demoowo yimiyanke nder kolaaɗe maayo Senegaal ina woowi jime paayodinɗe Aarabeeɓe gila e yonta jaahiliya wayɓe no Antaar e Umarul Qaïs. Garal Tuubakooɓe jibini pelɓondiral pine muusngal, ɗum addani yimiyanke woyde ngati bawɗi mum pusaama, leeɓi koɗli taƴaama, duɗe dingire mum ñifaama. Ko ndeen donaaɗi e goowaaɗi ngenndi mooloyii nder jimɗi gaadanteeji jeyaaɗi e ndesaari ngorwordi coñce kinɗe nder Fuuta-Tooro. Ndee hettere leydi lommbiinde hakkunde Saahal to rewo e Ferlo to worgo, ndi laatii ko duunde alɗunde ngati ndemandi mayre dumunnaari, coñal laabi ɗiɗi hitaande fof, jibinii kadi naatnaattondiral ɓesnguuji. Eɗen mbaawi tigi wiyde coñce Fuuta-Tooro ummii ko e njilludi keewndi goobuuji batte Manndinkooɓe to bannge fuɗnaange-worgo, Berbeer en e Aarabeeɓe to rewo, Wolofaaɓe e Seereraaɓe to hirnaange. Haa e yonta badtiiɗo, ko coñce jangtaaɗe laatii ngoroondi teeŋtundi, hay sinno nde sabu Lislaam, mbinndiin aarabeere huutoraama haa woodi e banngeeji majje tonngaa, tawi ina yahdi e ooñtude njeñtaari pine ɗee to bannge diine ngam haɓaade sanamiyaagal gonnongal e leƴƴitaade. Goodal coñce kinɗe Renndo Haalpulaar waɗi ko calɗi tati. Salndu adanndu nduu ko Rimɓe ɗo tawaten Fulɓe-Aynaaɓe, Toorodɓe, Seɓɓe, Subalɓe, Jaawanɓe. Saldu ɗiɗmuru nduu ko Ñeeñɓe fitiram-golle en kam e ñeeñɓe jaareeɓe, woni Mahbuɓe, Wayiluɓe, Sakkeeɓe, Lawɓe, Wammbaaɓe, Mahbuɓe-Suudu-Paate e Awuluɓe. Salndu tataɓuru nduu ko Jiyaaɓe (e Gallunkooɓe). Ko adii nde hinnde Toorodɓe woodata, ardude e compugol lefol Almamaagal, renndo Haalpulaar en waawiino reende goodal mum e jerondiral mum e fawaade e ngonka kinɗe mum. Ngonka kinɗe ɗee ina yiytetonoo laataade ɗe timmotirooje, gootal fof timmina keddingal ngal. Ndeen, jotondiral hakkunde kinɗe ɗee ina newinoo sanne, wonaa no jooni nii. Kañje fof ɗe innitirtonoo ko iwdi ngootiri. Ndeen, neɗɗo arataa Ceɗɗo maa Pullo-Gaynaako, maa Cubballo, o wontatno ɗuum e fawaade e jikku makko, baawal makko, maa e taariindi makko – ngonka maccungaagu alaa fof ɗo fawinoo. Wonde maccuɗo fawinoo ko e batte golwole. Eɗen teskoo hannde, macungaagu e gallunkaagu ngontii hinnde no kinɗe keddiiɗe ɗee nii, hinnde heewɓe yimɓe, nde ɓesngu mum hedditorii njiyaagu ellee ella walla si’i donaaɗo. Iwdi cariindi kesiri hinnde Toorodɓe, ummii ko e kinɗe keddiiɗe ɗee fof, hinnde yuɓɓunde les araaraay Lislaam. Ɗum tagi en nanataa hinnde ndee nder daari kollitooji iwde Fulɓe. Tinndi men ina cifoo Fuuta, mbiya ɗum : “Leydi awooɓe e aynaaɓe”. Sikke alaa, kinɗe ɗee fof innitirtoo ko ɗo gootel, Pullo garwaniijo, gontuɗo Lawbo ɗoo, Cubballo too, Bammbaaɗo bannge goɗɗo, ekn. Ko ɗoon coñce cañii, coñce “kinɗiije” (pawiiɗe e hinnɗe) kono ɗe ngonaa diiwtuɗe goɗɗum, ɗe ngonaa uddiiɗe. Hinnde fof ina joganii renndo ngoo gollal nder pinal gootal ngal, e teskaade ngaal pinal ina jogii darnde, ko adii fof naftoore, jeytoraande e njuɓɓudi nguurndam ñalnde kala. Miijo “coñce ngam coñce” (l’art pour l’art) woodaano e ngoon renndo. E takko ngal pinal naftowal, aawdi ndenndaani ina woodi, ndenndinndi ko adii fof tinndi e daari ballitooji nehngo renndo gila e cukaagu haa e cagataagal. So sukaaɓe e taani mum en catiima duɗal, ko ndeen kon keɓatnoo binndannde nguurndam gadane maandinaaɗe e baɗe kullon ladde. Mawɓe so ummitiima e golle caasɗe, pooftotoo ko jamma tawa aɓe keɗoo haaliyankooɓe, njeewtana ɓe golwole e daari yimɓe ɓennuɓe laatotooɓe daarorɗe cuusal e e moƴƴere, e jaambaraagal e giɗli. Ko e nder ndii awdi ngootiri ndenndaani kadi mbaɗtaten won ɗiin fannuuji coñce ko wayi no leele e calsaltiri mum ko heen jeyaa. Leelee calsitiri mum Leele ina darji nder renndo Haalpulaar en. Iwdi oo fannu njimri anndaaka tigi rigi. Won wiyɓe leele ummii ko e Arabeeɓe. Ɓe mbiyi helmere “ leele ” ndee ummii ko helmere Aarab “ leyla ” (jamma). Woɗɓe heeriiɓe annduɓe mbiyi alaa, ko wayi no Buubu Sal mo Podoor (yoo Geno yaafo mo). E fawaade e dalillaaji tiiɗɗi o wiyi “ leele ” ko e nokku hee tigi sosaa ngati ko adii Siidi Siriif mo Ciloñ bayyinɗo oo baar, woɗɓe kuutoriima ɗum tigi. Ɗum fof e wayde noon, yaajni leele ko baar “su’araawu” laatiiɗo tabitino jime Antaar et Umaul Qaïs, yimiyankooɓe Arabeeɓe e yonta jahiliyya. Njooɗndam jammaaji, yurmeende pottite giɗli, sifaa moƴƴere ŋari debbo, sifaade yeweende nokkuuji ɗi haaliyanke ciftori… Ɗum fof jeyaa ko e « leele » e calsitiri mum. Naalankooɓe ŋanaa mawninii leele, hono Sammba Joob “Leele” e Abdullaay Ceenel Faal (yo Geno yaafo ɓe). Hannde, Aamadu Tammbaa Joob ɓamtii araaraay “leele” . Mbaydiiji coñce dumunneeje Mbaydiiji coñce dumunneeje (joljole pawiiɗe e dumunaaji) mbaɗtatee ko e jeyal denndangal. Kono aɗi teskoree heewde ciiri e fawaade e ngonkaaji. Ɗi keewi ko maaydude e jom majji. Njeñtudi majji teddaani haa noon fof ngati sosi ɗi ko naalankooɓe (coolooji jayɓe, diɗɗe naalankooɓe nanaaɓe), fentooɓe jimɗi kesi ƴoogaaɗi e jimɗi boombi gure so ina nguna gawri maa so ina poɓɓana sippirteeɓe nder dingire. Bayal Sammba Teen mawninii ndii mbaydi coñce e kitaale 1930. Pelle ɓurɗe ɓadtaade en ngonii naalankooɓe ŋanaa : wayɓe no Sammba Diyye Sal, Siidi Baylel Caam, Birom Njaay, Aali Hammadi Aali, ekn. Hannde oo, woni ɗoo ko gaaciyankooɓe hesɓe e gardagol Baaba Maal mo Daande Leñol, adduɓe kesamkesaagu, naatni heen mbaydiiji coñce Fuuta e nokkuuji goɗɗi. Ciftoren ɗoo Usumaan Hammadi Joob, Ngaari Laaw (jiyruɗo hoore mum dono Bayal Sammba Teen), Demmba Jah, Accaa Wele, Abuu Jubaa Deh, ekn. Nafoore heeriinde batte coñce kinɗe Coñce kinɗe njeyaa ko e faawru renndaandu ndu diƴataa. Ina heen Pekaan, wulaango Subalɓe, Gumbalaa, noddaango Seɓɓe, Dillere eewnaango Mahbuɓe. Dillere nde Mahbuɓe Sammba Dooru Mahbo e Umar Gafoo Senngoot, ko mawɓe yimatnooɓe Dillere ŋanaa. Mahbuɓe Sañooɓe ina teskoraa hinnde haɓɓiinde e gannde ɓaleeje jotondirɗe e jaŋde meccal cañu. Fitiram-golleeɓe kuutoroo gollorɗe mum en e cefi mum en, sara yaawere Cubballo maa Ceɗɗo peewnoowo kaɓirɗe mum. Jimoowo Dillere e ñeeñal mum e gannde mum, artirana renndo sippiro duumiingo hakkunde cañoowo e meccal mum, tawa ina yahda e lamɗam asko, ɗo ɓiyɓe yummiraaɓe maɓɓe Wayluɓe, Sakkeeɓe, Lawɓe njaltata e ngoon asko. Pekaan mo Subalɓe Sikke alaa, Pekaan jeyaa ko e fannu coñce Haalpulaar en ɓurɗe lollude nder Afiriki Hirnaange. Pekaan waɗi ko jime cornaaɗe cefi caɗɗi faamde. Cefi ɗi yamiraaɓe tan mbaawi sappaade. Iwdi Pekaan ko ndernderi cuuɗiindi. Wonande hoɗɓe e daande maayo, gannde cuuɗiiɗe nder diyƴe, kaawis dille won “tagooje kaawniiɗe” maa kulle ɗe ganndaaka… ko geɗe paamortooɗe nder gannde cuuɗiiɗe. Jom-Maayo, Caamaaba, Munu-Maayo, ɗum fof ko jalaŋuuji diyƴe ɗi Cubballo wallikintoo mbele awo mum ina moƴƴa, maa daña poolgu nder kareeli ƴiiƴiiji hakkunde makko e Ngabu maa Ngaari Maayo. So en juurnitiima cefi ɗii, maa en taw heen kelme ɗemɗe Seereer maa Wolof. Ɗum ina seedoo jiidigal gila daawaa-dawi hakkunde Subalɓe Fuuta e renndooji Seereraaɓe e Wolofaaɓe. Hollirta ɗum ko won e jettooɗe bayɗe no Gey, Gay, Saar, Joob, ekn. Gellaay Aali Faal takkii innde mum e Pekaan nde heddiiɓe ndefti heen. Gumbalaa mo Seɓɓe Gumbalaa ko jimɗi hare, jeyi ɗum ko Seɓɓe. Ko hono noon “ vaaghu ” wayi e Safalɓe. Ina wiyee kadi Kontimpaaji maa Jimɗi Ƴiiƴam. To daartol, Gumbalaa jokkindiri ko e Bawɗi Alamari : tabale laamɓe e yonta Satigaagal, Fulɓe Deeniyankooɓe. Gumbalaa ko coñce hare e golwole. Mawninaa heen ko waasde hormaade maayde e muuseeki, ko kam woni jime coomɗe jaambaraagal e cuusal nder mbaadiiji mum kala. Loowdi jime e jimɗi Gumbalaa ina keewi. Jimɗi daartooji kareeli Sammba Gelaajo Jeegi, tinndinooji golwole Koli Teŋella, cifotooɗi kaawniiɗe wolde Bilbasi. Ɗoo kadi eɗen teskoo kuutoragol kelmeendi ndi faamotaako e Pulaar, njiidundi e ɗemɗe Soninkoore e Bamanankoore. Ɗum ina teskina kadi batte ɗemɗe Mandinkooje nder ndii mbaydi coñce njaajndi e yonta Koli Teŋella. Hay sinno Gumbalaa tottaa ko Seɓɓe, ittataa ko Fulɓe fof ndenndi ɗum, ngati Seɓɓe ko harbiyankooɓe jokkiiɓe e lefol Fulɓe Deeniyankooɓe. Eɗen ciftora ɗoo noon, Seɓɓe e koye mum en ina njogii jaarooɓe mum en, jeyaaɓe e hinnde Lawɓe, ɓe inniraa Lawɓe-Gumbalaa (ko ɓe Lawɓe yimooɓe Gumbalaa). Pinal laamaandi Mali sariima e leyɗe Senegambi, Gine, haa e fuɗnaage-rewo Muritani. Ngal woppii batte to gaaci (kaɓirɗe mum e leeɓi mum) to firiqa Wulaad Mbaarek en haa jibini ko wiyetee “howl” to Safalɓe. Leeɓi gooti ɗi ceertaani piyatee e koɗli gila Neema haa Bamako e Ndakaaru e Konaakiri. Beyti e coñce lislaamiyankooje Mbaydi coñce kesiri dañaama nde Lislaam naati Fuuta. Beyti e burdi ko jime diine baajotooɗe, ɗe yimata ɗum en almaddaaji, mawninooɓe Lislaam kam e Nulaaɗo Muhammad (yo jam e kisal ngon e makko) maa waliyaaɓe mawɓe wayɓe no Sheek Tijjaani e Alhajji Umar Taal. Giiri noon kam ko mbaydi coñce ndi Almudɓe Ngay en kuutortoo (Almuudo Ngay wayi ko no sanɗa garɗo e joofnude, binndoowo jime ngam jaarde seernaaɓe mum so o arii e woppiteede). Jime Ceerno Abdurahmaan mo Banaaji ganndiraaɗo Ceerno Boy ina njaaji ina ndarji. Gooto e almudɓe makko ɓurɓe anndeede ko Ñokkaan Jibi Selli. Muhammadu Aali Caam ina jeyaa e winndiyankooɓe ɓurɓe anndeede. Qasiida mo o wallifii e nguurndam Al hajji Umar Taal ina waɗi ko ina tolnoo ujunnaaji jeenay konngol. Yoga e ngal coñcal diinewal jangtangal maa binndangal ummii ko e hinnde Toorodɓe, hay sinno, e ko teeŋti, ngal jeytaama e jeyal denndangal kinɗe fof. Mbinndiin jime ɗee abbitii ko e cañu ɗemngal Aarab. Heen sahaaji nii, jime ɗee ko binndanɗe e Arab ɓooyɗe piraaɗe e Pulaar haa njahda e ngonka Haalpulaar en. Nde wonnoo batte Lislaam nder renndo Haalpulaar en ko ko fuɗi, haa mbaydi miijanteendi maɓɓe fooɗtii doosɗe ɗe diine jannginta. Nani, Fuuta-Tooro arii e laabi celi pine, ɗo ndeftaten kadi e Teen Yuusuf Gey ngati alaa e sago tonngen, “nder leydi Haalpulaar en, sikke alaa e ko ɓuri banngeeji goɗɗi, coñce carii uuranteeri ngenndi ndii. Kaaccam dowri gila Dimat haa Damga, ko ngesa gawri maa makka, ñaaruwal keccal lebbi tati nder hitaande, ɓoorningal goobuuji puri lebbi keddiiɗi ɗii, maayo woowaango kono mooftungo kullon kon nganndaaka. Leydi wontii mogo. Kammu seedtiima… yimre wontii miijannde… baaruuji leele ciftina pural cuuɗi mahiraaɗi ɓakke. Nguu goobu mboɗeewu gese gawri waalo, kadi so en uuraama keccol yarkomaa tawa eɗen ciftora jime Pekaan nder jammaaji”. Fantaŋ mo Fulɓe Aynaaɓe Ina wiyee baar gadiiɗo hoɗeede e hoddu ko Fantaŋ. Ko sonndu juurinoo e catal lekki ina sirka, jom hoddu ñemtini, ko ɗuum woni Saygalaare. Ko baar cuusal e jaambareeɓe, yimata ko lolluɓe wayɓe no Aamadu Sam Poolel, Umarel Sawa Donnde, Yero Maama, sawndii baaruuji jurminiiɗi ñemtinooji yah-ngartaa aynaaɓe cogge nay, jom gese en maa harbiyankooɓe hulɓiniiɓe sosɓe leppi laamaaɗi. Sammba Taba Kali ko Mahbo Suudu Paate bayyinɗo Fantaŋ. Baaruuji goɗɗi jaltuɗi e Fantaŋ, nannduɗi e mbaydiiji dummunnaaji, njeytoraama e coñce Fulɓe. Bojal e goɗɗi ko heen njeyaa, Mammadu Faatel Bah ngal bayyini. Kerooɗe maa Keroonde Kerooɗe maa Keroonde ko jeyi waañooɓe. Kono hannde oo, alaa hinnde heeroriinde waaño. Mbele ndeen hinnde meeɗii woodde ? Ko naamnal. Ɗum fof e wayde noon, won dente yimɓe jotondirɓe e kullon, waañooɓe ngam ndaña heen ko nguurdi maa ngam reentoraade kulle daddooje. Ina heewi yiyeede gure keewɗe ɗo ndentata ngam haɓaade kullon ladde mbonnowon gese maa conngowon jawdi. Won e galleeji keeroriiɗi reende cefi waaño kam e gulaali wolde woni kerooɗe ngam doolnude baañoowo mbele kulle ladde ina ndonkana mo. Naale mo Jiyaaɓe Jiyaaɓe ko ɗawanooɓe e mbaydiiji coñce kinɗe keddiiɗe ɗee. Ɗum addani ɓe sosde mbaydi coñce maɓɓe keeriindi : Naale. Ɗo adan ɗoo, ɗee coñce keerorinoo tan ko hinnde Jiyaaɓe. Loowdi majje ko jime bellitaaɗe, jogiiɗi mbaydi ñiŋoori geɗe ooñiiɗe e renndo, ko wayi no ngeñamlesaagu, yiɗneede, mbooroɗaagu, ekn. Tawii tan ko ɗoon Naale kaaɗnoo alaa ko kinɗe keddiiɗe ɗee njyi heen ko boni. Kono, nde Naale fuɗɗii jogaade mbaydi waklitere, ina ñiŋa dabi renndo yowitiingo e kinɗe, ɗum wonti bonande. Ngam dartinde ɗum, seerenɓe kolliri Naale ina karmi, hay nii kuutoragol buubaa jahdintenooɗo heen oo. Ina woodi kadi kinɗe daraninooɗe kinɗe keddiiɗe ɗee fof, maa mbiyen renndo ngoo kala. Yeru mum ko Awluɓe reenɓe Yeelaa, Lenngi e Bawɗi Alamari, hoɗooɓe. Ina e Lawɓe njaarata ko Seɓɓe, ɓeen ngoni Lawɓe Gumbalaa. En njiyii Mahbuɓe Suudu Paate njaarata ko Fulɓe. Ciftotoren ɗoo Mahbuɓe Jawanɓe njaarata ko Jaawanɓe. Ɓe njiidaa noon e Mahbuɓe Sañooɓe jeyɓe Dillere to bannge coñce keeriiɗe. To bannge jokkondire naftooje coñce ɗee, tonngen wonde jotondire ina ngoodi tigi hakkunde won ɗeen kinɗe, ko wayi no Sakkeeɓe e Wayluɓe e Lawɓe e Mahbuɓe e Awuluɓe e Wammbaaɓe… kono kadi hakkunde Subalɓe e Fulɓe (Fulɓe Jaawɓe Dalli), ko noon kadi hakkunde Subalɓe e Seɓɓe (desondiral ina woodi hakkunde maɓɓe). Kuɗol : Ibrahiima Muttaar Saar Fulo : Aamadu Malal Gey koroowo Laabi Weeyo
https://pulaar.org/2017/06/02/daartol-pinal-fuuta-tooro/
Geɗe kaawniiɗe ina ngaanni yimɓe hannde e leydi hee. Kulol ina ɓeydoo ñalnde kala : Waagaama too, hoccaama gaa, waraama too, yimɓe kultii hay yaltude, walla hiirde ladde. Ɗumɗoo noon ko gila e Nuwaasoot haa e nder gure goɗɗe leydi ndii. Hecci hanki tan, ko kasoo takkiiɗo ardorde sanndarmori, sumi. Oon ñalawma gooto pellondiral waɗi nder ardorde kisal (siiretee), poliseeji tati maayi heen. Wonande cumu nguu, won wiyɓe ko kuuraa woni sabaabu mum, woɗɓe mbiyi ko gooto e sokaaɓe toon ɓee, buurnii nokku oo. Hay dara laamu haalaani, kono ine wiyee won gaañiiɓe heen. Ko laaɓi tan, ñalnde heen ammbilaas ñalli ko wullude; en nganndaa so tawii ko gaañiiɓe ittaaɓe kasoo too, walla ko gañiiɓe ittaaɓe to ardorde kisal too, nawetenoo opitaal. Haa hannde e nder Nuwaasoot, ko ɓooyaani koo, sanndarmeeɓe nanngii yimɓe yannooɓe e arnooɓe yiylaade ɓuuɓol saraaji laawol Asiis. Nokku ganndiraaɗo heewde taƴooɓe warooɓe, walla yanooɓe e rewɓe. Ɗumɗoo fof tawti caɗeele hoɗɓe e leeɗe saraaji wuro ngoo, sabu penaale e ɓorƴitgol yimɓe laamu nguu leyɗe miskineeɓe. Ɗum jiidaa e kuppiraaji kuuraa e ndiyam e caɗeele safaara e ɓeydagol ɓurtungol coodguuli nguura, sabu welmaa-njeyaa julaaɓe, e jeebagol laamu nguu fiyakuuji yimɓe kam e ngardiigu leydi ngu moƴƴaani. Too, to Suwoyraat, ko teemedde neɗɗo mberlaa boowal, koɗorɗe mum en keliraa ‘katarpilaaji’, gerenaaduuji ullaa e mum en, camtaa matarakuuji. Hono ko waɗnoo to Felluuja e Tujuniin e Buhdiida, ɗoo e Nuwaasoot, ɗo leykal miskineeɓe teettanoo, woɗɓe ndokkaa. Egginaaɓe e nokkuuji mum en to Suwoyraat ɓee, ina njoginoo kaayitaaji mum en haa timmi, tawi ko laamu nguu e hoore mum (guwerneer nokku oo) siifi ɗum en, kaadam mum suwaa hay yoorde. To Nebeykaat Lehuwaas e Termes, gure ɗe Asiis sosnoo, hunii waɗtude ɗum en tiimtorgal, ñalnde kala yimɓe mum ko seppuɓe ngam ɗaɓɓude geɗe ɓurɓe hatojineede, so ndiyam e nguura… Miliyaaruuji ɗi o yollunoo ɗoo, nana njaha ina ngoya, tee podooje keewɗe baɗanooɗe ɗoon ɗee fof, laatiima henndu yahooru nduya. Ɗum ina jeyaa e ko nanngunoo ɗoon ceerno Quraana gooto meseer haa wartii… Nder Komin Ajuweer, to Adraar, ñawu kaawniingu ina hoɗii El Medaanaaɓe, sibu ngu heɓtiima ko ina wona 115 neɗɗo, tee ñalawma kala ñawɓe ko ko ɓeydotoo. Meer nokku oo wullii yo faabe, sibu ina huli yo a taw wonaa “paawngal Caaɗngol Rift”, ñawu ngu laamu nguu wiynoo wontaa heɓto hay gooto, caggal nde ngu yooɓii pittaali yimɓe tato, rarwane. To ceɓtam fuɗnaange leydi ndii, to Fasala, ina wiyee wonde taƴooɓe mbarii toon neɗɗo, ngañii ɗiɗo woɗɓe, gorko e debbo. Wonaani lewru, ko ɗoon kaawmiraaɗo warnoo baaɗum sabu findinii ɗum, ko ɗoon kadi, e balɗe jawtuɗe ɗee, mooliiɓe tuwaareg en ceppunoo ngam wiyde hoto laamɗo Mali yillo Muritani. Laamu Nuwaasoot haaɗaani ɗoon tan. Ngu yonaaka ko ngu waɗti yimɓe leydi maggu, e luulndiiɓe maggu, tumarankooɓe e nder leydi mum en, ngu waɗti ɗum en waasɓe ɓaleeɓe kurum. Ngu fellitii taccinde fitina maggu feewde e leyɗe keediiɗe ɗe njogodino-ɗen jotondire moƴƴe sanne, sibu jooni ngu ummaanii ko yaltinde yimɓe mum en leydi ndii. E nder ɗuum, ko ina 200 Senegaalnaajo taccinaama laawol gootol, sabu mum en yooɓtoreede waasde jogaade “kartal koɗaagu”. Ngaal kartal ngal laamu rokkirta e sifaa nguyka. Sibu ɗo adan ɗoo ngu wiyi ko ngal yoɓetaake, hade maggu yahtirde caggal nde ngu anndunoo yoga e tumarankooɓe ɓee mbinnditiima e karne binnditgol ngol ɗee. Waɗde Muritaninaaɓe wonde caggal leydi ina paayi hannde, sibu ɓe ngalaano caɗeele e nder leyɗe Afrik ɗo ɓe ngonnoo ɗoo. Ɗeen leyɗe noon ngoondii ko joftotooɗe… Ɗee bone so kajaaka gila e law, hay gooto anndaa ko njibinta kadi. 1989 yejjitaaka tawo. Seek Haydara (L’Authentique) / Fulo : BAB
https://pulaar.org/2013/04/11/muritani-metteende-nguurndam/
20 oktoobar, ina wayi no o joofnii golle pirtugol juɓɓule leydi makko, omo waawi laamaade kaaɗdi nguurndam makko so o welaama. Ñalnde heen o yuɓɓini woote toɗɗagol 113 depitee parlemaa mo o fusnoo e lewru mee sabu tan enndii luulndaade mo, saliima mbayliigu doosɗe leydi. Ñalnde 4 ut o yuɓɓiinnoo woote ngam firtude dottugol manndaaji hooreejo leydi ndi : e nder doosɗe Niiseer, hay gooto waawaano laamaade ko ɓuri manndaaji ɗiɗi, woni duuɓi sappo. Nii woni, woote gardagol leydi potnooɗe yuɓɓineede e maayirɗe hitaande nde, ɗo o fotaano wonde hay kanndidaa, kaaytii. O yantini heen nanngude e dummbude kala luulndiiɗo. Caggal Muritani, Madagaskaar, Gine, Niiseer yantii e doggol kulɓiniingol kuudetaaji militeer e Doosɗe leydi kewɗi e hitaande 2009 e nder ko anndiraa Afrik Farayse. Ɗum jiydaa e woote ɗe laaɓaani jiuɓɓinaaɗe to Konngoo, to Gabon, walla woote doŋkaaɗe yo njuɓɓine, duuɓi joy jooni, to Koddiwaar. Ɗee geɗe fof, teeŋti noon e ko dogata Niiseer hannde ko, ina ngaddana yimɓe fof joopaade Pari, sabu nafooje mawɗe jogii to Niiseer, so oogirɗe biyeteeɗe Uranium.  Mammadu Tañnjaa huninoo ɗooftaade doosɗe leydi ko yeeso Sarkosi (mbele o falaano ɗemngal ?),  o waklitii ko ñalnde o aafata haayre oogirde Imuraren, oogirde uranium moolanaande, wonnde rewo Niiseer, nde nganndu-ɗaa foti gollaade ɗum ko sosiyetee Farysenaajo biyeteeɗo Areva, mo mawɗo mum ɗoftunoo Sarkosi e njillu mum to Niiseer. Ñalnde o habrata  juɓɓingol referaandoom, Alain Joyandet, Kuuɓal leydi Farayse ko fayti e gollondiral ina tawaa,  Anne Lauvergeon, hooreejo Areva ina tawaa.  Farayse ina etoo fiɗɗaade wonde alaa ko woni e ko dogata Niiseer ko, kono hay gooto heɗaaki haala mum, sibu « ko ɓuuti hollinii », so oo uranium. Ko ɗum tagi, Mammadu ina tuugii ɗo tiiɗi. Hay so CEDEAO yowii leydi ndi, sikkaaka so ɗum maa addan ndi yahrude caggal. Yanti heen, warngooji baɗɗi to Gine ñalnde 28 settaambar ɗi, njejjitinii heewɓe kuudetaa jamyamo mo Tañnjaa waɗi o, no haalpulaar en mbiyrata nii : « ko ɓuri baagal yanii e woyndu » ! BAB CEDEAO yowii Niiseer Ñalnde talaata 20 oktoobar Mammadu Tañnjaa yuɓɓinii woote toɗɗagol 113 depitee. Woote ɗe mbaɗaani fitina. Ina wiyee wonde ko wootoyi ko, ko seeɗa, nde tawnoo luulndo politik e pelle renndo ko gedduɗe woote ɗe. Yanti heen, aduna oo kala ɗaɓɓiino yo woote ɗe njowe, walla kam ndirtinee. CEDEAO fadaani haa njeñtudi woote ɗe njalta, fellitii yowde Niiseer e waasde heptinde woote ɗe. E nder bayyinaango saaktaango ñalnde talaata 20 oktoobar, hooreejo CEDEAO, hono Umaru Yar’Adua hooreejo leydi Niiseriyaa, wiyi wonde «woote ɗe no njuɓɓiniraa nii ko hutaade hooreeɓe CEDEAO ɗaɓɓunooɓe yo ɗe ndirtine, tee eɗum hollita wonde ardiiɓe leydi Niiseer ko fellitɓe jokkude yaɓɓude laabi sariya leydi ndi ».  O jokki, «CEDEAO heptintaa ɗee woote tee Niiseer wontaa tawtore batuuji hooreeɓe dowlaaji kam e batuuji hilifaaɓe fedde nde ».  Kono tan ɓe ngoppaanii Tañnjaa mosel : ɓe toɗɗiima masloowo, Niiseernaaɓe ina noddaa e batu diisnondiral ñalnde 30 oktoobar 2009 to Abuja.
https://pulaar.org/2009/11/26/mammadu-tannjaa-hooreejo-kaa%c9%97di-nguurndam/
Yimɓe heewɓe ndokkii heen miijo mum en, tee kollitii ɗum na waawi addude caɗeele. Lalla Ayse cukko Fonadh wiyi wonde binnditagol e kisnugol kaayitaaji, ko huunde moƴƴere, fotnde golloreede no feewirta nii, mbele hakkeeji yimɓe fof ina teskee. Kono, gila golle ɗe puɗɗaa ina famɗi gannduɗo no geɗe ɗe njogori yahrude, hol laabi tuugaaɗi e no gollortee. Ko ɗum addani Fonandh jeertaade, e sunnaade ɗum e teskaade heen geɗe ɗe peewaani, tuugiiɗe e fenaande, tee baɗiraaɗi heedi-heeda e yiɗde joñde won ɓeen. O rokki yeru e goomu ɗowoowu golle ɗe, goomu ngu 12 tergal. O holliti wonde no ngu siforii nii deeƴnataa hakkillaaji yimɓe fof, nde tawnoo ngu teskaaki eddaaji yimɓe leydi ndii fof. Feere ɓurnde newaade e moƴƴude ngam deeƴnude ɓerɗe yimɓe ko hollitde wonde binnditagol ngol waɗiraaka yo bonnan hay gooto ; tee ina jojjunoo tawa leƴƴi leydi ndii kala ina njogii yimɓe mum en e goomu ɗowoowu ngu. O wiyi wonde Diiso Ɗowgu (Conseil d’administration) kadi rentata tan ko jamma, tee woni e mum ko ardiiɓe Garde, e Sanndarmori e Larme e Kisal, yantude e hoolaaɓe kuuɓal Kalifu Ñaawoore e Ndeenka leydi e Geɗe nder leydi e Njogitaaje e ruso : « ɗum ɗoon noon wonaa maale moƴƴe. Hay gooto anndaa ɗo ɗum joofoyta » .
https://pulaar.org/2010/12/21/binnditagol-yim%c9%93e-heew%c9%93e-ina-paayi/
Ɓoso nguurndam ine moƴƴi, kono foti yahdude ko e jiɗaaɗe renndo. Ƴellitagol karalleeje kese nder teeminannde 21ɓiire, waylii ko heewi e yuɓɓo nguurndam men, wonaa tan ñarungal maa golle beeɓtinaaɗe kono kadi ngol ɗoon baylagol deŋiima haa e ɗaɗi ngaanndiiji, ɓe enternet macciɗini, hiiɗi, kommbondir-ɗen e koye men. Ine gasa tawo rokkude anndinoore hawraande “nguurndam keeriɗam” ɗeɓa saɗde, kono won wakar piiltotooɗo neɗɗo, joopotooɗo nguurndam mum keeriɗam foti ko haaɗtineede, dammbee nder cuuɗi, tawi fusanaaka ɓale.  Kabaruuji keewɗi ine kewa nder cuuɗi, mbaɗtindoo fusde ɓale njalta boowal, werlee nder laylaytol renndo binaadu yimɓe tina. Ko ɓuri heewde e yimɓe, ɓuri hatojinde fof, ko sarde binndanɗe, nate, widiyooji maa hitooji ñidduɗi ceyfitooji. Gila nde fannuyankooɓe karalliiwal njiyti laylaytol renndo, jaaɓnirɗe ballitooje sarde kabaruuji ceeraani e soseede ko wayi no, instagram, Snapchat, Tiktok, Twitter, Pinterest, whatsapp ekn. Ɗee jaaɓnirɗe kala, neɗɗo ine waawi huutoraade ngam sarde kabaaru foti ko goodɗo maa pefindaaɗo etee eɗe kattani loowde nate walla widiyooji.  Ɗee jaaɓnirɗe limtaaɗe jaaɓngal heen kala wontii boowal pettum peral ɗo neɗɗo huuñcata nguurndam, nder mum boowal mum, holla winndere ndee no wuurdi. En njettiima e daawal ɓoornaade ceelti-beelti waɗa widiyooji ine yeeynira ŋari mum. Neɗɗo noon, so wiyaama holi aan ? Jaaboo : « miin Yero Dimo ». Hay sinno ko o dimo, o yeeynirii. Kala ko neɗɗo woni, fotaani yeeynirde, ko yeeyniraa happitaama. Kori ndee yontannde hesere hawrunde e ɗam nguurndam, mahii heen njogoraani yoordude heen ? Yo Allah daɗndu gajjiiɗo e bone belliniiɗo. Yoga heen ndewrata ko e mogooji ngam wejde nguurndam mumen, kono ɗum kala ko no ɓoti ŋabbiri e cate tan, sibu ko lewande gargaaji hannde ɗii laawol mumen janngo mbaɗta ñemmboyde. Jaggirɓe ko ɗum woni pinal jahdowal e aduna oo, kala ko wonaa ɗum ko geɗe ruttiyankooje. Denel noon ƴoƴii, saka poɗɗel jibinnoongel ɗum. Nguun cumu ñoomre nder ceeɗu pulum, ndeɓoowu nder renndo ngoo fotii waɗaneede faddo-cumu, mbaasen yawde doombel sibu mum waasde yonde sasa, kono njaggiren ɗum ine waawi yulde sasa. Ɗee baɗe kaantorinɗe, foti ruggireede ko gila to ɗaɗi gubbiiɗi e luurooji, ngati kala ko foogaa e lekki ɗuum woni ko wiltoyta e mum. So yontannde ndee waawiino faamande hoore mum, kuutorgol mumen ɗee karalleeje kese ko fettinannde Kummba Pullo e ŋoral maayo, maa heñotono ŋoɓoo gila ɓurani ɗoo weejde. Kewuuji galle, jeewte keeriiɗe, caɗeele pooye, ekn wonti hannde geɗe bejeteeɗe e laylayti renndo. Etee so en ƴeewii, ine jeyaa e ko addanta neɗɗo hormeede, hersee, ittanee geɗal, ko suuraare, mawɓe men ine mbiya: “ woto bannde en nganndu no nguurdu-ɗaa, ko duwaaw ”. Neɗɗo kumpaaɗo fiyakuuji maa, ine horoo yiytude damal no naatiri e maa, kono so a wejanii ɗum nguurndam maa keeriɗam, ko aan lewani ɗum laawol. So on luurdoyii daña ko aybinir maa, ngati so fowru riddii sagata yiyi ko e jaɓɓal mum. En mbaawaa limtude jaaɓnirɗe ɗee, tawo en innaani yuman jaaɓngal hono Facebook, ko geese ɗo yimɓe kala ceŋondiri, mo nganndu-ɗaa e mo a anndaa fof huunde kala ine saaktee heen. Filmeeji bonɗi, nate poppole, bottaaje, kiraaɗe, kala no joom mum woniri wuurdi nder galle, ko maa nata waɗa e facebook ine yiyloo jowe tawi anndaa lekki mbaɗki baaje kii, ko heen kaɓɓooje ɗum njaltata. Jiidaa e ngonka neɗɗo oo to bannge fittiwal alaa e sago o winnda o lollina e laylaytol renndo adunaaru nduu annda ngonka makko oo sahaa no siforii, wiyde  mbiɗo wondi e wemmbere, won mo njiɗ-mi, ko mi jeewaaɗo ekn. En kaalaani nih, lollinooɓe e enternet ine caakta no nguurdi e suddiiɓe mumen maa e worɓe mumen, ɗaɓɓira sehilaaɓe mumen Facebook bagginaali. Yoga heen hankadi pawii nguurndam mumen keeriɗam fof, ko e laylaytol renndo  so njooɗiima ñalawmaare huurnde ceŋaaki e enternet, koye udda ñalda e miijooji. Ɓurɓe famɗude gacce ɓee, caakta e Facebook yo nelde kaalis ko coodiri ceŋdi ; Nattugol nguurndam keeriɗam, joom galleeji en ndaɗaani heen yeru, miin e galle am min ngeggii hannde, ko e ɗanngal min ngoni, mi waɗtii yiyrude cuddiiɗo am kaalis, mo ummoraaki e am, mbiɗo yiɗi cuddiiɗo am, alaa fof ko waɗantaa kam ekn. Feccere yimɓe wuurnooɓe hanki e sutura, huutortooɓe Whatsapp maa Facebook mbaɗti ko wejde nate mumen ɓooyɗe, ine pillanoo winndere ndee callalal jikingal e ɗeen geese no nguurnunoo e duuɓi paaltiiɗi. Nguurndam men kala, wontii hannde ko ɓaŋŋintee, hollude ɗaŋre ndee ngonka mum. Yo laaɓtu e hakkillaaji, en loowdaani yimɓe ɓee kala e saawdu wooturu, so wonno ceŋalal so seɗaama seɗtaama mo jeyaaka e ngal callalal fof saamat ɗacca heddiiɓe ɓee nder. Holi no foti hannde anndondirɓe nder laylaytol renndo, nder hojomaaji seeɗa tawi heen gooto kala fillaniima goɗɗo oo nguurndam mum keeriɗam, hade yontere ndee faataade tawi jokkondiral ngal taƴii, kono gooto kala won ko joganii goɗɗo oo ko ine hulda maa reentoroo ɗum. Holi baawɗo miillaade limre hawrunooɓe e punndi ceerti e punndi ? So yoga e kulle ɓaartinaama e neɗɗo, tawata ko jikkuuji mumen ine waɗi nannditooje. So doomburu ŋatii wuttat haa ɓuuɓa, won e yimɓe ko wujjanooɓe ma, nduttoo ine mballu ma yiylaade. Mboɗdi ko mbaroodi coppoondi, ko hono noon yoga e yimɓe laatorii soppirooɓe ɗemɗe, kala ko nani ngondaaka lamsindaade laaɓee, nana tan goongɗina palja, ceedtoo ko njiyaani. Ɓee heen ko jahe, werlirtooɓe tooke haala, won e yimɓe ko memiiɓe.   Laylayti renndo, foti wonande en ko sewnde gostondiral e paggorgal gannde. Kono kadi fotaani hiiɗde en, halfa en, ndewen mbelemma pittaali men, ngati won ko ine wela neɗɗo tawa moƴƴaani e mum. Wayi ko no dakmitaade e ñamri nih, tawa moƴƴaani e cellal ɓanndu mum. Nde korndolli mbirtinoo paalel njuumri, loɓɓii heen.  Ɗi tawi ine weli, ɗi loɓɓitii heen. Ɗi mbiyi : “no ɗum wayi welde nih, alaa e sago min naata toon, ngam min nguura nguurndam mbelɗam. Kono nde ɗi pelliti siynude ndeen feere, naatde ɗi e paalel njuumri ngel e darnude ɗi koyɗe woni gootum. Koyɗe ɗee ɗakkii e njuumri ndii, ɗi natti yiɗde ñaamde, ɗi ngoƴtaa koye majji no ɗi njaltiri. Ɗaccaani ɗi, haa ɗi maayi. Ɗum ko tinndol, ko njooɓaari aduna. Paalel njuumri ngel nanndi ko e aduna.  Won yuurniiɓe mbelemma aduna, kono naataani. Won yuurniiɓe, naati tawa tinaani keɓii mbunndi. Heddiiɓe ɓee ne, comaani hay naatde. Yo haaɗi-haaɗa haaɗ ɗo gure kaaɗi Kala ko ɓurti heewde rufat, holi no ceerndirten yiylaade tineede e hisnude nguurndam mum keeriɗam? Neɗɗo fof, ine yiɗi tineede kono holi mosol jaltirgol foti huutoraade tawii wejaani nguurndam mum keeriɗam. Ngon-ɗen ko e renndo tonngaango e geƴƴelal gootal, kabrondiral ngal enternet weeɓtini kono ko ɓuri heewde e men ƴoogata kabaruuji mumen ko e pokopokolam ko goongɗi koo ceɗta e men naatat e tewru nduu. Laaɓndal ngal mberloto-ɗen, mbele ɓeen wejooɓe nguurndam mumen keeriɗam e enternet, natooɓe terɗe mumen, waɗooɓe hitooji ñidduɗi nefniiɗi, miijiima baɗte ɗee janngo ? Holi jaabtawol ɓe njoganoytoo sukaaɓe maɓɓe janngo ? Mbele wonaa geenol ɓe njaabtortoo ? « waɗ e geenol ko heen heƴata ». Mawɓe men mbiyi : “ Woto neɗɗo jaɓ sakkitaade e lahal ”. Ɗuum firti, yo neɗɗo salo konnguɗi ñidduɗi, baɗe nefniiɗi wona e mum ngati ko ɗeen geɗe ɓuri waawde teskeede e nguurndam aadee. Neɗɗo ko tagoodi ndi seerataa e tagtaade maa taftaade hoore mum, kala ɗo o tolnii e duuɓi so ɗiin duuɓi kay ine njahdi e tolno hakkille oo. Rokkata mo ngool ɗoon taftagol ko sato makko, anndina mo jaɓaaɗe mum e goɗaaɗe mum. Ko e nder ɗuum, o faamanta hoore makko ngoƴa renndo kaa ɓurka jojjande ɗum. Leñol kala ine jogii goonga mum yeesoyankeewa e keɓtinirɗe mum. Ko e ɗeen keɓtinirɗe kuuɓtidinɗe, keɓtinirgal aadee anndatee wondude e tolno neɗɗaagu mum, no o neesorii tawi alanaa mo hay tanaa maa gacce. Ngoon renndo ngo o hoɗii, tawi ine hersira ɗum. Mbele waɗde saɗtataa wiyde ine rokka anndinoore huuɓdinoore “neɗɗaagu”?  Won no leñol neesortoo waɗde, tawi keddingol ngol, ine hersira ɗum. So en ndokkii yeru e nder leñol Fulɓe, aawdi neɗɗaagu aadee ine ɓetee e ɗee ɗoo geɗe: Hulde gacce Fulɓe ko leñol goongɗinngol iwdi koyeera neɗɗo, ko cuusgol gacce. Nde wonnoo bone iwri mbuuɗu, ko sara. Firtaani noon, nanɗo ɗemngal ngal kala tawi jeyaaka e maggol ine addana ɗum faggitaade kiitorɗe maa kersirɗe maggol. Ko noon ne kadi, wonaa neɗɗo jeyaama e maggol tan, neesoo e ɗum. Nanɗo ɗemngal ngal noon, nehdiiɗo e maggol haa heɓindii pinal ngal, ɗii konnguɗi garooji ine waawi anndinde mo hulde gacce jeyaa ko e paarnorɗe maggol garwaniije: 1. Ganndal, laamu, debbo e jawdi yooɗataa ɗo gacce ngoodaani. 2. Neɗɗo yo hul gacce, woto o hul ŋacce. 3. So gacce nattii, nguura weeɓa. Roondaade gacce So silo helmere gacce ruttanaama, iwdi mayre ine holla en ko nde Pulaar, gacce ine faamiroo denndaangal geɗe gaccaaɗe maa gaccitaaɗe, jibinooje koyeera nduumotooka. Geɗe keewɗe goɗorteeɗe, ko wayi no kaarammburaagu, ceddaagu, wasre ekn maa mbiyaa ko ɗe lawaaɗe ɗe mbaɗanaa ceŋalal majje inniraa gacce.  E nder renndo Fulɓe, roondaade gacce, ine waawi yerondireede e buruuti, wuɗo maa rafi ɗaɗi ngaanndi ɗi cafrotaako. Kala ko roondaa fuŋŋiniima alaa wirnaango, gacce ne ko noon wayi e neɗɗo so heɓtiima ɗum wirnotaako. Gacce ɗe teyaaka Barɗo fittaandu tawi wonaa teyaaɗe, so o dañii gacce ine waɗa yimɓe hanndatooɓe, suusnooɓe, hulde woto kaan tanaa baɗtinde e makko. Renndude e makko ɗeen caɗeele ɗe o tijjananooka, ine jibinoya ɗii konnguɗi cemmbinooji mo: 1. Wonaa e maa fuɗɗii, wonaa e maa wortortoo 2. Yimɓe ko tekke so a wiyi aɗa fiyra heen tekkere, njiɗ-ɗaa ko hoynude ɗum Konnguɗi baaɗi nih mbaawaa momtande mo ɗeen gacce, kono ko ɗe barminooje, moccooje, kelooje tooke gacce ɗee; ngam haɗa mo siynude yoga e peeje kaantoriɗɗe puɗɗinooɗe jeemaade mo. Ndee darnde famɗaani, ko nde suusnoore artirde neɗɗo oo e nder renndo. Kala huunde huymboore e nder ndiyam, waɗtinta ko e haggoyde e tee ne wonaa ɗo haggi fof woni ɓural. Neɗɗo ne ko noon, so ɗaccidaama e hoore mum, wonii kommbaaɗo, paalkisaaɗo e joñaaɗo waɗtinta ko e haggoyde e leƴƴi goɗɗi. Ndeke alaa potɗo hiiɗeede e nekkeede e nder renndo, laŋkaaɗo ko jeyi, gammbaaɗo ko tooñaaɗo. Jaayre Pinal-JP
https://pulaar.org/2022/06/06/nguurndam-keeri%c9%97am-nattii/
Porfesser Baydi Buubuu Lo heɓii e lewru mee 2017 ɓennundu ɗoo nduu, njeenaari Fedde Emiraaji daraniinde Cellal (Fondation des Emirats pour la santé), ndi Fedde andunaare cellal (OMS) rokkunoo ɗum ñalnde 1 feebariyee 2017 e joɗnde mum 140ɓiire jooɗinoonde to Geneef. Ɗumɗoon ko ngam teddinde « golle ɗe o gollii e nder ɗii duuɓi noogaas cakkitiiɗi ngam ƴellitde tippudi cellal (loowtugol ƴiiƴam, hare sooynaɓooji wiriseeji, VIH/SIDA e IST (Piɗe Daaɓrooje Njogoram) kam e golle njiylawu jahdooje heen ». Njeenaari ndii ko 20 000 dolaar Amerik (hedde miliyoŋaaji 7 ugiyya). Fooyre Ɓamtaare waawaano luuteende ngalɗoo teddungal mawngal wonande leydi ndii e leñol ngol. Ko ɗuum tagi en njokkondirde e makko mbele omo faccira en geɗe ɗee, mbele kadi banndiraaɓe ɓee ngannda holi kanko, ngannda golle paayodinɗe ɗe o gollii ɗee. Fooyre Ɓamtaare (FƁ) : Porfesoor, jam weeti. Ɓooyaani ko ngummiti-ɗaa Geneef to njahno-ɗaa heɓoyde teddungal OMS rokku maa. Hade men naatde e ɗuum, aɗa waawi hollitde banndiraaɓe holi aan tawo ? Porfesoor Baydi Buubu Loh (P. BBL) : Mbiyetee-mi ko Baydi Buubu Loh. Miɗo yahra hikka e duuɓi 61. ko mi Doktoor ko faati e cellal. Puɗɗorii-mi janngude cellal ko to Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Selliyaagal t°1 Shanngaay (gontungal jooni Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Fudan) to leydi Siin. Caggal nde ummii-mi toon njokkoy-mi jaŋde fanniyaagal e Ganndal nguurndam cellal (biologie médicale) to CHU IBN SINA mo Rabaa (Maruk). Nde njoofnu-mi jaŋde fanniyaagal ngal e hitaande 1991, nomaa-mi, sabu am wonde doktoor gadano e leydi ndii ko faati e ganndal nguurndam, mawɗo Sarwiis laboratuwaaruuji e Booñ ƴiiƴam (banque de sang) to Opitaal Nuwaasoot mawɗo oo. E lewru oktoobar 2000 nomaa-mi Gardo Nokku Ngenndiijo Senaare (ko anndiranoo CNH), caggal ɗuum, e hitaande 2005 mbaɗaa-mi Gardo Duɗal Ngenndiwal Njiylaawuuji paatuɗi e Cellal Renndo (Institut National de Recherches en Santé Publique). To bannge jaŋde toownde kadi, mi ɓennii e kawgel ageregaasiyoŋ ko faati e selliyaagal (aggregation en medecine), e nder fannu ganndal cuuki (microbiologie) to Catal Selliyaagal e farmasi duɗal jaaɓi-haaɗtirde Muhammed V to Rabaa e lewru feebariyee 2000. Jooni ko mi porfeseer opitaal jaaɓi-haaɗtireejo (hospitalo-universitaire) timmuɗo, mawɗo departemaa Gannde Gorwore to Catal Selliyaagal (Sciences fondamentale à la faculté de medecine) Nuwasoot. FƁ : A yahiino Geneef e maayirɗe lewru mee, heɓoyde njeenaari. Aɗa waawi haalande banndiraaɓe ko ndii njeenaari woni ? P.BBL : Hitaande kala, Fedde Adunaare Cellal (OMS) ina weltina e winndere hee hoohooɓe e juɓɓule ballitɗe ƴellitaare cellal rewrude e njiylawuuji e wiɗtooji e darnde faatunde e cellal renndo. Tammbotoo njeenaaje ɗee ko pelle nafoore huuɓtodinnde (fonndaasiyoŋ) winndereeje. Ko Goomu winndereewu cuɓagol sunnotoo doosiyeeji ɗii, sakkita Goomu Ciynoowu OMS inɗe yimɓe fotɓe heɓde njeenaaje ɗee. Njeenaaje ɗee ndokketee joom mum en ko e Batu Kuɓtodinngu OMS njooɗotoongu hitaande kala, ndenndinoowu jaagorɗe cellal ko ina ɓura 170 Dowla e Leydi winndere ndee. Nii woni, wonande 2017, ndokkaa-mi Njeenaari Fonndasiyoŋ Emiraaji Arab Dentuɗi wonande Cellal. Ko ɗuum nawnoo-mi Jeneef to Siwis ngam tawtoreede kewu dokkitgol njeenaari ndii. Ɗum noon difii njeenaari ndii ko Fonndasiyoŋ Emiraaji Arab Dentuɗi wonande Cellal, kono rokki ndi ko Fedde Adunaare Cellal, hono OMS. FƁ : Ko mbaaw-ɗaa haalande en seeɗa e Fonndasiyoŋ Emiraaji Arab Dentuɗi wonande Cellal. P.BBL : Fonndasiyoŋ Emiraaji Arab Dentuɗi wonande Cellal ko miijo laamu Emiraaji Arab Dentuɗi jogii ngam rokkude kaalis ngam difanaade Fedde Adunaare Cellal ngootiri e njeenaaje rokkata ɗee. Faandaare Fonndasiyoŋ Emiraaji Arab Dentuɗi wonande Cellal ko difaade njeenaari ndi OMS rokkata neɗɗo walla njuɓɓudi maa yimɓe heewɓe walla juɓɓule keewɗe golliiɓe golle ceedtinɗe ƴellitooje cellal. FƁ : Hol saabaabu aɗa rokkee ɗum ? Aɗa waawi yaajnaade seeɗa e golle dokkuɗe ma njeenaari ɗee… P.BBL : Waɗi-mi rokkeede njeenaari ndii ko ballal maantinngal ngal ngaddu-mi ngam cosgol e gollingol Nokku Ngenndiijo Loowtugol Ƴiiƴam kam e Booñuuji ƴiiƴam e sarwisaaji laboratuwaar, kam e kaɓgol e sooynaɓo wiriseejo, e VIH/SIDA e piɗe goɗɗe daaɓrooje njogoram caggal nde luggiɗinii-mi e fannu ganndal nguurndam toɗɗingal cellal, nomaa-mi Mawɗo Sarwiis laboratuwaaruuji e booñ ƴiiƴam to Opitaal Ngenndiijo e hitaande 1991. Oon sahaa ko oon nokku gooto e leydi hee no diidorinoo, waawi yiytude e teeŋtinde fiɗo VIH/SIDA e sooynaɓo wiriseejo. Ko kanko kadi woni nokku bajjo loowtugol ƴiiƴam leydi ndii. Ñalnde kala miɗo toppitoo ngonkaaji keñoraaɗi kaaɗtudi no feewi ngam huuɓnude soklaaji keewɗi no feewi to bannge ƴiiƴam, tee ko seeɗa joganoo e ƴiiƴam. E oon sahaa ƴiiƴam rokkirtenoo ko fawaade e enɗam, ɗum firti ko neɗɗo arata rokkude ƴiiƴam tan ko banndum. Rokkooɓe yarlitiiɓe keewaano, ine limoo. Nii woni ina saɗannoo min huuɓnude soklaaji ɗii, tawi kadi ko soklaaji joofiiɗi nguurndam yimɓe. Ko ɗuum addannoo kam fiɓde e fellitde dañande kaa ngonka feere. Ɗuum noon ina naamninoo lelnugol feere e juɓɓule kuuɓnugol e loowtugol ƴiiƴam wonande leydi ndii fof. Ɗuum ɗoon noon ina ɗaɓɓunoo dallinaango ŋeerngo feewde e jaagorɗe cellal bayletonooɗe ñalnde fof. Nii woni, caggal duuɓi 10 darnde, e pellital e ŋatgol e fiɓnde ndee, e hitaande 2002, politik ngenndiijo loowtugol ƴiiƴam lelnaa, Nokku Ngenndiijo loowtugol ƴiiƴam kam e booñuuji ƴiiƴam cosaa e nder wilaayaaji leydi ndii fof. Ngam wallitde wilaayaaji nder leydi ɗii, haralleeɓe keblaa, peeje cakkaa no booñuuji ƴiiƴam e opitaaluuji diiwaniiji ɗii ngollorii. Ɗuum jeyaa ko e geɗe ɗe ɓur-mi weltanaade e nguurndam am, so yiyde hankadi sarwisaaji ɗii mbaɗtii waawde huuɓnude soklaaji to bannge ƴiiƴam e loowtugol, hay so tawii noon eɗum waawi ɓeydaade moƴƴineede. To bannge golle, min teskiima keewɓe e rokkooɓe ƴiiƴam ɓee ina ngondi e fiɗo maantinngo wirus sooynaɓo B. E nder poosuuji ƴiiƴam nay fof, heen gooto ko beddeteeɗo sabu mum soomde antiseen (antigène) HBs. Nii woni, kuccan-mi waɗde e ɗowde wiɗtooji katojinaaɗi, kollitɗi caragol e jaajgol saɗeende ndee e ummanaade kadi waɗande ɗum hujjinaango ngam haɓde e sooynaɓooji wiriseeji rewrude e naatnugol feso mum e nder tuugnorgal fesooji gaadoraaɗi ɗii, kam e lelnugol feere ngenndiire kaɓgol e sooynaɓooji wiriseeji e cosgol Duɗal Ngenndiwal Heeño-wiriwal (Institut National d’Hépato-virologie). Wonande fiɗo VIH/SIDA e ñawbuuli goɗɗi daaɓrooji njogoram, tuggi 1991 haa 2014, mi ɗowii denndanngal wiɗtooji gaddanɗi Muritani waawde lelnude peeje ngeendiije e politikaaji kaɓgol e fiɗo VIH/SIDA e Piɗe daaɓrooje njogoram (IST). Mi wallitii lelnugol feere yiytirde wirisaaji ngam toppitagol e dewindagol ñawɓe VIH wonɓe e safraade, kam e compugol nokkuuji baajagol e ƴeewndagol bellitangol VIH. Ko ɗumɗoo woni ballal am seeɗa e kaɓgol e fiɗo VIH/SIDA. Nde ngon-mi gardo nokku ngenndiijo senaare ndee (centre national d’hygiène) mi waawii gollaade ngam waɗtude Nokku Ngenndiijo Senaare oo Duɗal Wiɗtooji paatuɗi e Cellal Renndo kam e ƴellitde laboratuwaaruuji cellal renndo tammbinooɗi ko ɓuri heewde e tuugnorɗe cellal. Mi lelnii peeje gollondiral to bannge ganndal e kippuuji winndereeji keewɗi, mi wallitii kadi heblo faatungo e njiylawu. FƁ : Ko aan gooto tan heɓi toon njeenaari hikka ? P.BBL :  Wonande hitaande 2017 ndee, OMS rokkii njeenaaje tati : njeenaari Fonndasiyoŋ Emiraaji Arab Dentuɗi wonande Cellal ndi ndokkaa-mi ndii, yantude e njeenaari Fonndaasiyoŋ Sasakawa wonande cellal ndokkaandi doktoor monngolinaajo gooto, e njeenaari Doktoor LEE Jong wook wonande cellal renndo ndokkaandi njuɓɓudi ina wiyee Brigade médicale internationale Henry Reeve to Kubaa. FƁ : Geɗe ɗee laaɓtii no feewi, tee min mbeltanimaa-ma, min mbeltaniima Muritaninaaɓe fof e ko keɓ-ɗaa koo. Yo a jorogo jam. Konngol maa cakkitol ngol njiɗ-ɗaa werlaade banndiraaɓe ɓee : P.BBL : Pellital e weltaare wallitde weytaare yimɓe ko huunde nde neɗɗo suɓotoo e ɓernde mum, gollira ɗum ɓernde laaɓnde, joomum waasa ɗaminaade heen hay manoore wootere ummoraade e nokku ɗo ɗum gollaa ɗoo. Kono so Alla haajii ndeen manoore ummoriima e winndere, dakamme majjum alaa ɗo haaɗi, tee a yenante a gollii ko potno-ɗaa gollude, a weltoto kadi no feewi e mbelemma e faaro yimɓe ɓadiiɓe ma paarnotoo heen, no sehilaaɓe maa e jiidaaɓe leydi fof mbeltortoo heen, paarnortoo ɗum. Ko ɗum golle duuɓi capanɗe tati, gollodaaɗe e ɓadiiɗe e sehilaaɓe e denndaangal darinooɓe e jokkuɓe e daraade ngam weytinde yimɓe. Miɗo yetta on no feewi e darnde ndari-ɗon ngam humpitde yimɓe ndee. Waɗi jokkondiral ngal ko Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2017/08/06/jokkondiral-e-porfeseer-baydi-buubu-loh/
Cerno Muhammadu Sammba no wallifinoo deftere e ɗemngal Pulaar nde o inniri « Oogirde Malal ». O yeewtii e nder mayre ko faati e sariyaaji diine Lislaam e laawol Almaami Maalik. Ɓe maaki ka deftere ton  « Yoga fulɓe no tunnda ko janginira, Arabiyya ɓe lutta e sikkitagol ». Ko teddungal jamaa oo fof wonde jaaɓngal android (Application Android) tafaama, yollaama nder  PlayStore . Kala jiɗɗo aafde jaaɓngal ngal e cinndel mum, yo yah to PlayStore o winnda « Oogirde Malal » walla o doboo e ngolɗoo jokkol :  https://play.google.com/store/apps/details?id=malal.oogirde.oogirdemalal&hl=fr
https://pulaar.org/2017/07/28/javngal-android-oogirde-malal-naati-ka-playstore/
Ko ngool koyɗol woni : Ko wage miijinoo tafde korwe jolnooje yimɓe e kaake, jaawɗe (ɓurɗe diwooje yaawde), dogooje dow leydi (dow faɗo henndu) walla nder leydi maa ndiyam, tawa kadi ngonaa posnooje henndu poofaten nduu, ɗum noon kormiiɗe sato.  Tar hello 6 Ko ngool koyɗol woni ? Ko miijo wage biyeteeɗo Elon Musk (mawɗo antampiris Tesla Motors – peewnoowo laaɗe kuuraa – e SpaceX (diwooje)) e PayPal (lowre enternet yoɓirde). O miijinoo ko laaɗe dogooje nder korwe, jolnooje yimɓe e kaake, jaawɗe (ɓurɗe diwooje yaawde), dogooje dow leydi (dow faɗo henndu), walla nder leydi maa nder ndiyam, tawa kadi ngonaa posnooje henndu poofaten nduu, ɗum noon kormiiɗe sato. Ɗum noon, caggal otooji e laaɗe ndiyam e laaɗe njoorndi e laaɗe diwooje, joli jooni ko laaɗe-korwal. Ina yaakoraa maa njaaweendi majje yettoyo 1 220 km/h (woni sowoo laabi 4 njaaweendi dillaango (oolel). Ɗum firti ko ɗo abiyoŋ waɗata waktu e feccere, kañje ɗe mbaɗata ɗum ko e hojomaaji 30 fat! Ko kewi jooni saka ngool koyɗol na wiyee laatiima goonga ? Gila nde o yaltini miijo ngoo, woon annduɓe ngoni ko e golle, nde tawnoo paamii eɗum wona. Ɓurii ɗoon hannde, sibu ɗo wuro wiyeteengo Tuuluus (Toulouse) to Farayse ɗoo, anndiraango peewnugol laaɗe diwooje (yeru Airbus) korwe ɗee, korwe goonga goonga ɗee, puɗɗiima addeede ngam feewnude laana-korwal (inniraaka Hyperloop) ngadana kaa. Jooni, ɓe nganniyii tawo ko feewnude laawol uddingol, ngol 320 meeteer, ɗo laana kaa foti dogde ɗoo, potngol fuɗɗaade golle ɗoo e maayirɗe hitaande ndee. Antampiris toppitiiɗo ɗum oo darnii kippu (goomu) 800 neɗɗo fotɓe toppitaade golle ɗee. Bolol goɗngol ngol njuuteendi kiloomeeteer gooto, e meeteruuji  5,8 tooweendi, maa mahe ɗoo e maayirɗe hitaande faande ndee. Suudu ɗo ɗannotooɓe ɓee njooɗotoo ɗoo ɓooyataa gasa feewneede… Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2018/07/25/25-mars-nalngu-beldital-ngenndi-hesnii%c9%93e-e-%c9%93occitii%c9%93e-e-baayeeji-%c9%97a%c9%93%c9%93i-ko-naawoore-warkoyee%c9%93e/
Ngonka weeyo (kilimaa) ɓeydiima faaynude 700 ganndo faraysenaajo eeriima ardiiɓe politik yo « ummo e haala ɓolo, njaaɓana golle ngam yaaɓande renndo ɗo karbon alaa. » Sibu ɓe mbiyi aɓe njenanaa ko « ko mbayliigaaji jooni jooni e dottugo laje daɓɓe, wondude e paandaale mawɗe laaɓtuɗe ɗoo e 2030, mbaawi addande en huuɓnude jojjanɗe paatuɗe e weeyo ». Seppooji keewɗi ina eɓɓanoo ñalnde aset Aset 22 settaambar ɓennuɗo oo nder winndere ndee. Annduɓe ɓee ngoytiima wonde, « gila e jooni en naatii e ngonka kilimaa kesa… Ƴergol geecuuji, ustagol oksijen, ɓeydagol asid geecuuji : maale peeñɗe mbayliigu weeyo ina njokki joowondirde ». E wiyde ɓeen 700 annduɓe ko faati e sato, e ɓalliwal walla kadi faggudu, « Ɗumɗoon noon alaa e sago yimɓe ummoo e haala, njaaɓana waɗtude ko haaletee koo laabi politik laaɓtuɗi, teeŋtuɗi naftooji mbayliigu renndo luggu ».  « Nguun mbayliigu … wonaa ko koyɗol. Ngu tuugii ko e peeje goodɗe ganndanooɗe : ustugol kuutoragol yakawere, kuutoragol jakawe ɗe ngalaa walla ustaaɗe karbon, miijtagol yah-ngartaa tawa ina reentoo motoraaji gulooji ekn. »  Ina jeyaa e ko laawi annduɓe ɓee musibbaaji weeyo jolɗi hikka e winndere ndee. Ko ɗuum kadi findini yimɓe heewɓe ko faati e sato.
https://pulaar.org/2018/12/04/ngonka-weeyo-kilimaa-%c9%93eydiima-faaynude/
Oɗon ciftora haala haayre wiyeteende Apofis (Apophis), e winndannde njaltinno-ɗen oon sahaa e Fooyre, e hitaande 2010 (duuɓi 11 jooni), hulanananoonde buɓɓondirde e leydi men. E oon oon sahaa, annduɓe miijinooma peeje keewɗe kaytirɗe Apofis, ko wayi no neldude takko sara mum laanel weeyo tokosel, e huutoraade ɓaaƴo hakkunde maggel e Apofis, ngam selnude ɗum laawol rewnoo ngol, waasa naatde e bolol gaddantunoongol ɗum buɓɓondirde e leydi. Jooni ko haala ɗanngal DART (laañal), woni laanel weeyo ngel NASA neldi ñalnde 24/11/21 ngam hoolkisaade karallaagal deenirgal Leydi men, so tawii kaaƴal weeyo tiindiima e men (sabu hay gooto e men yiɗaa dañde ko dinosooruuji ndañnoo). Ɓe mbaɗataa no Riis en mbaɗi e balɗe ɓennuɗe ɗee, so neldude misil ngam helde laana mum en ɓoccitinooka ɗum en. Eɗen nganndi ɗum jibiniino kulol mawngol sibu kelgol laana kaa sarii keletine keewɗe he weeyo, haa addani wonnooɓe he Laana Weeyo Winndereewa mooloyaade. Ɗum noon kamɓe ɓe neldi toon ko laana mbuɓɓotooka haayre ndee, selna ɗum bolol rewnoo ngol fotde milimeeteruuji seeɗa. Kono ɗiin milimeeteruuji seeɗa wonande huunde woɗɗunde en fotde miliyoŋaaji 10 kiloomeeteer, ine yona ngam woornude en ɗum. Hakkunde leydi men ndii e haayre ndee ɓurii miliyoŋaaji sappo kiloomeeteer. DART maa waɗ hitaande e laawol hade mum yettaade nde. Buɓɓondiral ngal waɗoytaa ko adii settaambar 2022, ɗum woni ɗoo e hitaande. Ciftinen tan ndee haayre alanaa en tanaa sibu bolol mayre ine anndaa, tee maa en nganndoy law so tawii en mbaawii haytinde nde, e hol no foti kaytin-ɗen nde ? So yahrii no yiɗiraa nii eɗen mbaawi fiytaade becce mbiyen en njiytii feere reenirde leydi men. Hol ɗo tanaa haayre « Bennu » (noon nde wiyetee) ndee tolnii wonande en. So en tuugniima e hiisaaji cakkitiiɗi ɗii, ine hulaa no feewi nde yana e leydi men ñalnde 24 settaambar 2182 (ɗoo e duuɓi 161). Bennu ine famɗi, hakkundol mum ko 500 meeteer fat, ƴeewaa haayre boomnoonde dinosooruuji ndee, hakkundol mum ko kiloomeeteruuji 10. Kono ɗuum ina yona waɗde bonannde mawnde he leydi men. Kono ɗoo e duuɓi 160 eɗen njenanaa maa en ndañ feere woɗnde hay sinno ndeeɗoo yahraani no yiɗiraa nii. Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2021/12/24/kaytingol-haayre-weeyo-lappol-nasa-diwii/
Daawal kesal he daɗndu nder wolde koode E wiyde jaayɗe leydi Amerik, leydi Siin hoolkisiima misil pattamhito baawɗo roondaade werlere. So ɗuum laatiima, firti ko Siin marii karallaagal ngal Amerik e Riisi fof njogaaki. Ko njogitaari kulɓiniindi, ceeɓndi no feewi : misil pattamhito, mo njaaweeki mum sowotoo laabi 5 njaaweeki hito (oolel), ko anndiraa Mach 5, tawi kadi omo waawi rimndude kural nikleyeer. Ine sikkaa Siin hoolkisii ɗum ko he ceeɗu ɓennungu nguu, tee ko jooni ɗum tinaa. Wiyaama misil oo tiirii werlere tawi ine diwi, huunde nde hay gooto meeɗaa waɗde tawo. Siin alaa ko haali he oo kabaaru, kono heewɓe kollitii wonde konu Siin yahrii yeeso no feewi he nder ngal ɗoon karallaagal.  Siin ine jarriboo ojife (ojif = ogive) pattamhite keewɗe. Ine jeyaa heen ojif kollitaaɗo e hitaande 2019, baawɗo taccude 2 000 km yolnde, kono baawɗo nii diwde ko ɓuri ɗum juutde, taartoo leydi. Omo waawi kadi yahde nder weeyo, e deŋeede e taarol leydi, caggal ɗum o taccita weeyo hade makko yande e toɓɓannde makko. Ɗee kattanɗe konuyeeje ina ngaddani Siin waawde fiyde kala leydi he dow tagofeere men ndee. Gaa gaa Siin, Amerik e Riisi e ko famɗi fof leyɗe joy goɗɗe ine ngolloo e karallaagal pattamhitowal. Misilaaji pattamhiteeji, no misilaaji berliiji (ballistique) gaadoraaɗi ɗii nii ina mbaawi roondaade njogitaaje nikleyeer.  Milisaaji berlal ɓurata toowde nder weeyo so ndiwii, ɗi karlitoo ngam yettaade toɓɓanɗe majji. Misil pattamhito noon so diwii, rewata ko les haa yettoo toɓɓannde mum. Kañum ɓuri yaawde ko fiɗata. Kadi ɗowngo mum ɓuri newaade, ine waawi ooñteede, hayliteede ekn. Ɗuum waɗi misil pattamhito ɓuri mettude rewde walla faddaade. Ko wayi no Amerik tafii kaɓirɗe baɗiraaɗe dartaade misilaaji berliiji, kono ɗi mbaawaa rewde walla liɓde misilaaji pattamhitiiji.  Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2021/12/20/siin-hoolkisimma-misil-pattamhito/
Pelle ɗe ngonaa laamuyankooje ina ñiŋa teettugol kolaaɗe daande maayo Ardiiɓe pelle jeyaaɗe e Dental pelle Ngenndiije Daraniiɗe Jojjanɗe Aadee (FONADH) njuɓɓinii yeewtere jaaynde ñalnde altine 27 desammbar 2010, ngam ñiŋde tettugol kolaaɗe daande maayo. Mammadu Saar, gardiiɗo Dental ngal teskiima wonde « gila ewenmaaji 1989, leyɗe yimɓe hoɗɓe daande maayo ceeraani e teetteede, tawi ko e ballondiral e jooɗaniiɓe laamu ngu e ɗiin nokkuuji, yimɓe ɓee fof e hollitde mettere mum en. Kolaaɗe waalo e jom jawdi en Pelle ɗe ngonaa laamuyankooje ina ñiŋa teettugol kolaaɗe daande maayo Ardiiɓe pelle jeyaaɗe e Dental pelle Ngenndiije Daraniiɗe Jojjanɗe Aadee (FONADH) njuɓɓinii yeewtere jaaynde ñalnde altine 27 desammbar 2010, ngam ñiŋde tettugol kolaaɗe daande maayo. Mammadu Saar, gardiiɗo Dental ngal teskiima wonde « gila ewenmaaji 1989, leyɗe yimɓe hoɗɓe daande maayo ceeraani e teetteede, tawi ko e ballondiral e jooɗaniiɓe laamu ngu e ɗiin nokkuuji, yimɓe ɓee fof e hollitde mettere mum en. Kolaaɗe waalo e jom jawdi en Wonande FONADH, ngonka ka ɓeydiima bonde e dumunnaaji cakkitiiɗi ɗi, sibu laamu ɓaftanii arani en kolaaɗe mawɗe, rokki ɗum en tawi diisnondiraani e joom leydi ɓe. Ɓeen ne ngirñitiima ngam reende jeyi mum en e hakke mum en, ɓe cuurti jaɓɓugol laabi sariya keewɗi lelnanooɗi e ordonaas 83.127 mo 5 suwee 1983 kam e jamirooje mum ciynugol (décrets d’application). Pelle ɗe kaalaani inɗe rokkaaɓe kolaaɗe ɓe walla sosiyeteeji dokkaaɗi ɗi, kono tan won wiyooɓe ko sosiyeteeji Sawuudnaaɓe, Sudaannaaɓe walla nii Ameriknaɓe … Fonadh ɗaɓii ɗooftagol « hakke jeyi yimɓe wuurɓe e ɗiin nokkuuji ndema mo laamuuji Afrik Faraysenaajo hirnaange (AOF) heptinnoo, ɗe sariya jeyi leydi 83.127 mo hitaande 1983 kam e hoore mum kadi heptini, kollitoowo wonde leyɗe binnditaaɗe e inɗe mawɓe gure walla dente e hoohooɓe mum en ko jeyi dokkaaɗo ɗeen gure walla dente ɗe ɓeen mawɓe walla hoohooɓe ngardii. » Ɓeydi bone, ko e Muritani, won heewɓe ndokketee leyɗe ngam yeeytoyde ɗum en coggu tiiɗngu sosiyateeji arani, nde tawnoo ɓe mbayi ko no remooɓe ɓe koye mum en, ɓe ngalaa doole moƴƴinde ɗeen leyɗe.
https://pulaar.org/2010/12/23/kolaa%c9%97e-waalo-e-jom-jawdi-en/
Ñalnde 9/11/2017, sete Tabital Pulaagu Muritani yilliima Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani (F.Ɓ.P.M.) to joɗnde mum ɗoo, caggal nde winndi ɗum ɓataake, ngam teddinirde ɗum Ñalngu Nagge nguu. Yiilirde Fedde Ɓamtaare Pulaar (Y.NG) ndee kadi hollitii ɓe weltaare mum heen. Caggal ɗuum nde jaabtorii binndol ñalnde 10 noowammbar 2017. Ina winndaa e oon ɓataake : “Yiilirde NGenndiire ina heɓii e tawtoreede e golle ɗee no haanirta nii ; ina ɗaɓɓi heɓde tuugnorgal golle ɗee e sifaa njuɓɓudi tammbiindi heblo ngoo (goomuuji ɗi cos-ɗon ɗii), ngam toɗɗaaade yimɓe Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani waawɓe soɗeede heen, e fawaade e soklaaji mon.” Ɓataake oo joofniri ko ngolɗoo konngol : “Ngal damal udditiingal hakkunde pelle ɗiɗi ɗee yo jokku ngam ƴellitde pulaagu e nder leydi ndii kam e caggal mum fof.” Fedde ndee heɓaani tuugnorgal golle ɗee saka waawa toɗɗaade jeyeteeɓe e goomuuji golle ñalɗi ɗii, hay so tawii won terɗe mum teelɗuɗe ngollii e huunde e goomuuji e inɗe mum en keeriiɗe. Ko ɗum tagi, ñalnde alkamiisa 14/12/2017, woni balɗe 3 ko adii udditgol Ñalngu Nagge, Yiilirde Fedde Ɓamtaare Pulaar, tawi ina jooɗii e batu mum ngaadoraangu, yamiri yo hooreejo mum, hono Aamadu Umar Jah, yo noddu hooreejo Tabital Pulaagu Muritani, hono Fari Jeeri Bah, ngam hollitde : 1°) keɓaani tuugnorgal golle, 2°) heɓaare mum haa hannde e wallitde. Ɗoon ɓe nanondiri yo F.Ɓ.P.M. heed e wejo defte. Hooreejo Tabital oo jokkondiri e kalfinaaɗo njuɓɓudi Ñalngu Nagge ngam humpitde ɗum maa F.Ɓ.P.M. neldu ɗum doggol yimɓe mum fotɓe tawtoreede udditgol ñalawma oo mbele ina keblanee badsuuji. Kalfinaaɗo njuɓɓudi ñalawma oo heɓii ngool doggol ñalnde aljumaa 15/12/2017. Ko ñalnde ndeen kadi nelaaɓe F.Ɓ.P.M. nawani Tabital Pulaagu ballal 100 000 mb ɗo joɗnde heblo Ñalngu nguu.  Yiilirde F.Ɓ.P.M. kam fof e waasde heɓde badsuuji, dawanii Galle mooɓondire ñalnde 18/12/2017 ngam tawtoreede udditgol ngol. Huunde e terɗe mayre ndañii naatde caggal darnde juutnde, e tawtoreede udditgol ñalngu nguu, e udditde nder toon wejo defte fedde ndee. Ñalnde 19 nde ardiiɓe ñalngu nguu ñalloyi Idini ndee, hooreejo FƁPM e huunde e terɗe yiilirde ndee, ñalli; kiiri  ko to galle sukaaɓe kiiɗɗo too. Ko noon kadi ñalnde  20 desammbar ndee. E ɗiɗi ɗii kala ɓe mbejii mbejii toon defte e jaayɗe FƁPM. En teskiima e ɗii ñalɗi, nootagol Fulɓe Muritani wondude e coftal e weltaare mawnde, nootagol banngeeji fof, gila e ngalu haa e darnde. Ɓe njaaraama, sibu ɓe timminii fotde maɓɓe haa timmi. Heddii ko ardiiɓe pelle ɗee ndutta ɓe teddungal, mbaɗta e maɓɓe hakkille, keblana ɓe kewuuji juɓɓuɗi, baɗɗi loowdi naftoori, gila e jooltugol hakkeeji maɓɓe to bannge pinal, haa teeŋti noon keɓtingol e janngingol ɗemngal  maɓɓe e nder leyɗe ɗee, haa e moƴƴingol nguurndam maɓɓe ekn. Mbele kadi fulɓe ina ndiwta pecce mum en, ngannda kam en fof ko gootum, alaa ɓurɗo alaa ɓuraaɗo, pullo gawoowo, maa ɗatoowo ɓuraani pullo gaynaako, maa pullo ɗatoowo, kamɓe fof poti pulaagu, poti e pulaagu. Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2018/01/31/fedde-%c9%93amtaare-pulaar-e-muritani-f%c9%93pm-e-nalngu-nagge/
Walla ko «heptinaa woyi, saawaani jam» ? Ñalnde 29 mee 2010, mi haawaama no feewi nde nan-mi Abdullaay Wad ina reentina jooɗaniiɗo leydi Amerik to Senegaal, sabu tan haalii ko fayti e njeenaari. Sibu, ko go’o am nande hooreejo leydi ina furoo  kiliifu potɗo nii, e yeeso aduna fof. Walla ko «heptinaa woyi, saawaani jam» ? Ñalnde 29 mee 2010, mi haawaama no feewi nde nan-mi Abdullaay Wad ina reentina jooɗaniiɗo leydi Amerik to Senegaal, sabu tan haalii ko fayti e njeenaari. Sibu, ko go’o am nande hooreejo leydi ina furoo  kiliifu potɗo nii, e yeeso aduna fof. Ko kaa haala woni kadi ? Ko laawi Abdullaay Wad kadi ? Laawi Laay ko winndannde Marsiyaa Bernikaa (Marcia Bernicat), debbo jooɗaniiɗo Barak Obama to Senegaal, bayyinaande e leydi he ñalnde aljumaa 28/05/2010. Tiitoonde winndannde nde ko  «Senegaal e njeenaari ». Marsiyaa ina hollitnoo  heen wonde leydi Amerik, e rewrude e USAID (Njuɓɓudi Amerik toppitiindi ƴellitaare Winndere) e MCA (ballal 540 miliyoŋ dolaar Amerik, fotde 140 miliyaar ugiyya, rokkata won ɗeen leyɗe ceedtanaaɗe ngardiigu moƴƴu), jiidaa e juɓɓule Amerik goɗɗe ballitooje leydi Senegaal, ina wallita leyɗeele Afrik. O wiyi heen «So Senegaal ƴellitiima to bannge faggugu, deeƴii, ma ɗum wallit deeƴre e nder Afrik hirnaange, wonana Afrik fof kadi yeru moƴƴo, yimɓe fof naftoroo … Kono tan, njeenaari … kam e politikaaji ɗi njuumtaani ina mbaawi bonnude kala ko gollanoo ngam ƴellitaare, celna ngalu potnoongu waɗeede e cellal yimɓe walla e jaŋde walla e nokkuuji goɗɗi guurwuuri wonannde renndo, bonnana ɓurnooɓe hatojinde heen ɓe» .  O wiyi wonde hay «tuumamuya njeenaari tan ina yammina jom kaalis en e gollaade e leydi, itta hoolaare juɓɓule ñamlatnooɗe kaalis». E tonngol  «laamu kellifaangu ina jojji ngam ƴellitaare leydi». «Nafoore ballal ngam ƴellitaare ina jotondiri no feewi e calagol njeenaari kam e heɓaare guwarnama keɓoowo balle ɗe, daraade darnde moƴƴere, nuunɗunde… Ko ɗum waɗi, Guwarnama Amerik yiɗi gollondirde ko e huniiɓe haɓde e njeenaari e golloraade laaɓal. … Dental Amerik ina wallita kadi pelle renndo cirŋiniiɗe, deenooje, baawnooje laamuuji ɗi wonde kellifaaɗi». «Kuuɓal dowla Amerik toppitiingal geɗe politik – ammbasadeer William Burns – kam e cukko hoorejo MCA toppitiiɗo tabitingol mum, hono Patrick Fine, njokkondirii ko ɓooyaani ko e laamu Senegaal, ɓe njeewtidii ko fayti e payndaale maɓɓe to bannge ƴellitaare, e teeŋtungol haɓde e njeenaari. E nder ɗeen jokkondire baɗdaaɗe e hoohooɓe Senegaal ɓurɓe toowde, ɓeen kuniima jokkude haɓde e njeenaari … tee ɓe nanii sarɗiiji ɗi min pawi e ballal amen, so haɓde e njeenaari e ardoraade peewal. Amin njaakorii maa Senegaal jokku tabitinde ko hunii ko, mbele ballal amen ina ɓeydoo waawde nafde» . «Ɓesngu Amerik ina teeŋtina wonde dolaruuji ɗi waɗata e ƴellitaare ɗi ina poti wallitde e moƴƴinde nguurndam ɓesngu Senegaal. Ameriknaaɓe ina ɗaminii, ko fotde maɓɓe ne, yiyde kala dolaar ummiiɗo e limpooji njoɓata ɗi, ɓaɗaaɗo e balle, ina nafta». Ko e ƴeesgol batu hakkunde Dental Orop e USA njowiitiingu e woote, Abdullaay Wad jaabii ndeen winndannde, jaabawol ƴaggungol. O hucciti e Marsiyaa, yeeso kameraaji teleeji, fotde hojomaaji jeeɗiɗi omo haala, yimɓe fof ina mugaa. O idii ko wiyde «miɗo sunii no feewi e konnguɗi nanat-mi ñalnde fof, takkooji Senegaal wonde leydi njeenaari». «Ko miin woni kalfinaaɗo reende faayiida Senegaal, leydi ndimɗundi. Ko min leydi tokosiri, kono amin njogii faaro e ndimaagu. Mi anndaa so tawii oɗon ƴeewtindoo ko kaalaton ko. Sabu haala mon, a min mbiyee ko min wuyɓe, ko min yeenaaɓe. Mi nattii yiɗde ɗum.  Min mbaawaa jaɓde won e geɗe. Tee, mi roŋkii famde, hol ko saabii ko onon ngoni leydi ngootiri ñalloori wiyde ko min leydi njeenaari… Dental Orop e Farayse e Sawuud e Inndo e Siin ina mballa min no feewi, kono ɓe meeɗaa wiyde ko min yeenaaɓe. Ko Dental Amerik tan wiyata min noon.» O hucciti e makko o wiyi mo «alaa fof yeru njenaari mo ndokku-ɗon, mo kuugal fawaaka e mum… Ndartinee ɗee takke e peeñcu, sibu mi nattii waawde muñde ɗum» . O jokki heen «so tawii, sabu ngalɗoo ballal MCA min mbaawaa dañde jam, ebo ƴettitee ngal, nawee ngal to njiɗɗon fof, ɗo mbaaw-ɗon ƴattaade joom mum en, kono wonaa ɗo e Senegaal. Ngaranee ngal nde njiɗ-ɗon kala, nawon ngal ɗo njiɗ-ɗon fof» . O haali ha o joofni, kameraaji ina jokki e filmude. Marsiyaa Bernikaa wiyi mo «meeɗaani wonde e anniya am, wonaa hanki, wonaa hannde, takkude walla ƴattade hay gooto. Ko ɗum waɗi, nde kaalat-mi nde, mi ɓet heen helmere kala, ngam dogde luural». Kono o ɓeydi heen nii wonde «So mi nuunɗii, winndannde nde ummorii kam ko Dental Amerik, tee, mi ittii heen ko heewi ngam teskaade ko fuɗɗaa waɗeede heen ko ». Ɗum firti ko winndannde nde o neldaa nde ɓuri ƴaggude, falaani heen hay gommbal. Haalpulaar en ina keewi wiyde «hul ko haalaa» . Eɗen nganndi Wad dañdiino caɗeele e FMI e Alekse Segura, nde wiyetee wonde o tottii oon bakanel baɗngel ko ina tolnoo e 90 miliyoŋ kaalis Seefaa, ngam yeende ɗum. Ko ñalnde 25 settaammbar 2009 wonnoo. E oon sahaa, FMI hollitiino wonde ɗumɗoo ko huunde harminaande muɗlakan ( «…ces pratiques peu orthodoxes sont formellement interdites» ). E oon sahaa Wad jaabinoo ko «ɗumɗoo ko kadooyel tokosel, ko e aadaaji Afrik». Ɗum noon, eɗen poti faamde tan, Amerik e Wad «njiydaa ɗemngal» , ko ɓeen mbiyata njeenaari ko, kanko wonaa noon o yiyri ɗum … Ina gasa tawa ko ɗum saabii denndaangal geɗe o yooɓtortee, gila e «sañciyeeji Cees» haa e kuutoragol ngalu «mooɓondiral lislaam» , e ko wonaa ɗum tan. Hoohooɓe politik Senegaal heewɓe kollitii mettere mum en e ngooɗoo duko. Ina heen Aysata Taal. E miijo Aysata, kaaɗoo haala ina siftina en Dadis Kamara (Dadis Show). O wiyi «Senegaal ina anndiraa wonde leydi ndi heewaani doole to bannge faggudu, kono leydi mawndi to bannge tabitino demokaraasi. Wonaa ngol fuɗɗi, Abdullaay Wad bonnii faayiida Senegaal… Persidaa leydi fotaani haaldirde nii e ammbaasadeer leydi ngoɗndi, e peeñcu. Kalfinaaɗo jokkondiral leydi ina waawnoo noddude Ammbasadeer o, haalda emum : ko noon aduna oo fof gollortoo. Ɗumɗoo ina siftina Dadis Kamara. Ina yurminii, kono ko noon wayi» .  Miɗo sikki noon Aysata Taal ko jejjitɗo tan, sibu Abdullaay Wad wiyiino, nde Dadis heɓi laamu to Gine nde, wonde «Dadis ko ɓiyam» , tee o meeɗaani suuɗde jokkondiral makko e oon, haa ñalnde waɗi ajaande bonnde nde. Ƴeew so wonaa oon janngunoo e makko. Mammadu Mbooc, gardiiɗo pelle renndo to Senegaal kam holliti tan, ko Senegaal yahnoo ɗaɓɓitoyde ballal Amerik, ngam jeyeede e tuugnorgal MCA ngal. Ngaal tuugnorgal noon, e no o hollitiri, ina jogii sarɗiiji mum. So Senegaal ina anndunoo waawaa ɗooftaade ɗum en, fotaano yahde ɗaɓɓude heɓde ngal, haa ko ina adda haalaluuji e cood-maa-mi coodtu-maa-mi, mo alaa ko firti. So eɗen ciftora kadi, ko hono ɗuum Mustafa Ñas wiynoo mo, ñalnde 16 mee, nde o wiyata ko kanko woni sabaabu goppitgol Kolotilde Raayse, hono suka debbo Faraysenaajo nannganooɗo to Iraan. Ñas wiyiino «no Wad waɗiri nii, wonaa noon woowraa. Neɗɗo ina foti fadde haa heptinanee golle mum, wonaa wiyde ina fiytoo heen becce. Ɗumɗoo ko waasde hormaade Aduna…» Enen boom mbiyaten tan, ɗumɗoo ko huunde woowtaande : haala keewka, kaaldaaka no fotiraani, walla huccitde hirnaange tawi aduna fof ina hucciti fuɗnaange, ɗum ko huunde nde haawaani en e Wad. Heddii ko eɗen nduwanoo Senegalnaaɓe nde Alla ittanta ɗum en ndee fawre e hitaande 2012, mawɗo leydi  goɗɗo, mo «heewaani duuɓi» toɗɗee heen. Eɗen nduwanoo heen kadi denndaangal ɓesnguuji Muritani e Gine e goɗɗi, daaɓanooɗi, nde Alla fawtanta ɗum en won ɗeen pawe Alla! Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2010/05/31/so-konngol-santii-jubbol-tiinde-so-joom-mum-hulaani-jaaboo/
Ɓesngu Alfalah dariima darnde tiiɗnde saɗnde, gila ɓesngu Alhajji Mahmuud Umaar Bah, rewɓe e worɓe, almuɓɓe duɗal ngal mawɓe e sukaaɓe haa e banndiraaɓe e musidal ɓadtingal, alaa keddiiɗo. Galle mawɗo oo e dingiral duɗal ngal ndonku nawdude jamaanu, hakke e keewal yimɓe(fotde 315). Seernaaɓe fulɓe mawɓe, en teskiima heen Ceerno Haamiidu Baal, almaami raatib jumaa leegal Senkeem, Ceerno Abuu Soh, almaami raatib jumaa leegal Siiseem, Ustaas Aamadu Yero Kiiɗe ñaawoowo dowrowo, Ceerno Demmba Hammee Kan kilifa diine, Ceerno Aadama Barahiima Kontee garanɗo ɓesngu Ceerno Jakariyaa Kontee to Maqaama e woɗɓe heewɓe ɓe en ndañaani anndidde inɗe mumen. To bannge almuɓɓe Alhajji Mahmuud Bah, Ceerno Demmba Hammee Kan, Ceerno Demmba Cubballo Njaay, Ceerno Kaliilu Jakitee( oo ko sooninke Kahayɗi) e Ceerno Abuu Mbarom Gelaajo ndariima heen darnde tiiɗnde. Yimɓe maantiniiɓe kadi ngarii heen ko wayi no Bah Yaayaa, Alasan Ngayde, Aadama Hoore Soh, Abdarahmaan Jah mo Jiinge, Suleymaani Konnaate, cukko meer leegal Arafaat e wonɓe ɓe limdodaako, ummoriiɓe e diiwanuuji daande maayo, diiwaan Ageylaat e diiwaan Aftuut. Hoɗɓe heewɓe wonande leydi ndii, gila e janngooɓe haa aranɓe kewu nguu, njiyaama e keewal. To bannge jaayndiyankooɓe, Joob Saydu Haamiidu, Mammadu Njaay Boskoo, Jaaƴe Kamara e Jaayndiyankooɓe tele tonnganii banndiraaɓe e duttorɗe denndaangal ko gollanoo gila e haala haa e nate, ko jiidaa e wakkiiɓe natirɗe mumen ena coorii e jamaanu. Caggal nde waktu yoni, yamiroore yani yo golle ɗee puɗɗe hankadi, udditi ko Abdarahmaan Bah, gorko Sey Nimaadi, Sey biile e paraaje. O adii haalde ko e ɗemngal arab jerwangal haa ƴoƴi caggal ɗuum o fayti e Pulaar. Nde o joofni ko Ceerno Haamiidu Baal janngi « xatmu quraana » . Deftere Alla ndee jippinaa e nder hojomaaji daɓɓi. Taan Sileymaani Baal duwii haa gasni, Ustaas Aamadu Yero Kiiɗe mo Ñaabina e tule oole ne fawti heen duwaaw. Faatiha sakkitoraa, juuɗe kooti e jeese, daaɗe ndiirdi aamiin. Ɗoon, Umaar Mahmuud Umaar Bah, tiitoonde galle, mawɗo duɗe Alfalah, haftii, darii, salmini jamaanu nguu, yetti banndiraaɓe, almuɓɓe e sehilaaɓe. O haali ko fayti e nguurndam duɗe ɗee. O haali darnde jinnaaɓe makko ɓennuɓe ɓee(baabiraaɗo oo e mawniraaɗo mo o lomtii oo). O anndini jamaanu nguu wonde Alhajji Mahmuud Bah gollinooma, kadi maa ɗeen golle keddo kadi nduumodoo e njuuteendi aduna. O anndini kadi ɓe nganndaano wonde ko jiidaa tan e leyɗeele Muritani, Mali e Senegaal, duɗe Alfalah ena njahi haa to Afrik Santaraal to Gaboŋ e to kameruun. Caggal ɗuum, o waɗi eeraango feewde e denndaangal Ɓesngu Alfalah, ɗo waawi wonde, e ko aldaa e paltoor, nde nanngondirta no mahateeri, ngummoo e ɓuuɓri, ndaroo e naange, walabo e walabo tawa alaa sereendu ngam rokkude njuɓɓudi ndii semmbe. Ɗum noon naamndii ko nde gooto fof ñobbata ɓernde mum haa ɗaata, haɓa e ngaameela haa foola, waɗa so Alfalah wuurii ko kañum wuuranaa, so Alfalah lohii walla maayii ko kañum bonnanta walla waasata. O sakkitorii ko jaarde miñiraaɓe makko rewɓe. O wiyi debbo ko feccere e leñol, darnde mum wonaa sara e mahdi renndo. So ɓamtaare heɓaama, debbo ena tawa. So poolgu dañaama, debbo ena tawaa. O yetti Faatu Bah, Halimata e Nenne sabu darnde mumen tiiɗnde nde ndarii haa golle ɗee mbaawi yuɓɓude, gila to bannge ngalu, peeje haa e warñeende. O anndini yimɓe ɓee ko ɓeeɗoo mbaɗi denndaangal ngalu kuutoraangu e nguuɗoo kewu. O adorii tawo haalde ko e arab, mo horsaaka e ɓunndu tiggundu haa o gasi, o waɗti ko o haalnoo koo e Pulaar laaɓɗo cer haa bahe keewɗe ndimmbii. Udditi golle ɗee ko Ceerno Aamadu Yero Kiiɗe. O waɗi ko nguurndam Alhajji Mahmuud Bah( yo yurmeende Alla won e mum). O lelniri ɗam ko e mbaydi jime jaarooje. Laaɓi mi tan won fulɓe waawɓe ngal ɗemngal haa seedtini. Hay ɓe nanataa walla ɓe paamataa ko o haalata koo, naayodiima e duƴƴe ɗee. Nde o joofni, Almuudo belɗo daande no limmbam, heɓɓii, takki junngo e hakkille, toƴƴi daande quraana. Arnooɓe fof mbeltii, duwaaw sakkitaa. Njaram saraa e jamaanu, yimɓe njari haa kemmili, gooto fof rokkaa deftere quraana, nawti galle mumen. Gelongal Fuuta lollirɗo Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2011/01/12/du%c9%97e-al-fallah-golle-nalnde-talaata-nde/
E nder lewru seeɗto (abril) nduu njangu waɗii ceɓtam rewo leydi Muritani, ɗo ndi heerondiri e Ndenndaandi Sahara bannge hirnaange. Laamu leydi Alseri joofiima feɗeendu, tuumi ko Maruk aayni piyanɗe e yimɓe maɓɓe. Jaaynirɗe keewɗe caakti ko muritaninaaɓe 3, jeyaaɓe diiwaan Tiris Zemuur 600 kilometeer rewo Nuwaasot laamorgo leydi Muritani ngoni waasɓe heen pittaali mumen, heen gooto ko debbo. Caggal nde fawi balɗe tati jaagorgal jaŋde ngenndiire kalfinaangal konngol laamu leydi Muritani, Mohamed Melayniin Eyih, yuɓɓini yeewtere jaayɗe ngam laɓɓitinde e teeŋtinde goodaangal oon kabaaru. Laamu nguu jaggi ko ɗiɗo mbaraa, ko nih o haaldi: “ Njangu mbaɗngu ñalnde altineere yawtunde ndee, haa waɗi maayɓe muritaninaaɓe e barmuɓe, ɗum waɗi ko boowal wertaango Muritani etee ne nguun njangu wonaa e  leydi Muritani huccinenoo. Mbiɗo duwanoo jinnaaɓe sankoraaɓe ɓee, nde Allah yurmotoo ɓe yaafoo ɓe, barmuɓe ɓee yo Allah rokku ɗumen cellal. Mbiɗo ruttoo wiyde, nguun jangu wonaa e nder leydi ndii waɗi”. Alserinaaɓe wonnooɓe e ɗiin otooji barmuɓe, otooji mumen mbonnaa sahaa nde ɓe ndenti eɓe njuula weetndoogo, ko ndeen piyanɗe ɗee mbaɗi. Nguuɗoo njangu mbaɗngu nder ndee nokkuure, ari ko ɓaawo nde leydi Alseri tuumi laamanteeri Maruk warde yimɓe mumen tato siwil en nder lewru 11ɓiiru 2021, otooji maɓɓe mbommordaa keerol hakkunde Muritani e Alseri. Caɗeele ine njokki woodde saraaji Sahara gila konu Maruk sari saaki e lewru 11ɓiiru 2020 seppooɓe saharanaaɓe to Gergat. Saharanaaɓe lommbiiɓe hakkuɓe rewo Muritani e Maruk, ɓe Espaañ jiimnoo, kollitii ko Maruk nattii ɗooftaade dartingol jeyli, nanondiral ciifenoongal 1991. Ko balɗe seeɗa pawii heen ñande, 21/04/2022 muritaninaaɓe 9 asooɓe kaŋŋe kadi ndaɗi piyanɗe ɗe saharanaaɓe toɓɓunoo ɗumen, saraaji Geleybaat  ɗiɗo e maɓɓe mbarmi heen gooto ko tampuɗo no feewi. Ɓe ndogi, ɓe njaaɓani F’Derik. Saharanaaɓe ɓee keɓti kaɓirɗe maɓɓe ɗe ɓe ngasirtunoo kaŋŋe. Njanguuji baaɗi nih hakkunde muritaninaaɓe asooɓe kaŋŋe e sahranaaɓe wonaa ngol laawol tan fuɗɗii, joo e joo kala, so muritaninaaɓe ɓee njawtii keerol ngol ine keɓa caɗeele. Jaayre Pinal-JP
https://pulaar.org/2022/05/02/keerol-rewo-muritani-asoo%c9%93e-kanne-ngoofnaama/
Ina teskee  e diiwaan daande maayo, haa teeŋti noon e diiwaan Gorgol, gila sooño ngoo duumii, remooɓe kuccani demal maaro. Ɗoo he Kayahyɗi gese mawɗe mbaɗaama, ɗum woni PPG 1 e PPG 2. Ɗeeɗoo gese hay sinno won caɗeele njiyaa to bannge ɗowngo majje, eɗe mbaɗi ngartam, eɗe cuuri ɓesnguuji keewɗi. Demal maaro ina waɗi nafoore no feewi : hannde so tawii a remii maaro a moƴƴiraama, a dañat maaro (ko ɗum ɓuri wuureede hannde to bannge ñamri), a dañat huɗo ina nafa jawdi no feewi, a dañat saaño, ɗum fof jawdi ina naftoroo ɗum. Firti ko demal maaro ina heewi ngartam. Ɗiiɗoo duuɓi sakket feeñii ko wiyetee gese maaro tokoose e nder kolaaɗe fori, ɗo jam sori no ceerno Njaay Saydu Aamadu heewi wiyde, tawi ɓe kuutortoo ko masiŋaaji motopompuuji tokoosi, kono ina teskaa ngatam keewɗam. Hikka noon e baawɗe Alla, ɗeeɗoo gese maaro ndañii caɗeele, heewɓe mboniraama. Remooɓe keblinooma no feewi ngam soñde ko faayodini, mbaɗii kopporeeje ngam soodde geɗe keewɗe : masiŋaaji pompooji diƴƴe, enngere, aawdi, liggini woɗɓe, ɗoofi kuɗooli, kiwi colli, ndawii ñallii kirndii, e wattan pini subaka tawi ko heewi yooliima : ko huunde muusnde, kono tan ko golle Alla. Ko waɗi koo yo a taw ko ɓural. En keɓii jokkondirde e gooto e mawɓe remooɓe hono Ibraahiima Aamadu Njaay ɓurɗo anndireede Usmaan Ɓalewel to Jiinge. O waawii famminde en tigi rigi e ɗee caɗeele kewɗe. Naamnal : Hol ko saabii ɗeeɗo caɗeele ? Ibraahiima Aamadu Njaay (IANJ): Ina heewi ko saabii ɗum : ko ardii fof ko toɓo bettungu, ooɗoon sahaa heewaano toɓde, ndiyam ɗo ummirii ɗoo wonaa ɗoon ɗam ummortonoo, ko waame tan gummiiɗo jeeri, toon toɓi haa heewi, waame ɗee njuppii he waalo hee, ɗum woni gese ɗee njoolii. Geɗel ɗimmel ngel yowitii ko e ngaameela remooɓe ɓee, nde tawnoo won gese keewɗe ɓennduɗe potnooɗe soñeede, joom mum en ina cabbii masiŋaaji, so joomum en kuutironooma bafɗi mum en, ina wayi no keɓataa ɗeeɗoo caɗeele. Masiŋaaji garnooɗi ɗii kadi, ko masiŋaaji nayeeji tampuɗi, golle mum en ina leeli. Hol to bonande ndee tolnii ? IANJ : 1 480 ektaar woni gese demanooɗe. Heen 970 (66.08%) njooliima.  Coñaaɗe ko 424 (36.92%) ektaar, woodii masiŋaaji bonɗi heen. Hol balle ɗaminaa ngam faabaade remooɓe ? IANJ : Sarɗiyanke lolluɗo hono Saadaani idii arde toon ngam jokkondirde e remooɓe ɓee. SONADER, toppitiiɓe ndema, nuldii toon sete, caggal ɗum hooreejo SONADER e Waali Gorgol ngarii toon. Depiteeji e meeruuji diiwaan oo ngarii toon. Eɓe njiɗi ko fayi arde kaɓirɗe timmuɗe, ko wayi no masiŋaaji demooji, coñooji, ngona ɗoo he diiwaan gorgol ngam wallitde remooɓe, tawa nde soklaa fof ina waawa heɓeede, tawa wonaa yowitaade e masiŋaaji tammpuɗi. Gese ɗee ina poti hurleede gammbol ngam falaade diƴƴe. Wallitde remooɓe ɓee kadi engere. Hol peeje baawɗe sakkeede ngam ɗee caɗeele mbaasa waɗtude ? IANJ : E ɗaɓɓaande nde ɓe mbaɗi, eɓe naamndii kamɓe boniraaɓe ɓee, nde ndiyam ɗam  yaltintee e gese ɗee, eɓe cokli kaɓirɗe tokoose, aawdi e engere, ballal nguura, ballal kopporeeje e ƴeewde ruttude gooto fof ko boniraa koo. Eɓe naamndii gammbol ngam falaade diƴƴe. Eɓe njetta heen Alla no feewi ko kanko tan anndi ko O waɗiri ɗum, yo yimɓe njokku golle, mbaasa hofde juuɗe. Ko jaayiya tan mo Alla haaji. Gardiiɗo SONADER, nde ari ndee wiyi yimɓe ɓee ngoni ko e waɗde Gasra, o wiyi gese ɗee ina potnoo jogaade haralleeɓe, no remiraa nii ina ŋakki njuɓɓudi.  Woɗɗondiraani e haala Waalii. No Alla waɗata haa balɗe seeɗa pawtii heen, kaayitol ummorii to jaagorgal kalfinaangal geɗe nder leydi (waalii fof heɓii ɗum) wiyde wonde kala to leppata yo reme, leyɗeele dokkooje ɗee ina kuli heege ina jogori waɗde, ɗuum waɗi sahaa ina ara, hay gooto yeeyataa, hay gooto hokataa, nde tawnoo eɓe kuli heege ina jogori waɗde : ɗum firti ko neɗɗo fof yo rem. Waaliiji ɗii e haakemeeji yo ɗow yimɓe ɓee, kadi SONADER maa ɓamte ƴellitee haa jogoo mbaadi ndi joginoo adan ndii. Eɓe kirjina yo yimɓe ndem. Kanko Waali, o wiyi Jiinge ko yeru moƴƴo wonande gure keddiiɗe ɗee : Jiingenaaɓe ngummiima ndemii, kollii laawol ɓamtaare ngam wallitde kisal nguura. Annduɓe to bannge faggudu ina kawri, leydi waawaa ɓamtude faggude mum, ɗoon ɗo ƴellitaani ndema. Ɓuri moƴƴude ko ɓuri heewde ko ñaamaten yo a taw ko enen ndemata ɗum, hoto ngonen yowitiiɓe e woɗɓe. Leyɗeele so ina njiɗi heɓde kisal nguura, alaa e sago kirjinen, mballiten yimɓe e demal. Yeru ɗoo he leydi Muritani ina foti wallitde yimɓe haa kisna leyɗeele mumen, ɗum woni mo woni kala heɓana leydi mum kaayit jeyi leydi, laamu dartina dawrugol yiɗde heɓtude leyɗeele miskineeɓe, rewata heen ko wallitde yimɓe ɓee e kaɓirɗe e aawdi e engere e haralleeɓe ndema. Yontii leydi men natta yowitaade e leyɗeele goɗɗe e fannu nguura. Usmaan Ñaan, hooreejo Catal FƁPM Kayhayɗi
https://pulaar.org/2022/08/04/yoolayru-gese-fori-yaakaare-bonii/
Ñalnde jofnde alkamiisa 18 juko (ut) 2022, toɓooli keewɗi doole njuppii he wuro Kayhayɗi. ƴiiwoonde adiinde ndee fuɗɗii ko hedde waktu ɗiɗaɓo jamma, waali wisde haa hedde jammaaji gadani, caggal ɗum ƴiiwoole ɗiɗi goɗɗe pawtii heen. Hay sinno digaali hol ɓe kaɗi ɗaanaade, yoga e yimɓe ko ndiyam haa nder kuɓeeje addani ɗum daraade haa subaka. Ƴiiwoonde woɗnde udditi weetndooga, ndeen ne yuppi haa waktu 10ɓo waɗii kuɓeeje janɗe haa teeŋti e kuɓeeje ɓakke. E teskaade e yoga e yimɓe, hono ɗeeɗoo ƴiiwoole e heewde ndiyam wayrii yiyeede. Hakkunde gure (woni leegal Madiina) wayrii ilde. Mawɗo gooto wiyi ko e hitaande 1971 ko ndeen boowal hakkunde gure wayri waɗeede laana, e oon sahaa eɗen nganndi ko ndeen sooño fuɗɗii e diiwaan Sahel, saabii gustagol toɓooji. Hol sabaabu ɗamɗoo ilam ? Ko ardii fof ko keewgol ndiyam ngummiɗam dow, toɓooli ɗii ina keewi doole sanne : 205 mm, refti heen ko gaabi peewnanooɗi ngam yaltinde diƴƴe (kanaluuji), ɗiin gabi yoga e mum en ngubbiima sabaabu nde koɗki. Geɗel tataɓel ngel  ɗiiɗoo nokkuuji ko nokkuuji ilatnooɗi . Yeru  hakkunde gure e sahaa ɓooyɗo anndiranoo, so ndunngu arii, laaɗe ina njaha heen. Alkamiisa subaka, wuro ngoo ina jiiɓinoo no feewi, ardiiɓe laamu e meer mbaawii yillaade nokkuuji ɗii ngam ƴeewde to bonannde ndee tolnii, caggal ɗum ko otooji konuyaŋkooɓe mbaaawi jolnude yimɓe boniraaɓe ɓee ngam hoɗnoyde ɗumen e ekkolaaji. Ko ɗiiɗoo nokkuuji ndañi caɗeele : Madiina, Beelel Hawo, Wanndaama, kebbe e Niiti. Aset 20 juko, hono Hooreejo leydi Muhammed Seek Gaswaani waɗii njillu bettungu he Kayhayɗi. O waawii yettaade leeɗe naatɗe  ɗee, o waawii heɗaade yoga ngam famminde mo caɗeele ɗe ɓe nguuri ɗee balɗe. O hollitii laamu maa daro ngam addude ballal feewde e yimɓe ɓe caɗeele ɗee keɓtii. Ko jiidaa e nokkuuji jooliiɗi ɗii, kuɓeeje ɓakke keewɗe njanii. Kuɓeeje keewɗe maa ɓooy daraade e ndiyam, sikke alaa artude heen hoolnaaki, ɗoon ɗo ndunngu gasaani, asamaan oo ina laawii. Haakem Kayahayɗi wonndude e mawɗo alkateeɓe yilliima hanki nokkuuji ɗo egginaaɓe ɓee ngoni ɗoo, o hollitii maa wood ko ɓe keɓi e ñalawma alet oo, kono haa subaka altine alaa ko ɓe keɓi ummoraade e laamu. Won e boniraaɓe mbaɗii seedantaagal e ko kewi ko : Dege Sammba Sih « mbiyetee-mi ko Dege Sammba Sih. Ardee amen ko gila iineer jamma ina fuɗɗii ɗoon nde toɓi ko juuti, tawi galleeji amen fof keewii ndiyam, nguura amen, bakane amen tawi leppii, ƴiiwoonde tataɓere ndee, ndeen tan cuuɗi amen ɗii fof naati, ɓeeɗoo ko hoɗdiiɓe amen, no min mbayi nii ko noon ɓe mbayi, gila min ngari hay gooto min njiyaani, hay mawɗo leydi hannde yettaaki min, ɓeeɗoo  kuɓeeje mumen fof kelii, ɗoo jooni min ngalaa ko min ñaami, min ngalaa ndiyam, min ngalaa hay huunde, ari ɗoo tan ko Bah Yaayaa, addii mburu e pakketaaji kosam ». Pennda Sammba Jula « mbiyetee-mi ko Pennda Sammba Jula, njeyaa-mi ko Tulde Kayhyɗi, galle Sammba Wullu en. Huɓeere am ndiyam naatii heen, ƴiiwoonde ndee nde ari jamma ndee, ndiyam ɗam naati, wonaa bakane, wonaa maaro, kaake amen fof mbonii, haa min ɗeɓi yoolaade, min njaltinaa mbiɗo wondi e ɓiyam boofo gila jamma min payi bannge goɗɗo, cuuɗi ɗii fof kelii ». Salamata Ɗaahaa Ñaŋ « miin mbiyetiimi ko Salamata Ɗaahaa Ñaŋ, njeyaa-mi ko Gurel Saŋe. Nde ƴiiwoonde ndee ari ndee, ndiyam ari haa heewi naati e galle hee, to adan ɗoo emin cakka emin ndufa, nde ƴiiwoonde ɗiɗaɓere ari ndeen woni ɓalal men yani, ɓiyam gooto ina wonnoo heen faɗɗii, min mboniraama haa boni, bagaas fof leppii, kala ko wonnoo e faawru, ɓe ngaddii min ɗoo e liise 2, ɓe ngaddanaani min ñaamdu, ɓe ngaddanaani min yardu, so wonaa Bah Yaayaa e subaka hee addanii min kosam e mburu, ko ɗum tan min njiyi ɗoo, balɗe tati ko ɗo min mbaali, galle amen too min ngalaa to min mbaali ». Tijjaani Jallo : « Mbiyetee-mi ko Tijjaani Jallo to leegal ina wiyee Beelel Hawo (Hakkunde gure). ƴiiwoonde ndee ari e amen ko nder jamma, min njaaraama heen gool tokooso ina yahra e balɗe sappo, ngel ko heen maayi, ko dow gudroŋ ndiyam ɗam rewi, bonnii no feewi, maaro ko min liirnoo nder huɓeere, saakuuji sappo ». So tawii nokku lesɗuɗo ina hoɗee, moƴƴi ko jooree walla ndaɗɗudi, woni fondation toowa. E wiyde won e yimɓe, haralleeɓe Africa 70 kam e  Itali Strade ndokkiino tooweendi fotndi waɗeede wonande kala jiɗɗo hoɗde e nokku oo, kono ellee hay gooto ɗooftaaki ɗum. Mawɗo gooto ina wiyatnoo « Miin so mi hokkaama galle hakkunde gure mi yiɗaa, sibu ɗum ko miin yiyiri gite am ooɗoo nokku laaɗe ina njaha heen ». Waylowaylooji weeyo ina mbaawi sabobinde ɗeeɗoo ƴiiwoole keewɗe ndiyam, en nganndaa ko aroyta, eɗen poti reentaade nokkuuji ilatnooɗi, hoɗde heen tawa wonaa e yamiroore harralleeɓe koɗki fotaani wonde. Reftaade e konngol Elimaan Bilbasi « Ndiyam renndotaako laawol, laawol ndiyam wonaa hoɗannde so a wonaa hoɗɗaandu ! » Usmaan Ñaan-Kayhayɗi
https://pulaar.org/2022/09/16/kayhay%c9%97i-to%c9%93o-heewngo-doole/
Mbele ko noon pot-ɗen hannde siforaade « kaaldigal ngenndi » urɓetenoo ngal oo dumunna fof, wonde wontii ƴiiwoonde saaynde, walla mbiyen tan ko e keneeli demminaare tan jeyanoo, kono ƴiiwoonde fadtanoonde ndee yettaaki tawo. Eɗen nganndi ko ina tolnoo jooni e hitaande, luulndo ɗaɓɓiino yo gollotooɓe politigi kala njooɗodo ngam nanondirde e peeje kawraaɗe ngam yiilanaade leydi ndii laabi no ƴellitorii caggal teskaade iñcuru bonndu ndi leydi ndii wuurnoo caggal duuɓi sappo ngardiigu mbonngu. Ina limtee e ɗuum borjingol jawdi dowla e porlugol mum e nafoore heeriinde (ñawoore mum caggal losko Parlamaa ina hiisoo ɗum e ko ɓurata 90 miliyaar ugiya, etee gasaani tawo), jaɓɓugol hakkeeji aadee (bonaandeeji 89 e warngooji dewnooɗi heen inan puŋŋinii tawo, ndañanaaka safaara) batte njiyaagu e ɗawgol won leƴƴi e kinɗe e nder leydi ndii wontii dawrugol laamu, en limtaani noon iñcuru to bannge nguura, waasamgollaagu e ñawu Covid 19… So tawii en kaalat goonga, e fuɗɗoode laamu nguu e gardiiɗo ɗum njattiniima no feewi sabu e miijo maɓɓe : « iñcuru alaa saka kaaldigal ina waɗee » kono caggal ɗuum, ɗo rewano fof, gardiiɗo leydi ndii jaɓii wonde won caɗeele ngoodi, kono ɗum ɗaɓɓi tan ko « diisnnondiral » ; luulndo ne jaabtorii ɗum ko wiyde « wiyeede ɗum diisnondiral walla kaaldigal fof foti e mum », ɓuri tiiɗde tan koko hebori wonde loowdi ndii. Neeɓaani partiiji luulndo ɗii e partiiji guuraniiɗi laamu nguu lelni goomu potngu lelnude kaayit peroowo laawol kaaldigal ngal. Ko ɗeeɗoo dame tati nanndiraa heen : 1. Ngootaagu ngenndi : ina nawori jojjanɗi aadee kala, gila e warngoonji, taccinaaɓe, batte njiyaagu, ɗawaaɓe, faltaaɓe ekn…jiidaani e geɗe jowitiiɗe e jaŋde e pinal; 2. Silsil demokarasii : laaɓal wooteeji, goomu wooteeji njaambureewu, wellitaare partiiji, ƴaañgol mum en to bannge ngalu ngu ɓe ngollorii, wellitaare jaayndeeji ekn… 3. Jiilgol moƴƴol fiyakuuji ndenndaandi : ɗum noddii hormaade jeyi ndenndaandi, haɓaade forlooɓe jawdi dowla, feccitaade e nuunɗal jawdi ndenndaandi, haɓaade waasam-ngollaagu sagataaɓe ekn… Ɗee geɗe fof noon luulndo holliri ko so tawii mawɗo leydi ndii qirraaki jaɓi ɗum en, alaa ɗo fayaaa tawo, etee hay so tawii o tawtoraaka kaaldigal ngal, maa o toɗɗoo neɗɗo e jaagorɗe laamu nguu potɗo jooɗonaade mo toon. Ɗum fof noon mawɗo leydi ndii jaɓii ɗuum haa addani goomu toppitiingu heblo kaaldigal ngal fuɗɗaade sakkude peeje no ɗum fof tabitiniraa. Hawraama fotde 600 aadee maa tawtore kaaldigal ngal, heen 280 ngummotoo ko e partiiji, 320 heddiiɓe ɓee kebori ummoraade ko e renndo siwil en (senndikaaji, pelle ɗe ngonaa laamuyankooje, dente renndo, teelɗuɓe ɓe darnde mum en heɓtinaa ekn…) ; heen moɓɓolde fof hawraa, ko wuuraniiɓe laamu keɓi fof, luulndo heɓa ko foti noon; sabu faayanooma wuuraniiɓe laamu nguu njiɗnoo ko noddude heen yimɓe heewɓe ko ina abboo e ujunere mbele ina njoola luulndo ngoo, kono ɗuum riwtaa. Nanondiraa ko heen ceŋgal bismangal fof feccittee ko e potal hakkunde haaldooɓe ɓee. E nder dame tati udditanaaɗe kaaldigal ngal, heen damal fof waɗi ko tafirɗe tati, peccittooɗe tiitooɗe heen damal fof, jogiiɗe ardotooɓe mum e fillitooɓe mum heen geɗal fof koko feccitaa e potal. Ñalngu mbattindiingu nanngaangu nde kaaldigal ngal fuɗɗotoo ko ñalnde 27 mee 2022. Kono ɗum fof ko waasnoonde hiisaade tuddinɓe e nder tanndalle ɗiɗi ɗee (luulndo e wuuraniiɓe laamu), tanndalde wuuraniinde laamu (keewal mum en jaɓri tan ko sabu gardiiɗo leydi ndii jaɓii) ndee kam bettaani sabu gila e fuɗɗoode ɓe ngonanaani ɗuum, sabu ɗum wonaa e nafoore maɓɓe sabu ɓe njiɗaa ko yiɗaa wayleede koo waylee, sabu maa wood ko bonnani ɓe (heewɓe e maɓɓe ko ceŋɗe laamu ɓennungu). Ko naññi yimɓe kay ko won e ceŋɗe jooɗtoraaɗe ko he luulndo njeyaa, won heen ko jaɓnooɓe caltii, won heen ɓe njaɓaano, caggal mum njaɓtori, kono tengiti ngal dow, ko cerindiiɗo hannde luulndo ngoo etee ina darii ina aybina ɗum. Laaɓanii yimɓe tan ko ardiiɓe ɗum ɓee ndaranii ko nafooje mum en hooram hoorameeje, hay so tawii njeeytotoo ko daranaade hinnde. Ɗee geɗe fof ndokkii mawɗo leydi ndii woytoraandu wonde kaaldigal ngal waawataa jooɗaade tawde anniya wonnoo ko renndinde yimɓe fof « won gedduɓe ɗum, won kadi heblotooɓe e geddude », kono woni goonga oo ko doole ɗe njiɗaa mbayliigu e nder leydi hee, yo ndi heddo e diiñaade ɗo gootel pooltiima waame ɗamamuya peeñnooɗo caggal loskooji parlamaa peewnooɗi e jiilgol laamu ɓennungu nguu. Karlet mo laamu nguu waɗi oo e nanondiral e luulndo juɓɓingol kaaldigal, hollirii leefgol dowla oo sabu mum jebbilanaade « hinnde » e waasde teskaade muuyaaɗe keewal ɓesngu ɗum ko aada mo manaani dowla etee woɗɓe ina mbaawi ɗum ñemmbude . Maamuudu H. Joob
https://pulaar.org/2022/07/06/kaaldigal-mbar-wontaani-%c6%b4iiwoonde-saaynde/
Caggal nde cifi-ɗen e tonngooɗe men ɓennuɗe ɗee, wonde kaaldigal ngenndi jaakoranoongal ngal wontii « ƴiiwoonde saaynde », oɗon nganndi Jaagorgal laamu kalfinaangal geɗe nder leydi e wellitaare juɓɓule noddiino luulndo he batu, nde arata ɓe ndiisnondira e mum hol no wooteeji kuccanaaɗi e 2023 kebori feewnitoreede. E oon sahaa, luulndo ngoo fecciima sabu won jaɓɓe nootitoyaade e saliiɓe Caggal nde cifi-ɗen e tonngooɗe men ɓennuɗe ɗee, wonde kaaldigal ngenndi jaakoranoongal ngal wontii « ƴiiwoonde saaynde », oɗon nganndi Jaagorgal laamu kalfinaangal geɗe nder leydi e wellitaare juɓɓule noddiino luulndo he batu, nde arata ɓe ndiisnondira e mum hol no wooteeji kuccanaaɗi e 2023 kebori feewnitoreede. E oon sahaa, luulndo ngoo fecciima sabu won jaɓɓe nootitoyaade (APP, Sawab mbeelu Biraam, Frud ekn e jagganɓe laamu junngo…) woodi saliiɓe (RFD, UFP, AJD/Mr e TAWAASUL) caggal ɗum Tawaasul sortii heen, tawtoyi nootitinooɓe ɓee. Ko waawnoo heen wonde fof, jaagordu nduu jooɗiima ko juuti ina haalda e gedduɓe ɓee ngam haa ngarta e nder diisnondiral hee, Alla anndi ko ɓe nanondiri e kaliifu hee, kono, e ko wiyaa ko maa mawɗo leydi ndii heƴi heen. Caggal nde diisnondiral ngal jooɗii geɗe kimmuɗe njeewtidaama heen e tee nanondiraama: yeru ko wiyetee « Proportionnelle » ɗum firti ko e nder wooteeji parti fof, njeñtudi ndi maa feccite fawaade e ɗo doole gooto fof ɗo tolnii e nder sifaa wooteeji ɗii kala (meeriiji, diiso diwanuuji e dipiteeji tawa e oon fannu noon ko 50% heen tan wonata jerondiral (proportionnelle), 50% keddiiɗo oo, ɓurɗo heewde wootooɓe fof nawa fof. Ɗanniyankooɓe men wonɓe caggal leydi ndokkaama hakke jogaade dipiteeji mum en ɓe ɓe ngootanta, nattii wonde ko suudu sarɗiyeeji suɓantoo ɗum en. Hawraama sukaaɓe maa mbaɗane doggol mum en keeringol no rewɓe nii e sarɗi tawa he nder doggol hee rewɓe e worɓe lommbondirtu etee ko famɗi fof hay so ɗiɗo wonduɓe e sii mbaɗee heen. Doggol ngol foti tolnaade ko he yimɓe sappo e goo (1). Wuro Nuwaasoot e ko heerii feccitaama e tummbuɗi tati, heen tummbudu kala rokkaama hakke jogaade dipiteeji njeeɗiɗo woni Nuwaasoot ngol laawol jogotoo ko 21 dipitee, ɗum firti ko ɓe ɓeydoraama siisuuji 3 e no waanoo adan nii. Ina hawra kadi wonde Dowla ina foti wallitde partiiji politigi e fereeje ɗe mbaɗata so ummaniima kampañ e sahaaji woote. Ko yowitii e nde wooteeji ɗii kala puɗɗotoo, hawraa ko ɗuum yo woppire CENI (Goomu Ngenndi Jaambureewu toppitiingu Wooteeji) toɗɗoo ɗum. Nguun goomu noon wasiyaa ko yo darne ko adii 31 oktoobar. E ooɗoo sahaa kadi ko e duko wonaa : hol no nguun goomu foti suɓireede ? Luulndo ina feccii e nder ɗuum : won heen mbiyi ko goomu nguu foti waɗeede heen tan ko jaambureeɓe, ɓe njeyaaka e partiiji, anndiraaɓe nuunɗal tawa ɗum fof noon ko e nder kawral gollidiiɓe ɓee ( ko wayi no RFD, UFP). Heddiiɓe ɓee (Tawaasul, APP e Sawab « Biram ») yantondirde e yoga e partiiji laamu walla ƴaañɓe laamu nguu, ngonani ko wonooɓe he goomu nguu poti wonde ko hoolaaɓe partiiji ɗii. Ɗum noon hol to jaamburaagal goomu nguu wonata ? Heen waalaare fof ina jogii dalilaaji mum, adiiɓe ɓee kolliti ko sariya baɗɗo goomu nguu « njaambureewu » foti tan ko siyneede sabu ina teskaa, he kitaale 2006-2007, nde ɗumɗoon siynaa, addanii Muritaninaaɓe haa e caggal leydi, heɓtinde wonde ɗiin wooteeji ko laaɓtuɗi. Heddiiɓe ɓee, miijo mum en ko so jeyaaɓe e partiiji luurduɗi ngonii toon, ina hasi ko ɓe nanondiri fof maa ɓennu tawa wondaani e caɗeele, hay so tawii noon e ɓe njaɓi wonde wonooɓe heen ɓee sarɗi tan ko hoto ɓe njeye he juɓɓule gardiiɗe partiiji maɓɓe (feere Tawaasul). Heddii kay ko mbar nanondiral ina waawi dañeede hakkunde luulndo e partiiji laamu ko yowitii e woote. Jooni kam eɗen paami tan wooteeji paaɗi njowitii tan ko he darnugol CENI sabu no sariya wiyri ko nguun goomu foti toɗɗaade nde silsil woote ɗee fuɗɗotoo, hol no doggol wootooɓe lelnirtee, hol no kartuuji dantitee kesɗinirtee (tawde lajal majji koko joofi) ekn… Ɗum noon beeli njowii hannde ko he darnugol CENI, ko sifaa maggu hebori gaddaade laaɓal e wooteeji paaɗi. Maamuudu H. Joob
https://pulaar.org/2022/11/25/wooteeji-kuccanaama/
Biyeteeɗo Ibrahima Tarawele mo tolno galaŋ “kapiteen” loppitii laamu to Burkina Faso, ñalnde 30 siilto (settaambar) 2024. Hawri ko e Mawnde (Aljumaa). CEDEAO, dental faggudu dowlaaji Afrik Hirnaange yahii toon he gardagol Muhamadu Isufu meeɗnooɗo wonde hooreejo Nijeer. Lappol maɓɓe ko yettinde nulal Umaru Siisoko Mbaalo hooreejo leydi Gine Bisaaw, gardiiɗo hannde CEDEAO. Mahamadu Isufu wondunoo ko e soknaajo Jaagorgal Geɗe Boowaliije mo Gine Bisaaw biyeteeɗo Sudi Carla Barbosa, wondude e Dr Umar aliw Tuure, hooreejo goomu njuɓɓudi diiwaniiri to CEDA. Yiɗde CEDEAO wonnoo ko yo laamu kesu nguu heddo he “wooteeji” ɗi Damiba anniyinoo yuɓɓinde he nder 2024. Ɓe njokkondirii e Hooreejo MPSR (Mouvement Patriotique pour la Sauvegarde et la Restauration », woni « Dillere Ngenndiyankoore ngam Kisal e Mahtagol ». Kapiteen Ibrahima Tarawore wonnoo hooreejo dillere MPSR konunkooɓe nde. Ɓe njokkondirii kadi e hoohooɓe aadaa. Hono Moro Naba e seernaaɓe diineeji maɓɓe. Ko adii nde sete CEDAO hootata, ɓe njettii heɓaare Kapiteen Ibrahima Tarawele, kanko e hoohooɓe aada e diine ɓe ɓe njokkondirnoo. Ciftinen Kapiteen Ibrahima Tarawele yandini ko gooto he yahdiiɓe mum nder konu Burkina, oon woni cukko-kolonel Paul-Henri Damiba. Ɓe ñiŋi Damiba waasde toppitaade e daranaade haɓaade jihaadiyankooɓe heelnuɓe nder Burkina duuɓi jeeɗiɗi hikka. Laamu Burkina waawi horde tan ko 60% leydi ndii, ko heddii koo fof ko seɓɓitiiɓe kuurii heen ina mbaɗa ko mbelaa. Holi Kapiteen Ibrahima Tarawele ? O jibnaa ko he 1988, ndeke o yahrata tan ko duuɓi 34. Hannde ko kanko ɓuri wonde suka laamiiɗo leydi he doŋre men Afrik ndee. O tawtii koninkooɓe teettirɓe laamu doole e kanuui, hono Kolonel Maamadi Dumbuya to Gine Konakiri jahroowo duuɓi 41 e Kolonel Asimi Goyta to Mali mo duuɓi 39. Ina wiyee ko o nuggaro o wonnoo kono peertuɗo nde o janngata ndee, to Boobo-Julasoo. Kapiteen Ibrahima Tarawele loppitii laamu he juuɗe Kolonel Damiba, caggal nde oon ne heɓti laamu he juuɗe Christian Kabore. Nde o renndini jaagorɗe laamu Burkina nde ɓe keɓti laamu ndee, o wiyi ɓe : «… mbeɗe anndi yoga e mon kecci mi, min ɗaɓɓaani ko kewi koo, kono ko alaa-e-sago min mbaɗa ɗum ». Mudda mo cukko-kolonel Damiba jooɗii he jappeere, seɓɓitiiɓe Dowla Islaam e Al-Qayda ɓeydii njanguuji mum en nder Burkina, ɓe kuurii he yoga e diiwe woyla (rewo), ɓe taarii gure teeru haa ko ina tolnoo he 40%. Kapiteen Tarawele fuɗɗorii konuyaagal ko he golwole hakkunde maɓɓe e seɓɓitiiɓe to Mali. O wonii toon he sete Genɗi Dentuɗi, o holliri toon jambaraagal makko. Teeŋti nde seɓɓitiiɓe njooki ɓe to Tummbukutu, he 2018. He hitaande 2019 o tawtoraama wolde Otapuwana nder fuɗnaange Burkina, fotde lebbi jeeɗiɗi. O tawtoraama kadi wolde Marekoy Rewo lesdi Mali. O meeɗaa jooɗaade ko ina ɓura lebbi jeegom tawa o tawoyaani konunkooɓe makko nder ladde. Kono galaŋ makko ko Kapiteen tan, o wonaa Seneraal. O janngi ko nder duɗe Burkinaa. Nde o angisii he 2009, o jangoyi Maruk ko feewti he kuutoragol kaɓirɗe konu. Kapiteen Ibrahim Tarawele ardiima loppito laamu ñalnde 30 settambar 2022, o wuurii loppite ɗiɗi ko adii nder lebbi jeetati. Ñalnde mawnde 15 kawle o toɗɗaama yo o ardo laamu leydi ndii. Kanko wonti jiiloowo toowɗo konu leydi, hooreejo Burkina Faso. Ibrahiima Tarawele e Thomas Sankara Ɗoon nde batu dawriyankooɓe e hoohooɓe aada ndenndi ñalnde mawnde 15 kawle 2022, ɓe cakkiti yo o ardo laamu leydi ndii haa lajal cabborgal ngal timma. Ko ɗuum addani sunnotooɓe dawrugol Burkina nanndinde Ibrahiima Tarawele e Thomas Sankara nde ardotoo laamu Burkina he 1983. Kamɓe ɗiɗo fof ko ɓe tolno kapiteen, Sankara ne yahratnoo ko duuɓi 34 nde o loppitta laamu ndee, Tarawele ne ko noon, kamɓe ɗiɗo fof ɓe njandini ko Bees toowɗo nder konu Burkuna. Jerondiral maɓɓe noon ko ɗoo tan haaɗi ngati ngonka Hot-Wolta he 1983 ina seerti e ka Burkina Faso hannde. Ko ina wona duuɓi 40 caggal wakilitere Sankara, leydi “yimɓe nuunɗuɓe” woni ko he ndaarde daɓɓitaade, kasaare ina satii ɗum baŋ-yoo-baŋ. Burkina wontii laana njulka, bempeƴƴe ina naatira baŋŋeeji kala. Huccannde Ibrahima Tarawele Kapiteen Ibarahima Tarawele hunii ko toppitaade tan gollanaade geɗe cabborɗe, ɗiɗmel ngel ko yuɓɓinde suɓngo he hitaande 2021, tataɓel ko ɗoftaade kala ko nanondiranoo gila he ndernderi haa he boowal leydi ndii. Ɗoon ɗo njuɓɓudi demokaraasi woodaani ko ɓooyi ngati konunkooɓe, Kapiteen Tarawele fodii artirde kisal nder leydi ndii kala, ɗoon ɗo Burkinaaɓe nguuri nder kulol e owleende, ɓe compa demokarasi. Batte ngoo loppito laamu He nder ɗii lebbi jeetati jawtuɗi ko ngoo loppito woni ɗiɗmo nder Burkina. Mbele ɗum wonaa fuɗɗoode gartugol konunkooɓe nder laamuuji doŋre Afrik ? Ko woni yeeso daɗaani gite. Ko ɗii kulhuli Antonio Guterres, Koolaaɗo Kuuɓal Genɗi Dentuɗi haalnoo nder hitaande 2021. Ko ndeen kadi o wiyi “… noddaango am feewi ko he leyɗe ƴellitiiɗe nde mballata Diiso Kisal Genɗi Dentuɗi hulɓinde ɓeen yiɗooɓe loppitirde laamu doole ; ɗum wontii hankadi ñawu rewam”. Kono ɗeen leyɗeele biyeteeɗe ko kattanɗe ɓuri woƴeede ko dille gonɗe nder mum en, hono hare hakkunde Ukereen e Riisi. Ɓe ɓuraani yeeƴaade geɗe jerɓinooje bayɗe no dille Burkina. Tengiti ngal dow nder leyɗe hono Burkina e Gine e Mali naatii tigi nder mbunndi-mbunndi ɓiyngu-baabaagu nder hare leyɗe Fuɗnaange e leyɗe Hirnaange to Orop e to Ameriki. Ɗum feeñiri ko wolde hakkunde Ukereen e Riisi. Nde wonnoo Riisi yiylotoo ko jiimtude leyɗe ɗe Farayse jiimnoo. Kono Burkina e ko nanndi he mum ina mbaɗti heen hakkille haa Ibrahiima Tarawele suuti ɗemngal wiyi « Amerikinaaɓe e Faraysenaaɓe ko yahdiiɓe men e oo yonta, kono eɗen baawi kadi jogodaade jokkondire he Riisi no heddiiɓe ɓee nih ». Mbele ɗum tinndintaa ko ɓe rewooɓe laawol Malinaaɓe ndewi ngol ? Ngol laawol woni noddude Wagner yo lomto koninkooɓe Farayse ronkanɓe seɓɓitiiɓe jihaadiyankooɓe. Ko woni he lahal fof maa juuɗe njiytu. Aamadu Malal Gey
https://pulaar.org/2022/11/24/kapiteen-jandin%c9%97o-cukko-kolonel/
Fonndu ine metti fotndaade Fonndu e naanaango walla naangaango hurmbitii ñalnde mawnde (aljumaa) 28 siilo (saawiyee) 2022 jumaa mum ɗiɗaɓo. Almaami raatib nduun Suudu Alla wiyetee ko Ceerno Mohammadu Alhasan Juuli Soh. Jamaanu keewngu doole nootitiima gila e nder leydi Muritani haa caggal mayri. Ngam noon siimtande banndiraaɓe no kewu nguu yahrunoo, jaaynde Fooyre Ɓamtaare neldii toon nulaaɗo mum. Nulaaɗo oo ne dañii fartaŋŋe jokkondirde e kalfinaaɗo njuɓɓudi kewu nguu, hono Alasan Yero Njaay. Nulaaɗo Fooyre Ɓamtaare :  Caggal calminaali e koofnaali feewde e maa e     rewrude e maa feewde e wuro Fonndu e kuuɓal, hol no oo ñalawma ñalluɗo 28 lewru siilo 2022 wayi e mon ? Alasan Yero Njaay (AYN) : Ko adii fof, caggal salmitaade ma e bismaade ma e nguuɗoo kewu, ko ruttude calminaali e teddungal feewde e jaaynde men Fooyre Ɓamtaare sabu mayre jaɓde arde nootaade min, Nuwaasot fof e woɗɗude Fonndu. So ɗum ɓennii, ooɗoo ñalawma ko pattamlamo, mo ɓerɗe amen fof njaɓɓodii, minen Fonndunaaɓe. Ko ñalawma teskinɗo, teskaaɗo, jogorɗo yantude e pille daartiyaŋkooje dowrowe wuro ngoo. Fooyre Ɓamtaare: hol no miijo mahde jumaa ɗiɗaɓo ardi e mon sabu ellee wuro ngoo ena joginoo jumaa mawɗo e jamaaji tati mahaaɗi, juuleteeɗi ? AYN  : haade kay wonaa luural daɗɗii kadi kattanɗe ngalu e soklaaji aduna ngantinaani, kala ko yimɓe mbaawi darnude e nokku mumen ko Suudu Alla ɓuri, kadi foti ardaade. Ɗoo e Fonndu noon ko teskaade wonde wuro ngoo ɓeydiima to bannge mawnugol e ɗii duuɓi battindiiɗi. E ko refti heen, won e koɗanɗe ena ngoɗɗi to ngoni, joom mumen ena ndaña sahaa fof caɗeele teeŋti e ñalɗi aljumaa. Nde hilifaaɓe njaltini miijo mahgol jumaa ɗiɗaɓo ngol hay gooto gantinaani walla luutndaaki miijo ngoo. Ko e oon sahaa, ɓesngu nguu, gila e wonɓe ɗoo e nder wuro ngoo, nder Muritani haa e wonɓe to caggal leydi njokkondiri, ndesndi geɗe ɗee haralleeɓe fanniyaŋkooɓe to bannge mahdi ngam ɓetde ngalu potngu mahreede nguu. Nulaaɗo Fooyre Ɓamtaare : jooni yettano en jumaa oo, gila e mahdi makko, weertaango makko, kattanɗe makko to bannge waawde nawde yimɓe haa e ngalu kuutoraangu nguu. AYN  : Mahdi jumaa oo roondiima teemedere e go’o miliyoŋ e teemedde ɗiɗi e sappo e tati ujunere e teemedde jeenay e capanɗe joy mbuuɗu e ceede Muritani (101 213 950 MRO). Nguun ngalu, caggal ballal Alla, yalti ko e warñeende ɓesngu wuro Fonndu, gila e wonɓe ɗoo e nder wuro ngoo, wonɓe e nder leydi Muritani, Senegaal, Gammbi, Mosammbik, Konngo Barasawiil, RDC Konngo, Gaboo, Dowlaaji Dentuɗi Amerik, Farayse, Belsik, Itali e Espaañ. E siftinde wonde wuro ngoo ena jogii 365 ɗanniyaŋke wuurɓe e ɗee ɗoo leyɗeele limtaaɗe. Jumaa oo mahaa ko e nder duuɓi ɗiɗi e lebbi jeenay e balɗe noogaas e goo. To bannge weertaango, dingiral jumaa ngal ko 600 m2. Weertaango juuleteengo ngoo ɓetata ko 300 m2. To bannge hattan, omo nawa 380 juuloowo. O waɗi ko soorooji nay. Soorooji ɗiɗi keedtuɗi hirnaange ɗii, tuggude e leydi haa to ɗi kaaɗoyi dow ko 30 meeteer. Ɗi funnaange ɗii ne ko ɗiɗi, gooto fof tooweendi mum ko 17 meeteer. Nulaaɗo Fooyre Ɓamtaare : Seydi Njaay, jamaanu keewngu, ngu en keewaani yiyde walla nande e uddite jumaaji bayɗe hono nii yiyaama tuggude e haŋki fayde hannde e Fonndu, hol ko saabii ɗum ? AYN  : Fonndu ena yetta Alla sabu noddiino banndiraaɓe mum, banndiraaɓe mum nootiima ɗum, nootoriima ɗum keewal e peewal. Nde jumaa kaa mahaa haa gasi haa alaa ko heddii haŋkadi so wonaa udditeede, Fonndu winndii ɓatakeeji feewde e 170 wuro, ko jiidaa e eeraali dewnaaɗi e rajooji e teleeji walla e dingire Whatsapp. E nder gure teddiniraaɗe ɗee, 150 wuro, nulaaɓe mumen ngarii ɗoo ko jiidaa e fotde 80 kilifa diine nantuɗo innde mum nootitiiɓe e kewu nguu. Nulaaɗo Fooyre Ɓamtaare : E hilifaaɓe diine nootitiiɓe ɓee, hol heen ɓe mbaaw-ɗaa rokkude en inɗe mumen ? AYN  : En mbaawaa limtidde ɓe kamɓe fof sabu keewal maɓɓe kono maa en njaŋto ɗoo heen huunde ko wayi no Kalifa Ceerno Ibraahiima Ceerno Aamadu Bookar e ceerno Aamadu Tijjaani Bah ɓe Hoore Foonde e miñiraaɓe mumen e Ceerno Mammadu Ceerno Aamadu Neere Bah mo Kayhayɗi e biyeteeɗo ceerno Aamadu Sammba Gañaaɗo gummoriiɗo to Mbuur Senegaal. En njiyii ɗoo Sheriif Saydu Ɗaahaa to Unfani sara Butelmiina e Sheriif Ɗeyyibu mo Cilon. En teskiima heen garal Ceerno Baabakar Abba, elimaan raatib gooto e jumaaji to leydi Kameruun e Ceerno Ahmadu Ceerno Mohammed Lamiin to Dumga. Ngarani Ñaabina e Tule Oole ko Ceerno Abdullaay Lih e Ceerno Ɗaahiiru Lih. To bannge Ligisayba Gorgol, ngummorii toon ko Ceerno Aamadu Umaar Sih e Ceerno Mammadu Kan, taani mum Ceerno Aamadu Daabiya. Eɓe ngardi e Ceerno Kabiiru Kan e Ceerno Alfaa Baabayel Sih e Ceerno Abuu Aamadu Joop. Njaɓɓii ɓe e wuro hee kadi mbismii ɓe, kamɓe seernaaɓe arɓe ɓee, ko seernaaɓe Fonndu. Ɓeen ngoni : Ceerno Aamadu Baylaa Lih, Ceerno Aamadu Mammadu Saydu Kan, Ceerno Mammadu Siisee Bah, Ceerno Usmaan Woon, Ceerno Mustafa Tijjaani Bah, elimaan jumaa gadano oo e Ceerno Mammadu Alasan Juuli Soh, elimaan jumaa keso oo. Rokkaa teddungal juulnude waktu uddital ngal ko biyeteeɗo Ceerno Aamadu Tijjaani Bah mo Hoore Foonde, garduɗo e lappol Kalifa Ceerno Ibraahiima Ceerno Aamadu Bookar. Nulaaɗo Fooyre Ɓamtaare: Mbele won jagge laamu walla dawriyaŋkooɓe nantuɗe inɗe mumen ngari heen ? AYN : To bannge jagge laamu, alaa keddiiɗo e diiwaan hee walla e saraaji mum mo tawtoraaka kewu nguu, gila noon e goforneer Barakna (waalii Barakna), goforneer Gorgol, goforneer Saydu Sal, gummoriiɗo to Aksuus, Caam Aamadu Tijjaani gardiiɗo Eteer, Aamadu Hammadi Kan ganndiraaɗo Pelee, gummoriiɗo to Ligisayba, gardiiɗo ko fayti nehngo dariindi e nder diiwaan Gorgol. Doktoor Bah Mammadu Alasan gummoriiɗo to Senegaal walla Luuren e woɗɓe ɓe en ndañaani anndude inɗe mumen ngarii e ñalawma oo ko jiidaa e ardiiɓe palɗe wonɓe e diiwaan Barakna haa e halfinaaɓe ndeenka e kisal teeŋti e jooɗiiɓe ɗo wuro Mbaañ ɗoo. Ko fayti e dawriyaŋkooɓe mawɓe, ko goonga en nganndidaa ɓe kamɓe fof kono meer komin Bagodin hono Umaar Haamiidu Jah e Bookar Sule Bah to Bagodin, en njiyii ɗumen e dental ngal kadi ngardii e setooji mawɗi, teskinɗi. Nulaaɗo Fooyre Ɓamtaare: hol ko kewu hannde nguu roondii e ngalu ? AYN  : En mbaawaa ɓetde ngalu kuutoraangu e ñalawma hannde oo sabu ena waɗi ko naati heen haa heewi ko tonnganooka, kono tan ɗo njahraten ɗoo e oo ɗoo sahaa to bannge mbaraangu 37 ngaari e ngelooba kirsaama, kirsanaama kewu nguu ko jiidaa e fotde 30 hirsuɓe e nder galleeji mumen, ɓe njowitaaki e baraaɗi kewu nguu. To bannge ndefu kadi, 100 mbana toggaama. Nulaaɗo Fooyre Ɓamtaare : Mbele Fonndu dañii balle gummoriiɗe ɗum e laamu walla e hoɗdiiɓe mum renndaaɓe nguurndam ? AYN : To bannge hoɗdiiɓe renndaaɓe nguurndam, ena gasa wooda ko ummorii toon kono to bannge laamu kam, en cikkaani. Nulaaɓe Fooyre Ɓamtaare : So tawii laamu yantinaani heen juuɗe mum mbele Fonndunaaɓe tan ena mbaawi kañumen tan runngaade oo kaalis fof, gila ko mahraa jumaa oo haa e ko waɗiraa nguu ɗoo kewu ? AYN  : Caggal ballal Geno, kala ko faayodini ko njiy-ɗaa ɗoo e nder wuro Fonndu ko ɓiɓɓe fonndunaaɓe, wonɓe ɗoo e yaltuɓe, ɓe kaalno-ɗen to dow too, mbaɗi. Ɓe mahii duɗe leslese ɗiɗi (duɗal dow e duɗal les), kolees, safrirde wuro e gollorɗe jahdatnooɗe e mum, jehreeje tati, sardiŋŋe wuro, fooraas jarnoowo Fonndu no diidorinoo. Ɗum ɗoo fof waɗaa ko e kawral maɓɓe e warñeende maɓɓe ɗo hay ballal gootal yantaani heen. Nulaaɗo Fooyre Ɓamtaare : So en paamii rafiiji kaɗɗi hannde gure keewɗe ɓamtaade biyeteeɗi luure ɗii, njettaaki on tawo, onon Fonndunaaɓe? AYN  : Ko mawɗum, eɗen njetta heen Geno no feewi. Huunde fof ko hade tawo tan wiyetee, Ɗiin rafiiji njettaaki Fonndu tawo. Kala ko Fonndu ummini walla ummanii ena heewi yuumtude nde tawnoo ngo alaa jeese ɗiɗi feewde e eɓɓooje maggo. Ngo jogii tan ko yeeso wooto, yeeso fellitɓe, ɓe ngaanaani. Gelongal Fuuta lollirɗo Njaay Saydu Aamadu ______________________________________ Ngannden seeɗa e Fonndu Fonndu ko wooto e gure Hebbiya Muritani walla mbiyen ko wooto e nder falnde Mbaañ e nder diiwaan Barakna. Ngo woni ko hakkunde Bagodin e Woolum Haataar, worgo laawol berkangol hakkunde Ɓoggee e Kayhayɗi walla hakkunde Kayhayɗi e Ɓoggee. Fonndu ko wuro mahaango, yooɗngo, fattamlamo e nder gure Fuuta Tooro. Ngo waɗi ko leeɗe jeeɗiɗi : Haataar, Caskon, Perlel, Neereyel, Jammel, Jam-ɓuri e Siñcaan. Faggudu maggo yowitii ko e ndema e ngaynaaka e njulaagu kono ƴelliti ngo haa ngo dowli ko ɗanniyaŋkooɓe maggo (365 sagata).
https://pulaar.org/2022/02/28/fonndu-ine-metti-fotndaade-he-ba%c9%97al/
Ñalnde 19 mbooy 2019, Jaaynde Fooyre Ɓamtaare jokkondirii e gooto e naalaŋkooɓe Fuuta biyeteeɗo Aliiw Demmba Njuuk , to Wiinnde Ɓokki Jaawɓe e nder diiwaan Gorgol. Oon sahaa Aliiw ena ena awa. Fooyre Ɓamtaare (FB): Aliiw Demmba Njuuk, caggal calminaali Fooyre Ɓamtaare feewde maa, haade Geno rokkii fartaŋŋe yiyde ma e jooɗodaade e maa, ko a naalaŋke mo yonta ɓennuɗo ɗoo ko ɓooyaani, anndi, humpitii geɗe mum kono mo yontaaji hannde ɗii ŋakki e mum ganndal, holi aan ? Aliiw Demmba Njuuk: Mbiyetee-mi ko Aliiw Demmba. Njuuk ko yettoode amen. Njibinaa mi ko ñalnde 31 lewru bowte (décembre) hitaande 1951 to Waande. Neene am wiyetee ko Jeynaba Iisa lollirɗo Juulde Muusaa Njuuk. Baaba am ko Demmba Faatimata Muusaa Ummu Abdul. Ko mi punaaɗo. Funeere am wiyetee ko Alasan Demmba Njuuk, o saŋkii ko to leydi Kodduwaar e hitaande 1995. Nulaaɗo Fooyre Ɓamtaare: Hade men artude e ko nganndiraa-ɗaa koo, so naalaŋkaagal, hol to wuro Waande heedti e nder Fuuta? Aliiw Demmba Njuuk : Waande woni ko e nder diiwaan Laaw to bannge Senegaal, bannge hirnaange rewo Aram Sahre wuro Gellaay Aali, worgo Keneme walla Ari-funnda, rewo Dumga Cile e Dumga jaawanɓe. Nulaaɗo Fooyre Ɓamtaare : hol no naalaŋkaagal ardi e maa walla hol no ƴettir-ɗaa naalaŋkaagal ? Aliiw Demmba Njuuk : Naalaŋkaagal am jibinaa ko hakkunde laana e awƴal e dow powle Caanngol Geloonga, suukara caalli. Nulaaɗo Fooyre Ɓamtaare: Laaɓtinan banndiraaɓe janngooɓe Fooyre Ɓamtaare alhaali maggol ! Aliiw Demmba Njuuk : Geloonga ko caanngol keewngol liɗɗi, lollungol saɗne e nder cubalooji. Kala cubballo jeyaaɗo, tuggude e diiwaan Laaw, Mboon, Suska, Soowa, Edi haa addan maa e diiwaan Ceelaaw, ena anndi ngol etee so ngol innaama, so mawɗo, so suka, maa wood ko ɓernde mum miijii walla yiila hoore, fawta heen eskey aduna. Geloonga yaltinii subalɓe mawɓe annduɓe ndiyam, naalaŋkooɓe dowluɓe, mbirooji udduɗi lammbaaji e yontaaɓe nantuɓe inɗe mumen. Geloonga jibinii giɗli, enɗam e njonngu tiiɗngu hakkunde wuurdunooɓe ɗoon. Kala ko ena weltina fittaandu e oon sahaa, ena dañee ɗoon. Ko ɗuum addani Geloonga wiyeede suukara caalli Nulaaɗo Fooyre Ɓamtaare : Aliiw Demmba, mbiy-ɗaa ƴettu-ɗaa naalaŋkaagal maa ko e Caanngol Geloonga, hol ko nawno maa toon e hol no ɗum ardunoo ? Aliiw Demmba Njuuk : Addunoo-mi e Geloonga ko awde. Ngardunoo-mi ko e keyni am, ena wiyee Iisa Paate Joop. Liɗɗi ena keewi, haaranduru ena heewi, bewre e bellanteeje tonngaaka. So jamma arii, sukaaɓe ɓee, rewɓe e worɓe, mbaɗata ko gorle kiirɗeeli hakkunde yimooɓe, amooɓe e hoɗooɓe moolooji e koɗli. E oon sahaa, Abbaas Njaay, Cariiɗo Diba, Jaafara Njaay, Habii Sammba Daali Diba, Aminata Usu Saar, Aminata Sammba Booli, Boyli Joop, Mammoo Raamata en, e woɗɓe ɓe limotaako, ko ɗoon min tawi ɗumen. Ndeen min ngarii, kiirɗeeli ɗii natti waɗeede gorle, ñiiɓti ɗo am ɗoo, miin Aliiw Demmba. E oon sahaa noon, sukaaɓe ɓee e dooltinde ɗo tuddunde amen ɗoo, mi naataano ɓe, hakkille am alaano e ko ɓe mbaɗatnoo koo. Mi ɓadtinanno ɓe warqa e suukara tan, miin mi ƴetta leeso am, mi joñoo haa woodi wiyɓe mi yo mi anndu sukaaɓe ɓee kiirdata ɗoon ko sabaabu nde am. Ɓooytaani mawni am, biyeteeɗo Aadama Demmba oo arani mi ngam jolloyde waalo. Nii woni, min nanngi ñalngu, mbaynii-mi Geloonga, suukara caalli e diiraango mum. Sukaaɓe ɓee, ñaagii mi yo mi faɓɓit, ena njiɗi waynondirde e am e duusde mi. Njebbilii-mi, Keddii-mi e yamiroore maɓɓe haa ñalngu nguu ari. Min kacitii, miin e Aadama mawni am, min mbaynii, min njahdi e duusooɓe. E kaawisi Alla, dawɓe gila nde kacitii haa midi yoni, njahaani ko foti no 2km. Lekki fof mawki ki min ngari, min ndaroo, ɓee ena njima, ɓeya ena koɗa, ɓeyatoo ena ɓoppa, ena ngama, haa juuta kadi min ɓenna. Ko noon min ngoori haa naange darii e hoore. Ko ɗoon mbiy-mi Aadama mawni am, yo duusatnooɓe ɓee nduttoo walla miin mi  ruttoo. Aadama Demmba ñaagii ɓe, kamɓe duusatnooɓe ɓee, ɓe nduttii. Miin e Aadama Demmba Njuuk min ɓenni, min ñalloyi Ɓoggee… Min eeli naange e Ɓoggee, min payi Guylol, ko ɗoon galle amen daakinoo ena awa e oon sahaa. Guylol woni ko hakkunde Waalalde e Jaaynga. Waɗi sahaa gooto, mboɗo lelii haa nder jamma, daande moolo ardi mi les. Kaftii-mi, nootitii-mi e daande moolo ndee. Taw-mi ko mawni amen gooto ena wiyee Seydi Kummba fiyata moolo oo, njooɗii-mi. Yimɓe ɓee fof kooti, miin keddii-mi, mbiy-mi yo yeey am moolo oo wutte, tuuba e cakkal mum. Mbaawnu-moo-mi haa jinnaaɓe am keƴi heen. Nii woni, keɓtu-mi moolo, njahdu-mi heen. Ko ɗoo dey woni haŋkadi ɗo puɗɗii-mi waɗtude fiyde moolo sabu miijo am ruttaade Geloonga. Waande fof ena seedtii, kala nanɗo moolo am tawata ko nder jamma hijjitii, tawa mboɗo ladde, waɗa lekkel e lekkel. So mi ejii dille mum, mi haɓɓa moolo am, mi hoota. So mboɗo yaha maayo, mi nawora moolo am. So mi rewiima haa mi gasnii, mi haɓɓa laana e lekki, mi heɓa hakkunde ndiyam, miin tan, Alla tan, mi ñalla fiyde moolo am, mboɗo yima njimri nanatnoo-mi ena yimee Geloonga ndii. Ko nii dey woni no puɗɗoriit-mi e naalaŋkaagal! Nulaaɗo Fooyre Ɓamtaare: Heewɓe ena koddiri wonde ko Alasan Demmba, funeere maa ndee adi maa e naalaŋkaagal, kadi naatnu maa heen. Hol ko njaaboto-ɗaa yimɓe ɓee ? Aliiw Demmba Njuuk : Ko miin Aliiw wiyi, Waande fof kadi ena anndi, duuɓi tati mboɗo wiya moolo, Alasan anndaa moolo ena fiyee. O wonnoo ko Lisaa, caggal mum to Njum to Paate Jinnde en, o nani mi waɗtii fiyde moolo, kaŋko ne, o ari o tiri moolo. So emin njima, o reftata ko e ko njimat-mi koo. Miin njimat-mi ko ko Geloonganaaɓe njimatnoo koo. Haa nde min njahi Kaasamaasa. Awo fof ngo o waɗaa, welaani mo, kaŋko Alasan. Haŋkadi nguurndam makko fof, o yiɗi tan ko naalaŋkaagal. Kaŋko e Hammadi Ayse Jool mbaɗdaa hiirde jamma gooto, pekaan e wanngo. Ɓe mbaɗdoyi kiirɗeeli to Kudummba, Adiyaan e to Sigaasoor Kaasamaasa, caggal mum ɓe ɓenni Ndakaaru. So o dañii fijirde, min naatata ko nder suudu mi wiya mo ko nii walla nii. So o yaltii o yima, miin mi suusaa yimde e nder yimɓe. Ujunere neɗɗo  mbiyata ko kaŋko janngini mi naalaŋkaagal kono jibinaaɓe e Waande ena nganndi ɗuum, mawniraaɓe amen ɓee ena nganndi ɗuum. Nulaaɗo Fooyre Ɓamtaare: Hol nde puɗɗi-ɗaa waɗtude yimde e hakkunde yimɓe e hol ko addunoo ɗum ? Aliiw Demmba Njuuk: Ɗo puɗɗii-mi fiyde moolo, mboɗo tilloo daande am e hakkunde yimɓe ko e Madiina Njaacɓe. Sabaabu oo ko kala ɗo ɓiɓɓe subalɓe tiitortonooɓe laaɗe ngonnoo, ena kawritoyi Madiina, yanngeeji ena mbaɗa toon, gure jeeri e waalo fof ena kawrita, daay-daayre ena yuɓɓinaa. Min ngoni ɗoon haa yannge gasi, ɓe ngoppiti yimɓe fof, ɓe curi Waandenaaɓe. Jamma ari, ɓe mbiyi ko maa mi yima, calii-mi ko juuti haa hilifaaɓe mawɓe njanti heen, pellit-mi. Oon jamma, nde miin e Alasan min njooɗii, min ƴettidi daaɗe laabi ɗiɗi, kala gonnooɗo ɗoon hiwti, woyi. Ko ñalnde heen min penti jimol : Doŋel Joop. Doŋel Gicce Joop e yumma mum ƴeewi ɓurɗo toowde darnde e hiirde ndee, ndarni ɗum e hakkunde yimɓe, potndi callalal ŋeñemaaje kaŋŋe e darnde mum, taƴi, mbeddii min, yo min mbaɗ e cannje moolooji amen. Ko ɗoon hiirde ndee fusori. Nulaaɗo Fooyre Ɓamtaare: Aliiw Demmba, naalaŋkooɓe heewɓe ɓuri yiɗde wonde ko e gure teeru, kono aan cuɓi-ɗaa ko nokkuuji bayɗi no Siiwi, Wodobere e Bow walla nokkuuji luuñtitiiɗi gite e noppi no ɗoo e Wiinnde Ɓokki nii ? Aliiw Demmba Njuuk : Alla ena waɗi ñaamɗe am e naalaŋkaagal, mboɗo waawnee mi yima, mboɗo nulanee mi yaha kono ko laana e awƴal ɓurani mi. Ko ñaam-mi e ko njar-mi fof, ko awo ɓurani mi. Gelongal Fuuta lollirɗo, Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2019/09/25/aliiw-demmba-njuuk-gawoowo-walla-ko-naalanke/
Duuɓi ujjunnaaje ko neɗɗo e ñuuñu koɗdi. Kono koddigal ngal ko ko Pulaar wiyata “ rogere kaangaaɗo, ɗiggataa yuppetaake ”.  Ñuuñu ko tagoore jogiinde hakke wuurde e hisde. Jogii kadi hakke raddude. Ngam timminde ɗiin hakkeeji, alaa e sago njiilawu waɗa. He nder nguun njiilawu ko ɗoon ñuuñu felɓondirta e neɗɗo. Neɗɗo oo jooɗoo e maggu walla leloo e maggu, ngu fiɗa ɗum. Ɗoon tan neɗɗo oo gidda ɓama joofordu mum nirka ñuuñu haa wonta ndiyam. E yiyannde ñuuñu, ɗuum ko ɓurndoolaagu tan ngu neɗɗo jogii ina huutoroo. Kono e yiyannde neɗɗo oo, ko ñuuñu ɗaccii laawol mum. Sabu, so ñuuñu ina yiɗi wuurde e dow kisal, radda ko wuurdi tawa nirkaaka ɓittaaka, ngu foti ko woɗɗaade yimɓe. Walla hay so neɗɗo jooɗiima e ñuuñu, ñuuñu faama ɗuum wonaa e teyaaɗe. Luural mawnii haa diwii juuɗe sehilaaɓe e hoɗdiiɓe. Ɓaadi defte diine e sariyaaji ina ngoodi, ɓe pellitii yaade ñaawoore. Ñaawoore Ñaawoowo o o : Aan kam neɗɗo, holi ko saabii aɗa wara ñuuñu ? Neɗɗo : Miin saabii mboɗo wara ñuuñu ko geɗe nay (4) : – Go’o, mi wertat mbalndi am haa ɗaata, mi leloo. Haa ɗo ɗoyngol ɓurata welde ɗoo, ñuuñu mooytoo fiɗa mi. – Ɗiɗi, mi ɓoornoo wutte am, tawa ñuuñu ina soomii heen. Ñuuñu fiɗa mi heen sahaa haa wonta ko maa mi yalta yimɓe mi joñoyoo. Mi ɓuura wutte walla tuuba. – Tati : balɗe ɗiɗi tati, kala nde mem-mi ɗaalal ngal, wayata ko no jooni jooni piɗaa-mi nii. – Nay : ñuuñu horiima faamde mi so mi jooɗiima e mum, tawata ko mi tinaani. Ñaawoowo oo hucciti kadi e ñuuñu. Aan ne ñuuñu holi ko saabii aɗa fiɗa neɗɗo ?. Ñuuñu : saabii mboɗo fiɗa neɗɗo ko geɗel gootel, paamningel, ngel ndonku-mi yo neɗɗo faam. E sikke maa aan neɗɗo piɗirat-mi ko woynude, gaañde e warde. Alaa dey ! Piɗirat-mi tan ko ngam tintinde ko mi jooɗaaɗo walla ko mi lelaaɗo. Finnde mum : ko gila e Elhajji Aamadu Tijjaani Baal haa e Sammba Ruuda, Alaa meeɗɗo taggeede wiyaa ko ñuuñu wari ɗum. Kadi Aan neɗɗo, holi ko saabii rawaandu wofa ngummo-ɗaa ƴeewto-ɗaa damal ma ? Bey e baali ndilla jamma ƴeewaa so wuyɓe ngaraani ? Gertooɗe njogga jamma, hakkille maa heeda e jamaaji ? Ɗiin joggaali, kuunaali, meenaali e gofaali ɗi paam-ɗaa aɗa foti heen faamorde piɗgol am ngol. Aan neɗɗo ko aan dey wiyi “ tooñaa wari hoore, ko tooñanoo koo yoolii ma !” Miin kay so mi fiɗii ma haa ɗo a waawaa yaafaade, ŋurɓit gitel am walla koyngel am tan ɗaccaa mi, mi yaha. Kono cuɓoto-ɗaa tan ko nirkude mi. Ñaawoowo najii, sabu ko neɗɗo haalata koo, ko hakke mum, sabu neɗɗo ko jeyaa fof, jeyi mbalndi mum, comcol mum e ɓanndu mum. Kono ko ñuuñu haalata koo, ko goonga mo yeddotaako. Alaa fiɗannde fotnde  yoɓireede warngo. So ruttaade e asli, neɗɗo ina hoɗa ɗo ñuuñu hoɗi, hono no ñuuñu hoɗirta ɗo neɗɗo hoɗi. Kadi ñuuñu wuuri ko ngabbon e ceŋle, ɓadondiral nguurndam ɗam ina heɓi ɗo ceeraagu waawaa woodde. Wadde ko beldal e kawral tan moƴƴinta ngondiigu. Daawuuda Sammba Ndonngo
https://pulaar.org/2022/11/17/hakkunde-ne%c9%97%c9%97o-e-nuunu-holi-to-goonga-heedi/
Hammadi manna ko baaňoowu peewɗo junngo, hay gooto alaa e hoomu mbo o fotndetee e feewde junngo. Kala ɗo o yiɗi fiɗde, ko ɗoon o fiyata. Takkusaan gooto o sooynii ginal ine ňalli awde hay liingel jaggaani, sabu ngel fooƴde. Hammadi Manna wiyi « ngel ginel, hay so wontii maayo, mi yarataa ndiyam mum, so wonii laawol mi rewataa e mum ». Ginal heɗiima ko Hammadi Manna layi koo, tan diwi. Oon kikiiɗe ginal waylii, wonti debbo jooɗɗo mbo hono mum weeɓaani, ñaaƴi, feewi wuro. Nde ngal naatnoo wuro ngoo tan ƴamooɓe ngari, moni kala ina wiya ko kañum haani resde mo. Kamɓe fof o salii ɓe. Nde Hammdi manna yettii, o wiyi ɗum « yo a wuur » يokkaaɗo. Ɗoon buubaaji ndoƴƴi, awluɓe ngulli, bayli mbayli, kumballi unngii, fijirde dooki gila hay dara kewaani. Seeremɓe noddaa kumi dewgal haa baaji keddii. Tungande ma ñalnde dewgal humaa ha timmi, balɗe tati hiraande e bottaari fof koto galle Hammadi Manna, toon ko tato e lahal ,ɗiɗo e lahal, lahal e hoore mum. Safalɓe ngoppii teewu mbaɗtii ñaamde ñiiri e nebam, walla mbaɗɗaas. Fulɓe ngoppii ñiiri e nebam, mbaɗtii ƴakkude cette e afara njuɗu Hammee capaato ! Nde haa balɗe tati timmi ndammbooɓe ndambitiima, jombaajo ñaagii jom galle mum ine yiɗi yahde weendu ine wuppoya, jom galle yamiri korgel mum yo yahdu e jom suudu mum to weendu. Ndeen ɓe njettiima tan jombaajo ɓoorii wonti ginal, korgel ine ndaara, ngal woni e toɗɗaade cide e booti. Ndeen yahii haa waɗi sahaa, korgel ngel wiyi : « gineyni kooten, lacciri Hammadi neenam, gineyni kooten teewu hammadi neenam, gineyni kooten. Ginal jaabii : « woppu am mboɗo toɗɗoo cide e booti ». Gineyni wonti neɗɗo, ɓoornii comci mum, ɓe njoftoyi. Korgel haalani Hammadi manna wonde jom suudu mum ko ginal. Hammadi wiyi ndutto-ɗee janngo to weendu. Janngo e mum, korgel kam e jommbaajo nduttii to weendu. Hammadi yahri koyngel e koyngel, rewi e maɓɓe. Ndeen ɓe njettiima, hammadi manna ƴeeŋi e lekki banni fetel mum, tan jombaajo Hammadi wonti ginal woni e toɗɗaade cide e booti. Oon sahaa korgel yimi jimol mum hanki tan, ginal jaabii. Hammadi manna wulli : « ehee maa, ndeke ko a ginal » ? Ngal heɓɓitii ngal wiyi : « ko miin ginel ngel mbiyno-ɗaa hay so wontii maayo a yartaa heen, hay so wontii laawol a rewataa e mum, woni ɗoo ». Tan diwi, ngal majji menndeŋ ! Ko ɗum waɗi, hay gooto yaawnaaki, kala ko aɗa haala, ardin miijo.
https://pulaar.org/2020/11/19/tinndol-%e2%80%88kala-ko-a%c9%97a-haala-ardin-miijo%e2%80%88/
Koppe DEBBO e ƁAMTAARE e Booñ Kanadanaajo wonande golle nokkuyankooje puɗɗiima gollondiral mum en ñalnde alet 20 jolal (noowammbar) 2022. Kewu nguu waɗi ko to leegal SAMIA he Nuwaasoot, he tawtoregol bismaaɓe wondude e jaaynooɓe. Ko nii golle ɗee njahri : Caggal ɗuum tawtoraaɓe ɓee mbaɗanaa njoknaari
https://pulaar.org/2022/11/22/juutagol-golle-hakkunde-koppe-debbo-e-%c9%93amtaare-e-boon-kanadanaajo-wonande-golle-nokkuyankooje/
Ko ngol waɗi ɗiɗmol ko Goomu ndariniingu rewindo jaayndeeji ene yuɓɓina kawgel, tawtina heen ɗemɗe Ngenndiije Pulaar, Sooninke e Wolof. En paamii, hitaande fof ngel kawgel ene waɗetenoo, kono ko jaayndiyankooɓe haalooɓe walla winndooɓe he Arab e Farayse tan ngel heewnoo toɗɗaade. Kono, gila hitaande ɓennunde ndee, Hapa naatnii heen ɗemɗe ngenndiije Pulaar, Sooninke e Wolof. Pulaar ene wiya, « waɗde waɗta, ko e weleede Alla, kono goonga ene tawaa ». Ko ngol waɗi ɗiɗmol ko Goomu ndariniingu rewindo jaayndeeji ene yuɓɓina kawgel, tawtina heen ɗemɗe Ngenndiije Pulaar, Sooninke e Wolof. En paamii, hitaande fof ngel kawgel ene waɗetenoo, kono ko jaayndiyankooɓe haalooɓe walla winndooɓe he Arab e Farayse tan ngel heewnoo toɗɗaade. Kono, gila hitaande ɓennunde ndee, Hapa naatnii heen ɗemɗe ngenndiije Pulaar, Sooninke e Wolof. Ciftinen, e balɗe ɓennuɗe ɗee kadi, heblooji njuɓɓinaama to Nokku dewintooɗo jaayndeeji too. Heblooji goɗɗi kadi njuɓɓinaa to duɗal dowrowal keblowal terɗe jiilooje golle laamu e ñaawooɓe. Ɗii heblooji fof noon, mbaɗaa kadi ko he tawtoregol Ɗemɗe ngenndiije Pulaar, Sooninke e Wolof. Ɗum, ene addana en werlaade naamnal. Holi ko waɗi laamu nguu waɗtirde nii, jooni, hakkille e ɗemɗe ngenndiije. Haawnaaki, so en ɗaldii ɓooyi, maa en keɓoy heen ko laaɓi. Miin, e miijortooɗo no am fof kam, emin njooɗni ɗum. Tawde so yimɓe ndenndii ko feccotaako potaani luurondirde, moƴƴinta gondigal ko yiy ko njiy-mi, nan ko nan-mi, heɓ e ko keɓ-mi koo. Alla dee anndi ko arooɓe ngaddata, kono ɓee ardiiɓe nguu Goomu hannde kam kollirii ko haalatenoo he ngel kawgel koo. Woni ɓure gonɗe e ɓinngu leydaagu. Ɗeen ɓure ɗe mbaaw-ɗen tonngude e daaɗe tati : •adannde ndee ko yiɗde neɗɗo banndum, heɓtina ɗum, hormoo ɗum, teddina ɗum, yiɗana ɗum ko yiɗani hoyre mum; • ɗimmere ndee ko laataade jarlitaniiɗo leydi mum, diiwaan mum, wuro haa e nokku mo wuuri oo. Ɗum ene feeña e hormaade ko renndaa, reende ɗum, haɗde ɗum bonneede e feewnitde ɗum so bonnaama; •Tataɓere ndee ko wallondirde. Kala ceɓorɗo walla mo saɓori oo. Sabu faamde neɗɗo wallirta mo ɓuri ko haa ɓurɗo ɗum walla ɗum. En ñaagiima Joomiraaɗo nde ɗum laatotoo, duumoo hakkunde ɓiɓɓe leydi. Alla waɗa paamondiral, potal e nuunɗal. Mi tonngira siftinde, ko hikka woni gadanol ko jaayndiyankooɓe Fooyre Ɓamtaare ene tawtoree ngel kawgel. Eɗen ñaagii Alla nde ɗum juutata. Eɗen ñaagii kadi jaayndiyankooɓe men fof nde ɓeydata tiiɗnaare, ndokka meccal ngal teddungal ngal haandi. Sabu maɓɓe laataade « ɗemɗe renndo men ». Malal Sammba Gise
https://pulaar.org/2022/11/23/dokkirgol-njeenaaje-kawgel-binndan%c9%97e-%c9%97em%c9%97e-ngenndiije-tawaama/
Babaaɓe kam fadaani haa laamu nguu ara mawninde toon 28 noowammburu, sabu, gila 2021 yonta sukaaɓe toon wondude e yummiraaɓe mum en, nde oon ñalawma arti fof, ndarii ko he mbeddaaji. Hikka laamu  nguu yiɗi arditaade dillere ndee, etii aditaade ɓe, so dummbude yaakoraaɓe ko kam en ngardii dillere ndee, ñalnde 27 jolol ndee, kono nde weeti ñande 28 jolal ɗum haɗaani sukaaɓe e rewɓe waɗdude polɓugu he mbeddaaji baabaaɓe haa poliseeji naatti he ndertuddule mum en. Ɗum firti ko “kulol eggii tuddunde mum”. Alaa ɗo yahnoo artii ɗo wonnoo Dumunna ɓennuɗo oo laamu Gaswaani yiɗiino faltaade won e caɗeele leydi ndii, ko wayi no ko lolliri “Passif Humanitaire” mbele ina suuta ɗum he kaaldigal ngal anniyinoo waɗdude  e partiiji politigi, tawa haaldata tan ko he joomum en (lorɓe he kewkewe 89-90). Ina jeyaa e ko softinnoo mo he ɗuum, won hoohooɓe ɓaleeɓe jeyaaɓe e laamu  hee, walla nii won e pelle lorɓe ndaartatnoo ɗum, sabu mum en jooɗtoraade yoga e ɗaɓɓatnooɓe ñaawoore ina gasa ngoppa ɗum so ndokkaama won ndiin ndaaamordi ceɓorndi. Kono alaa heen fof ko laatii, laamu yiɗnoo tan ko yo ɓe njaafo, ɓe ndaamee, haala kaa ubbee tawa haŋkati hay gooto artataa wullitaade. Won jappannooɗo ɓe noppi he ɗuum (njeyaa ko he loranooɓe ɓee) kono wayi ko no keewal ngal wiyi ko lopppet alaa heen, hay so tawii waɗaaka ñaawoore aadoraande maa wona “ñaawoore sabborde”(justice transitionnelle) etee sariya yaafuya mo 93 firtee. Nanondiral waɗde dañaaka. Ko ɗum waɗi fedde maayraaɓe e alyatimeeɓe hesɗitini sippirooji e laamu, teeŋti noon e yiɗde hollirde so won weltotooɓe he 28 noowammburu, kamɓe, ñalnde heen ko ñalngu suno ngam siftorde soldateeɓe 28 waɗanooɓe yarga to tuddunde Inaal e hitaande 1990 . Ɓe paamii wonde pellital laamu nguu e yiɗde ñawndude haala kaa ɓenndaani tawo, hay etaade ñemmbude leyɗeele ɗe ɗeen kaantare keɓtinoo, cakki won ɗeen peeje haa ndiwti ɗum (Afirik bannge woego, Ruwanndaa, Maruk e Gine hannde…) ɗum ina hollira tan tippudi laamu ngardiindi ndii, ko diwti nii laamiiɓe hannde ɓee, ina ngoɗɗoyi he dawrugol leñamleñaagu ngu umminnoo nguu. Fedde maayraaɓe e alyatimaaɓe pellitii kam enne ruttaade ɗo nanngunoo, ina he ɗuum, fawaade  e peeje e mbaawka mumen e mbaadi ndi cuɓii mawningol 28 noowammburu. Gila e duuɓi 1990 ko kirjingol e jeeyngal mawngal huccinaa e nder leydi hee e boowal mayri haa addani sikkitinooɓe goodal haala kaa paami ko waɗnoo koo. E nder duuɓi ɓennuɗi ɗii, ɗum ƴettii mbaadi kesiri, fawaade e pellital laamu nguu e wellitde juulde ndee nder leydi hee, fedde lorɓe ndee abbiima he ndiin mbaadi : ɗum ina addana en siftorde Kayhayɗi e hitaande 2017, Aksuus 2019 cuusal ngal rewɓe maayraaɓe ɓee kolliri toon . Babaaɓe kam fadaani haa laamu nguu ara mawninde toon 28 noowammbutu, sabu, gila 2021 yonta sukaaɓe toon wondude e yummiraaɓe mum en, nde oon ñalawma arti fof, ndarii ko he mbeddaaji. Hikka laamu  nguu yiɗi arditaade dillere ndee, etii aditaade ɓe, so dummbude yaakoraaɓe ko kam en ngardii dillere ndee, ñalnde 27 jolol ndee, kono nde weeti ñande 28 jolal ɗum haɗaani sukaaɓe e rewɓe waɗdude polɓugu he mbeddaaji baabaaɓe haa poliseeji naatti he ndertuddule mum en. Ɗum firti ko “kulol eggii tuddunde mum”. Ndeeɗoo dillere nii woni ko e reɓde sabu gure keewɗe puɗɗiima loowde ngol ɗoon laawol (Ɓoggee, baabaaɓe, Jowol ekn…) Kaaɗoo haala so haalaaka, yiilanaaka feere no ñawndiraa, oo waame ko jokkoowo sabu so tawii “neɗɗo ñaagiima hakke mum tottaka, so ɓooyii fooɗantoo ko teetde” Maamuudu Haaruuna Joop
https://pulaar.org/2022/11/28/warngooji-1989-1992-alaa-%c9%97o-yahnoo-artii-%c9%97o-wonnoo/
Gosoraaɗo seerataa e laawtude, tee, ko riddatnoo so dartaaki, ko riddetenoo fotaani hay ñekkude. Ko duuɓi teemedere mbiyatee teemedannde. Ko Annebi Iisaa jibinaa fayde hannde, ko duuɓi ujunnaaje ɗiɗi e noogaas e ɗiɗi (2022), hawri teemedanɗe noogaas pawɗe. Waɗde ngonɗen ko e nder teemedannde waɗtoore noogaas e gooɓiire ndee. Fergo Nulaaɗo (mo jam e kisal ngoni e mum oo), ene yahra hannde e duuɓi ujunere e teemedde nayi e capanɗe nay e nayi (1444). Hawri teemedanɗe 14, eɗen naatani teemedannde sappo e joyaɓiire. En paami, ɗum wonaa hanki, wonaa hecci hanki. Firti tan ko ɓooyii. Sikke alaa, gila ndeen haa jooni, waylo-waylooji keewɗi mbaɗii, gila e weeyo, sato, ngonka tagooje, haa teeŋti e ka yimɓe. Ɓe mbiyaten ɓiɓɓe Aadama, ɓe Alla teddini, subtii ɗumen e nder tagoore, rokki ɗumen hakkillaaji ko miijtorii, loowi e mumen pinal ko pewjiri moƴƴere, lonngini ɗumen miijooji moƴƴi ko ɗaɓɓiri gannde, kono kadi seŋi e mumen ɓerɗe ko njiɗiri banndum en. Ko ɗoon woni ɗo Demmbele Aamadu Sammba wiyata « celle ƴellitiima haa safrooɓe ceeki deedi. Nde gannde potnooɗe rimɗinde en e caɗeele dunyaa ɓamtiima. Kono tan haa hannde, won wajiiɓe, ene ndartii, ene nguuri woondu » . Pulaar wiyatnoo ko « woondu ko waatoore debbo e kala ñaawoore  ». Waɗnoo noon, ko Debbo anndireede ko kecce ɓernde, jurum-deere, mo yiɗaa yiyde aadee ene leeɓtee, nde tawnoo ene anndi caɗele yumma hawrata e jibinirgol. Ko teskaa noon, hannde, ellee ko worɓe ɓee ɓuri rewɓe ɓee waawde woyde. Sabu gila hitaande ujunere e teemedde jeenay e cappanɗe jeetati e jeenay, enen fof e ɗena ngoya, eɗen ndonkaa yoo ene ndeƴƴu. Te alaa e men pewjoowo ko deƴƴinta en, ko aamnotoo tawa kadi ene deeƴa e hakkille. Ɓuri heen haaɓnaade fof, ko feere fewjete, yaha haa ɗeɓa ɓenndude, wonta reedu leliindu. Wayi tan no jimoowo oo heewi wiyde nii « Kosam rufa gila fenndaaki, walla ƴiiwoonde saaya gila duule ndentaani ». Woodat fewjuɓe, kaalda haa kawra, kaaldee kadi haa kawree, bayɗo no am waasa yiytaade heen hoyre mum tan waɗa heen ceenal haa herƴa. Wonta, ndiin lacciri njahnoondi haa suurti, ko maa rufee, pelemiri loowee kadi ngam sotteede. Wonta kadi maa paden haa ndi gasna sotteede, ni irfee, ndi sikitee, conndi e ceŋle ceernde. Ɗaaɗndi yerwee, reftinee e yulnde haa yettoo ɗo welata furɓodaade e keddam ɗoo. Mboɗo heewnoo nannde « fulɓe, alaa ɗo kawrata, so wonaa e woto kawren » . Sikke alaa, mi yeddiino ɗum haa njooɗii mi e leydi, sabu am sikkunoode, caɗeele men wonaa dental, ko ngardiigu. Kono nde luggiɗin mi wiɗto ngoo, mi tawii kadi ɗaminaare ene jeyaa e ko haɗi en hawrude. Ɗaminaade, so ngal dental dariima, maa wood ko jibini to bannge ngartam. Keedɗo heen fof haɗtina e hoyre mum. So mi anndii mi jogoraani dañde heen « maka yettee  »  tan, mi yuppa e fayannde hee ndiyam haa salɓitoo, walla mi ulla e fadannde hee leydi « mbele woto jarɗo  ». Jooni noon, holi feere? Mbele en njokkat e woyde, saɓɓitaade, haamtaade walla woytanoyaade jogiiɓe haa juuji ɓurɗi tiiɗde ɗumen, ɓeen ɓe tinaani mette men sabu mumen jogaade haajuuji ɓurɗi jolal waalo e jannje jeeri. Waɗde kay, eɗen poti tiiɗnaade. Gooto e men fof yowa miin-miinaagal mum. Ɗeɗɗa ɗaminaare mum. Huutoroo hakkille, ɓitta ɓernde mum. Yiɗana banndum ko yiɗani hoyre mum. Malal Sammba GISE
https://pulaar.org/2022/12/18/kaalden-goonga-gosoraa%c9%97o-seerataa-e-lawde/
Sappo e goo lewru suwee 2009 haa sappo e goo lewru suwee 2022, waɗii duuɓi sappo e tati ko Mammadu Sammba Joob lollirɗo Murtuɗo ruttinoo e Joom mum. ko kanko wiynoo « jaambaaro woyetaake, gollal mum ñeemtinte ». Ene jeyanoo e miijooji makko « yo Pulaar jannge mbele ɓamtoo, jalba yaynoo ». Wonaa wutte jooɗɗo, wonaa galle jooɗɗo, wonaa oto walla goɗɗum. Murtuɗo daraninoo tan ko jaŋde. He eɓɓooje o joginoo, omo miijotonoo mahde defterdu, walla nokku janngirɗo Pulaar, bittirɗo pinal pulaagu. Ko oon nokku o innirnoo K-B, tawi ko alkule ɗiɗi ɗe sawtawol mumen nanndi e Kaaba, suudu Alla hormanteeru nduu. Ene gasa ngartoyen e firo ɗee alkule ɗiɗi, ko fayi arde, e ballal Joomiraaaɗo. Ko he maayirɗe lewru feebariyee 2022, Sih Haamiidu sosi goomu ngam heblanaade mawningol ñalawma oo gorko wirninoo. Ɗum noon waɗi ko caggal nde ɓe ƴeewi ɓe ƴeewtindii, ɓe tawi alaa fof nde ɗum meeɗi waɗeede, hay sinno waasataa tawa won wonnooɓe e miijaade ɗum. Sikke alaa, wonaa ko foti wonde. Ko ɗoo pellital ƴeftaa, goomu sosaa, jeeyngal waɗaa fayde e kala ɗo ɓiɓɓe leñol ngol ngoni. Pulaar noon ene wiya, « kala ko dilli, tawata ko ko dillini ɗum koo ɓuri ɗum heewde doole ». So wiyaama « fulɓe noototaako, tawata ko a noddaani ɗumen e ko njiɗnoo noddeede ». Caggal eeraango ngoo, wonti tan ko yiɗi toon nelaa toon. Banndiraaɓe woɗɗuɓe e ɓadiiɓe fof nootorii no yooɗiri. Ɓee njoli ngari haa njettii. Ɓeya naatni juuɗe e jeybaaji mbaɗi heen fotde. Nde seteeji ɗii njettii Mbaañ, ko mbeefeegu yimɓe jaɓɓii ɗumen. Mawɓe woppuɓe haajuuji e hammuuji, rewɓe hippuɓe barmeeji ene padi haa ngarta nde ndefa kiraaɗe, e sukaaɓe softuɓe wayɓe no noddaaɓe e ko keppannoo tawtoreede. • Ko ñalnde sappo lewru suwee, caggal jaɓɓungal otooji, pucci e motooji, ñalɗi ɗii ngudditaa e gardagol Joom wuro Mbaañ e hoohooɓe mawɓe. • Nde hiiri, naalankooɓe e magiyankooɓe mbaɗdi ɓuraa waawde mantude oo daraninooɗo yo leñol wood, yoo wuur. Hiirde ndee fuɗɗii ko waktuuji sappo e ɗiɗi jamma, gasi ko waktuuji joyi subaka. • Ñalnde sappo e goo lewru suwee, subaka, seteeji tawtoranooɗi fof ndawani ko genaale, ngam juuroyaade yanaande Murtuɗo Joob, duwanaade ɗum, kañum e denndaangal maayɓe juulɓe. • Rewi heen ko joɗɗingol haayre adannde ngam mahngo K-B Pulaar e gardagol mawɗo falnde Mbaañ, woni Haakem Mbaañ, walla mbiyen Préfet. • Rewi e ngaal gollal ko yeewtere gooɓe-jiile, ngam siftinde renndo ngoo payndaale joofaaɗe he ɗee golle, e hesɗitinde eeraango fayde e banndiraaɓe fof, mbele nokku oo mahee ko adii nde ñalawma oo ene arta, e ballal Joomiraaɗo. • Kikiiɗe sappo e goo oo, waɗaa ko yeewtere faatunde he nguurndam Mammadu Sammba Joob. Anndunooɓe mo, meeɗnooɓe gollodaade e makko e wuurdude e makko, ƴeftunooɗo heen konngol fof seedtiima e makko geɗe moƴƴe, potɗe ñemmbeede. • Jamma sappo e goo, ko hiirde pinal yuɓɓinaa, gila futuro juulaa tan haa waalaa waklaa. • Ñalnde sappo e ɗiɗi suwee 2022, e gardagol Ceeerno Kodda Joob, deftere Alla teddunde ndee wilnaa, Mammadu Sammba Joob e maayɓe juulɓe fof neldaa duwaawu. (Aamiin, yo Alla jaɓduwaawu). Ko ɗoon yimɓe ɓee nduwondiri, mbaynondiri, huunde e seteeji ɗii dawti. Ko adii ɗum, ardiiɓe Fedde Baaba Leñol e Mawɓe wuro Mbaañ fof njettii arnooɓe tawtoreede, ummiiɓe to woɗɗi e to ɓadii. Malal Sammba Gise
https://pulaar.org/2022/07/04/mbaan-nal%c9%97i-ciftorir%c9%97i-mammadu-sammba-joob-murtu%c9%97o/
« Jamma jamma, ɗaccaa ceeɗu ». Taw-mi ngol konngol ko e yimre Aamadu Sammba Demmbele, lollirɗo DAS. Won ko heewi ko waawi soomaade e maggol, kono miin kam, mboɗo waawi faamde heen tan «e oo aduna, alaa ko ñiiɓata e sifa ngoota. So ɓooy ɗaldaama tan, maa waylo». E nder ɗuum, ɗoo e leydi Muritanie, gila ko ɓooyi, ene woodi fedde wiyateende «Fedde Yimiyankooɓe e Winndooɓe». Kono tan, ko fedde yahrunde bannge. Sabu ko maa ngonaa binndoowo walla jimoowo e Arab luggo tan nde njeye ɗaa e mayre. Waɗde miin yimiyanke Pullo oo e banndu am debbo sooninke biyateeɗo Mancita oo e sehil am jolfo biyateeɗo Moodu oo, min ngalaa heen geɗal. Nde tawnoo noon Alla uddataa jooka, ndeke ene woodi waɗooɓe jime e safaroore, ɓe ngalaa heen kanum en ne. Ɓeen mbiyata koye mumen ko « yimiyankooɓe e haaliyankooɓe ganni ». Ene rewaa ɗaccaaka, haa laamu felliti yamirde cosgol fedde woɗnde. Tawi wonata e mum ko yimiyankooɓe e haliyankooɓe ganni. Pulaar wiy «ko hooynantenoo, so saamii hoccete». Ɗum ene jeyaa e ko saabii cosgol ndee fedde inniraande « FEDDE YIMIYANKAAGAL E HAALIYANKAAGAL GANNI ». Ene tawee heen, Fulɓe, Sooninkooɓe, Jolfuɓe e Safalɓe waɗooɓe jime e safaroore, ɓe njahraani yimiyankaagal aarabaagal. Caggal nde yiilirde ndee e terɗe Goomu yiilo toɗɗaa, fedde ndee yuɓɓinii e lewru Suwee, pottital gudditirgal golle to batirde fattamlamiire wonnde ɗoo e Nuwaasooɗ. Ñalnde heen, ymiyankooɓe Pulaar, Safalɓe, Sooninkooɓe e Wolofaaɓe mbaɗii toon soppoo joloo ngam feññinde mbaawkaaji mumen e oon fannu. E nder lewru Suliyee, ko jeewte mbaɗaa e ɗemɗe naye ɗee fof. Tawi tiitoonde ndee wonnoo ko «Daawe yimiyankaagal Ganni e nder leydi Muritani». Ellee leƴƴi nayi ɗii fof nanndi e oon fannu. Sabu Kaalɗo heen fof, sifotoo ko daawe tati teeŋtuɗe. Daawal hade Lislaam, daawal nde Lislaam ari e daawal kesal, kawrungal e won e ɗemɗe bayɗe no Pulaar, Sooninke e Wolof mbaɗtii wunndireede alkule latee. Sikke alaa, ko adii ɗum, huunde e mawɓe men wayɓe no Ceerno Alasan Njaay lollirɗo Ceerno Boy, mbinndiratnoo Pulaar oo ko alkule arab. Njoofnirten ndee winndannde ko wasiya. Ñaagaade yimɓe ɓee nde naatata e ndee fedde, mbele kala ko ari mbaasa luuteede. Eɗen njogii mawɓe men wayɓe no Abuu Soko e Njaay Saydu Aamadu, ko e ardorde ndee njeyaa, ene moƴƴi njokkondiren e mumen, ngam ngannden holi no no ɗum newortoo. Mbaasen nanngitaade e helmere leeɓtunde en ndee, haɗnde en yoga e hujjaaji men ndee. Ndeen helmere woni «EH». Mawɗo gooto wiy «so a wiyii eh, won henndu yaltata e hunuko maa. Nduun henndu ƴarotaako ñaande, kono ene ƴaroo golle». Ko helmere nde keew ɗen huutoraade, njejjiten ko Pulaar wiynoo : « no bannde en puuyiri fof, ɗaayir noon ». Walla «so mawɗo kellifaaɗo wirti-maa-ma ene doga haa wutte fiyi faandu, so alaa ko nanngu maa, dog ngabbo ɗaa heen. Sabu maa wonii ko bone o dogata, ndeen noon rew e makko woto bone ɗee tawde ma ɗoon, walla tawa ko jam o dognanta, waɗde abbo e makko woto a luuteede». Malal Sammba GISE
https://pulaar.org/2022/08/01/fedde-yimiyankaagal-e-haaliyankaagal-ganni/
Sosi ndee fedde ko debbo mo Horndolde biyeteeɗo Kajjata Hammadi Abuu Jeey, jooɗiiɗo to dowla Kanada. Nde yuɓɓinii ñalɗi 2 pottital ñalnde 11 e 12 jolal 2022 he wuro Ɓoggee, tawi fayndaare mum en ko semmbinde ganndondiral terɗe fedde ndee, nde tawnoo gila nde sosaa, ko he ɓoggol WathsApp tan jokkondiral ngal haaɗi. Ngam yettinde ngalɗo dental e  fannu ɓamtaare, waɗtaa fedde inniraande GIE Ɓamtaare Jaŋde e Pinal e Nehdi Njaay Saydu Aamadu. Ko he dow ngaal jaɓɓal nanondiral yuɓɓinde batu mooɓondiral eɓɓaa. Ngoon  eɓɓo woni siynaango he ɗii ñalɗi ɗiɗi to Ɓoggee, ngo halfinaa Catal Ɓoggee e gardagol Aljumaa Njaay. Batu nguu jogii ko toɓɓe tati : go’o ko ganndondiral terɗe fedde nde ; ɗiɗi ko udditde karnal naatooɓe e hesɗitinde naatirɗi mum en ; tati ko lelnude ginol golle hitaande njuɓɓudi e kuccam fedde ndee. Ngam weltaare, catal Ɓoggee e teddinireede nguu ɗoo batu, yuɓɓini golle pinal joofiiɗe daaydaayre laaɗe he nder caaɗngol Ɓoggee  biyeteengol Jiñcu ngol. Ɗum woni laawol gadanol ko laaɗe ine ndognee he ngol caaɗngol, ko Ɓoggee hoɗaa koo, e wiyde mawɓe ƴettunooɓe ɗoon konngol. Denndaangal ɗeeɗoo golle njuɓɓinaa ko e ballal fedde Laana Puri, renndinnde gure cubalooji Puri, hono Bakaw, Loopel, Ɓoggee dow  e  les, Ceenel, Demet e Ganki Jeeri. Laaɗe 5 tawaama  tawi pamɗuka awƴooɓe ko njolnuka  yimɓe 7, yanti heen laana rewɓe purinaaɓe faarnoriiɓe cubalaagu. Ñalnde heen  saakitaaji mbertaama  ɗoon, njaltinii liɗɗi baaɗi no ceeli, gicce, cafceeli, mbettooje, hakitaaji. Hol tawtoraaɓe pottital ngal Tawtoraa pottital ngal ko sarɗiyanke cuɓaaɗo he diiwan Ɓoggee hono  Ngayde Abdarahmani Hammat mo Cidee, teddiniranooɗo ɓataake, waɗi heen faayiida no feewi, sibu o waɗii heen ballal  50 000 kaalis keso oo. Tawtoraa ngal kadi ko Hapsatu Mori Sammba Saydu jeyaaɗo to Maatam, teddiniranooɗo leeteer, mo o waɗi he mum 126 ujunere seefaa (CFA), ine wondi e 500 kaalis keso oo, he juuɗe lappol pattamlamol ngol yimɓe 10,  ummoriiɓe to Maatam. Ine tawaa ñalɗi ɗii kadi delegaasiyoŋ Nuwaasoot, hono Amadu Jibeeri Sih e Abdul Wahaabu Sih ine ngaddori nelal Fedde Ɓamtaare Pulaar he Muritani. Tawaama ɗum hilifaaɓe diiwan Ɓoggee, hono Njaay Daawuda, federaal Barakna, Jah Maamuudu mo Saye, cukko meer  Ɓoggee, e Haakem Ɓoggee, Gardiiɗo cukaagu he departemaa Ɓoggee, hooreejo fedde Laana Puri Alhuseyni Jibi Njaay. Denndaangal ɗeeɗoo geɗe mbaɗi  ko he yeeso Njaay Saydu Aamadu, inniraaɗo fedde ndee e yahdiiɓe mum. He kuɗol Aljumaa Njaay, 46 72 78 09 No geɗe ɗee njahri ? Ňalnde Aljumaa ndee ko jaɓɓagol hoɗɓe ummiiɓe jookli ɗii kala, haa teeŋti noon ummiiɓe Maatam, Horndolde e Tuubaa. Hoɗɓe Maatamnaaɓe ɓee njaɓɓaa ko tufnde Ɓoggee tawi ko ňaantule jooɗɗe wondude e daaɗe pekaan Hammoo Joop en, Ibraahiima Jeey e Gawlo jontaaɗo ummoriiɗo to Maatam. Otooji juraa juraa, kelle e kuljinaali haa to jippule. E oon sahaa, hoɗɓe kollitaa yimɓe arnooɓe, yimɓe mbeltii, caggal ɗuum caakii ngam feewnitanaade jamma hiirde. Jamma oo ko to Jiňcu, tawi sukkiti hiirde ndee ko naalanke gooto he jimol mum neɗɗo ko banndum, rewi heen Aamadu Tammbaa Joop e jimol mum suaraa. Caggal ɗum ko hiirde pekaan e daaɗe Hammoo joop e wondiiɓe mum. Tesko-ɗen tan hiirde ndee yahrii no foti yahrude nii. E jammaagu nguu won ko hollitaa ɗoon ko fayti e njonngu hakkunde Seɓɓe e Subalɓe ko nanondiraa heen ko kala heen hinnde waɗnde saali, yo woɗɓe ɓee njaggu ɗum. Ňalnde aset ndee ko to Ňooli yahaa ngam waɗde toon hirjino fedde ndee e tawtoreede hoɗɓe, terɗe fedde e won e yimɓe teddiniraaɓe ňalɗi ɗi. Konngi keewɗi yettaama toon ko wayi no jaayndiyanke Tijjaaniyatu Saar ummorii ɗo to Piindi Tele Senegaal walla ko wayi no tedduɗo Ngayde Abdarahmaan Hammat sarɗiyanke Ɓoggee. Nde toon ummaa ko bottaaje payaa. So Alla ɓe moƴƴii he yimɓe ɓee. Kikiiɗe aset ko Jiňcu, tawi ko Daaydaayre ko meeɗaa yiyeede e weendu nduu. Daaydaayre bawɗi e buubaaji e sabaruuji ottii e jiňcu manngal beeli. Geɗe keewɗe mbadaama e oo kikiiɗe, ko ɗoon inniranooɓe ňalɗi ɗii kolliti tigi ko ngaddunoo, kaalis keewɗo ko wayi no Habsatu Mori Jaw e sarɗiyanke Ngayde Ngayde Abdarahmaan Hammat. Kala njimri nanaama ɗoon e kala ngamri kadi waɗaama ɗoon e tawteede fiilaaɓe wuro Boggee to laamu. Nde jamma ari ko hiirde pekaan huccanaa, Hammoo Joop e wondiiɓe mum en njimi toon jimɗi belɗi, cappaali belɗi teskaa tan e jamma nguun yimɓe heewɓe ngarii sabu haamtaade jamma hanki mum. Hiirde nde gasiri ko e konngi Aljumaa Njaay mawɗo catal Ɓoggee, e Njaay Saydu Aamadu. Kuɗol Aamadu jibeeri Sih
https://pulaar.org/2022/11/27/nal%c9%97i-pottital-goomu-ngalu-e-ngartam-%c9%93amtaare-jande-pinal-e-nehdi-njaay-saydu-aamadu/
Pulaar ene wiya, « ko mawɓe ngoni alluuje sukaaɓe ». E kaa haala, ene faamee tan wonde sukaaɓe ñeemtinta ko mawɓe. Saabii ɗum noon, ko joorngal anndande keccal, tawi keccal anndaa ko yoorni joorngal.  Sikke alaa, ko sukaaɓe ɓadotonoo mawɓe ngam heɗaade tinndi, daari, caki e cifti. Kono kadi geɗe e ngonka gooto fof foti wonde ngam waawa ɓadondirde e koɗdiiɗo mum, e wuurdude e banndum, e jokkondirde e caɗtidiiɗo mum. Ndeen, hay rewo e worgo ceeraano. Koɗdigal ene yooɗnoo haa, so a tawii jeydaaɓe e nokku ene njeewta, nganndirtaa ɓe ngonaa gootum tan ko njiyaa boɗeejo, nganndaa ko capaato, walla wooda kaalɗo keɓtinaa sawtawol Pullo, Sooninke walla Jolfo. Kono nde yahi haa aduna oo waylii, « mi yiɗaa tinaa, mi yiɗaa pinaa » jaalii. enɗe taƴi, ɓiɓɓe yumma ceerndi kiraaɗe, ɓiɓɓe baaba ceerndi galleeji, hoɗdiiɓe nduŋtondiri damuɗe galleeji. Kono añam-leñaagu fuɗɗii ko nde polotogi naati e men, mo woni fof heddii ene hoomta banndiraaɓe mum, ene fooɗta ɗumen ngam yiilaade weddantooɓe ɗum karte. Ko ɗoon mbaɗtu-ɗen nande konnguɗi bayɗi no « Woppu capaato, wonaa paso ». « Woto gollodo e Sooninke sabu renndotaako jawdi ». « Jolfo alaa sehil ». « Pullo ko janfante ». Tawa noon, so goonga haalaama, ɗii ellaaji ene njiytee e leƴƴi ɗii fof. Waɗde ɗi potaani addande hay heen leñol gootol añde ngola. Ko haawnii, e ko njiyaten hannde, ko sukaaɓe hoɗdiiɓe nganndaa Capaato, Pullo, Sooninke e Jolfo. Ɓee sukaaɓe ɓe taw-mi ene pijda, nde naamnii-mi ɗumen, taw-mi ko ene nana ɗemɗe kaalateeɗe e leydi ndii fof. Ko kamɓe koɗdi e leegal gootal, njahdata, pijdata. Haa teeŋti e ko ekkalaaji ɗii nguddi koo. Caggal nde ɓe kaalani mi inɗe maɓɓe, Lamin, Bakari, Samba e Moor kolli ko hay so kaɓii sahaaji, ko kañum ene keewi hawridinde koye mumen.  Mbiy-mi noon, ko goonga konngol « mawɓe ko alluuji sukaaɓe » ene yaaji, kono e ngol foti ƴeewteede. Sabu ko mawɓe potnoo jokkondirde enɗam, lonngina ɗum sukaaɓe mbele ene ngona gootum, kono ellee ko sukaaɓe ngoni gootum, e sahaa nde mawɓe ceerti. Won mo naamnii-mi, salii nateede e innde mum feññineede wiyi « Nde min ngoni sukaaɓe ndee, ko nii min mbaydunoo hakkunde amen. Emin mawna tan, gootot fof, so hootii galle mumen, jinnaaɓe ngona e loowde e hakkillaaji mumen ko ene ceerndira Capaato, Pullo, Sooninke e Jolfo. Haa min ceerti kisa, gooto fof woni e wiyde ene reena pinal mum woto wayleede ». Ɗii konngi ngaddanii kam miijaade e naamnaade, « holi ko haɗi sukaaɓe ɓe leƴƴi ɗi njiidaa woppeede njahondira, pijda, njokkondira, ɗemɗe mumen fof kaalda, pine mumen naat-naattondira, mbele ndañen e leydi hee pinal ngal mo woni fof yiytotoo hoyre mum » ? E ngaan sahnga, maa gooto fof heddo e jeyde ko jeyi, kono kadi maa wood ko ndenndu-ɗen, ko waawi laataade gaarawol ñootowol hakkunde leƴƴi men. Mboɗo yenanaa, so ɗum laatiima, maa miijo « yiy ko njii-mi, nan ko nan-mi, ndah e ko njogii-mi koo » wonan ɓiɓɓe leydi ndii fof  jimol belngol, ngol yejjittaake, sabu gooto nanngirde no « so bonii, ko kañum boniraa, so moƴƴii ko kañum naftortoo ». Malal Sammba GISE
https://pulaar.org/2022/09/13/huunde-e-%c9%93ure-%c9%93iyleydaagu/
HAPA, ko fedde ngenndiire huufnde jaayɗe leydi Moritani. Nde yuɓɓinii heblo yowitiingo he  jaayndiyankaagal wonande gollotooɓe he ɗemɗe ngenndiije, e dow tiitoonde « JAAYƊE E FAAYIDAAGAL ƁIƁƁE LEYDI » Heblo ngoo waɗi ko ñalnde 19 e 20 e 21 lewru jeeɗaɓuru 2022 to Nuwaasot, he nder jooɗorde HAPA. Udditi heblo ngoo ko Hoyreejo HAPA hono Hasan Meddu. O hollitii nafoore jaayndiyankaagal ngal he ɗemɗe ngenndiije. Fayndaare heblo ngoo ko ɓeydude humpito jaayndyankooɓe ɓee haa mbaawa moƴƴinde golle mum en no haanirta nih. Jaayndiyankooɓe heblananooɓe ɓee ko Mammadu Hammadi Njaay lollirɗo Bosko he ɗemngal pulaar e  Mammadu Gey he ɗemngal wolof e Kaliilu Jagana he Sooninkoore.Toɓɓe keewɗe njumpaama he heblo ngoo, jaayndiyankooɓe hebletenooɓe ɓee piitiima  daaɗe ko yowitii he reportage, waɗde heen ekkorde ngam ƴeewde so tawii jaayndiyankooɓe ɓee paami,  haa e nguurndam hakkunde renndooji, ko fotataa wonde heen darnde jaayndiyanke. Jaayndiyankooɓe heblatenooɓe ngummii ko jaayɗe ceertuɗe, gila jaayɗe laamu  haa e keeriiɗe ko waynoo jaaynde FOOYRE ƁAMTAARE ekn….. Jaayndiyankooɓe ɓee mbasiyaama nde mbaɗtataa hakkillaaji, ceɗaa ceɗtaa ko ngaddantaa  rennd ngo, ndeento kala ko ina addaa caɗeele hakkunde renndooji. Heblo ngo gasii ko ñalnde 21 lewru ɗiɗaɓuru 2022, ko to jooɗorde HAPA, kewu dokkirgol seedanteeje ɗee yuɓɓinanoo. Hablannooɓe e jaayndiyankoobe ɓee kollirii weltaare mum en he heblo ngo, sabu fayndaare nde yettaama . Abuu Kan
https://pulaar.org/2022/08/01/hapa-yu%c9%93%c9%93inii-heblo-jaayndiyankaagal/
Debbo ameriknaajo, ɓaleejo iwdi Afrik, gidiiɗo naatde ñaawirde haaɗtirde DDA. Ko huunde nde meeɗaa waɗde, heddotoonde he daartol. Ɗuum ko naatgol debbo ɓaleejo he Ñaawirde haaɗtirde leydi Amerik ñalnde alkamiisa 7 abril 2022. Denndaangal senaateeruuji demokaraat en, yanti e senateruuji tati (3) repobilikee en hakindiiɓe, ngootanii oo debbo ñaawoowo, jahroowo e duuɓi 51, biyeteeɗo Ketanji Brown Jackson, lollirɗo « KBJ », mbele jeyee he Ñaawirdu haaɗtirdu. Ko hooreejo leydi ndii hono Joe Biden suɓinoo mo he lewru feebariyee, caggal nde hunii, e oorngal woote ɓennuɗe ɗee, maa toɗɗo debbo ɓaleejo he nder ñaawirde leydi ndii ɓurnde toowde e ɓooyde, sibu nde sosaama duuɓi 233 jooni. Ngam kadi ɓeydaade mawninde ɗum, ko Kamala Haris, debbo ɓaleejo gidiiɗo wonde cukko-hooreejo Dental Dowlaajo Amerik (DDA), ko kam ardii woote ɗee he Suudu senaa nduu. Denndaangal demokaraat en wonnooɓe toon, ngummii ndarii, ngoni e foɓɓande mo. Oon sahaa kanko KBJ omo wondi e Joe Biden to Galle Daneejo too aɓe ndaara kewu nguu. Nder 115 ñaawoowo meeɗɓe jeyeede he Ñaawirdu Toowndu nduu, ko njoyo (5) fat ngoni heen rewɓe (nayo raneeɓe e iñnjee gooto) e worɓe ɗiɗo (2) fat ɓaleeɓe, heen gooto, hono Clarence Thomas, toɗɗinoo ɗum ko Georges Bush mawɗo, tee nani toon haa hannde. KBJ lomtii ɗoon ko ñaawoowo ine wiyee Stephan Breyer, jahroowo he 83 hitaande, ƴettoowo fooftere mum he maayirɗe lewru suweŋ faandu nduu. Joe Biden meeɗaa seerde e mantude « kattanɗe makko diwtuɗe aada » kanko KBJ, keɓɗo seedantaagal mum to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Harvard, gootal e duɗe jaaɓi-haaɗtirɗe ɗe keewaani, ɓurɗe lollude e winndere ndee, kadi sabu makko jogaade humpito he ceŋɗe laamu e heeriingo fof, e wonnoode mo kadi ñaawoowo kuftodinɗo leydi ndii (juge fédérale). Naatgol makko ñaawirdu toowndu nduu, waylataa jerondiral doole nder mayru. Ko ñaawooɓe njeenayo (9) ngoni e mayru. Ndu halfinaa ko reende jahdugol laabi sariya ƴetteteeɗi ɗii e Doosgal leydi ngal, kam e taƴde luure renndo mawɗe jolooje nder DDA, ko wayi no bonnugol deedi walla dewgal luuɗewal (dewgal hakkunde debbo e debbo walla gorko e gorko). Ko adii garaangal Joe Biden, Donald Trump dañiino fartaŋŋe toɗɗaade toon ñaawooɓe tato (3), haa ɗum wayli mbaadi suudu nduu, rokki toon haɓɓiiɓe e aada ɓee (repobilikee en) keeweendi. KBJ ine jogii ɓiɓɓe ɗiɗo rewɓe, jom galle makko ko cafroowo cekoowo lolluɗo. Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2022/05/21/dental-dowlaaji-amerik-dda-debbo-%c9%93aleejo-to-naawirde-haa%c9%97tirde/
Duuɗe Salomon, walla mbiyen duuɗe Sileymaani,  ko dowla jeyaaɗo e Melanesi. Ko laamaandi njeyaandi he dental Commonwealth. Ko e hitaande 1568 banngotooɗo biyeteeɗo yiyte ɗe, inniri ɗe Salomon (Annabi Sileymaani). Adii jiimde ɗe Almaañ (1884-1922). Kañje kala ɗe ittaa he njiimaandi mum caggal nde foolaa e wolde adannde. Duuɗe Deeƴngo (Pasifik) So a nanii « duuɗe Pasifik » ko dental 20 000 haa 30 000 duunde gonɗe e nder geec pasifik. Yoga e duuɗe pasifik gonɗe worgo Ŋorol Kaaseer lolliri ko Oseyani (Océanie), hay so tawii noon Oseyani ina heewi naworde Ostarali e duuɗe malesi (ɗe Malaisie).  Dente tati duuɗe ɓurɗe teskinde ɗee ko ɗeeɗoo : Malanesi e Mikronesi e Polinesi. • Melanesi firti ko « duuɗe ɓaleeje » . Ɗee duuɗe keedi ko worgo Ŋorol Peccol. Ina limtee e majje : Nuwel Gine (duunde pasifik ɓurnde mawnude, duunde ɗimmere e nder winndere ndee caggal Groenland), Nuwel Kaledoni, Wanuatu, Fidji, duuɗe Salomon (Sileymaani)… • Mikronesi firti ko « nduukon » . Ina jeyaa heen duuɗe Mariyaan Rewo, Guyam, Wake, Palaos, duuɗe Marshall, duuɗe Gilbert e Banaba (Kiribati), Nauru kam e Federaasiyoŋ Dowlaaji Mikronesi. Ko ɓuri heewde e majje keedi ko rewo ŋorol peccol. • Polinesi firti ko « duɗe keewɗe » . Ko ɓuri heewde e majje keedi ko worgo Ŋorol peccol. Ine e majje : Nuwel Selannde, duuɗe Haway, Rotuma, duuɗe Midway, duuɗe Phonix (Kiribati), duuɗe Liiñ (ile de la Ligne) (pecciiɗe hakkunde Kiribati e Dowlaaji Dentuɗi Amerik), duuɗe Samoa (pecciiɗe hakkunde dowla Samao dimo e Samoa amerikeeje), Tonga, Tuwalu, duuɗe Kuuk (Cook), Wallis-e-Futuna, Tokelo, Niue, Polinesi farayseejo, e duuɗe Pâcques. Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2022/06/13/dee%c6%b4ngo-duu%c9%97e-salomon/
Sahnga wirwirnde, debbo laamɗo, biyetenooɗo Elizabet, to leydi Anngalteer, ndeen yahii haa alaa ko heddii so wonaa ɓirnegol makko, ɓernde am hecciɗii e konngi cakkitiiɗi, ɗi mawɗo diine e laawol Iisaa oo liɓi ɗii, ko adii nde ɓanndu debbo oo wirnoytee. O wiyi, kanko ceernaajo oo :  Jooni, ngittee seremelliiji gonduɗi e gooski kii fof, mbele banden debbo Elizabet, ina waawa wirneede no almuudo Iisaayanke nii.  Ɗoon e ɗoon, sawru biro nduu ittaa, caggal mum, tuggordu laamu nduu ne, ittaa, joñaa; meetelol ngol rewi heen; refti heen ko seremelliiji goɗɗi jahdooji e lefol laamu.  Debbo laamɗo oo ubbidaaka e hay huunde. Tesko-ɗee kadi no moƴƴi, Ceerno Iisaayanke oo, alaa fof ɗo soɗi innde Queen ndee e nder haala mum, haa ɗoo.Ɗum tinndinta tan ko nguurndam ko faartongooji.  Kadi ko wirtungo, tee ɗuum jannginta en ko yankinaare. Yankinaare e nder laamu, ngu Alla luɓiri neɗɗo, yankinaare e nder jokkondiral men e woɗɓe, yankinaare sahnga nde keɓ-ɗen jawdi e yankinaare, e nder denndaangal darnde men, sabu wattan fof, ko en yahooɓe, tee HAY HUUNDE en nawortaa ! Iwdi Dental : TUFNDE JUULƁE Firo e hito : ATK, winndiyanke.
https://pulaar.org/2022/11/05/mbayniigu-laam%c9%97o-debbo-angalteer/
Jaaynde ine wiyee « Heraut subaka mo Sidney » winndii, ñalnde 25 abriil wonde :  « Ciifgol nanondiral kisal hakkunde Siin e Duuɗe Salomon foti yiyreede tigi ko no poolgu mawngu Pekin he nder ciynugol faandaare mum tiiɗtingol cehilaagal mum nder Deeƴngo ». Kaa haala noon ko haala Jooɗaniiɗo leydi Ostarali to fedde Commonwealth. E wiyde ooɗoo koohoowo, konuuji Siin nana ɓalloo no feewi Ostarali sibu alaa ko heedi ɗi e Ostarali so wonaa 2 000 km, ɗumɗoon noon, e wiyde makko, ine foti dartineede ko ɓuri yaawde. Paamen tan, Ostarali jaggiri ɗeen duuɗe ko no keeriindi mum nii gila ko ɓooyi. Yiyde ɓe Siin ine naata toon, ine faayni ɓe, sibu he ɗii duuɓi cakkitiiɗi, jotondire Ostarali e Siin ɓeydiima bonde. Nanondiral kisal hakkunde Siin e Duuɗe Salomon ɗee, laaɓtaani, kono kam angal eɓɓi won ɗeen geɗe jamirooje gargol toon he duuɗe hee koninkooɓe Siin. Kadi, eɗen nganndi Duuɗe Salomon taƴii jokkondiral njogodinoo e Taywaan e hitaande 2019, cuɓii jokkondirde e Beejin (Pekin). Ɗum noon, wonande Duuɗe Salomon, ngalɗoo nanondiral kesal timmitta tan ko nanondiral jogadangal e Ostarali ngal, tee faandaare mum adannde ko « hisnude nafooje (maɓɓe) ». Ɓe ñaagii gollodiiɓe ɓee fof nde « ɗooftoo nafooje e ndimaagu Duuɗe ɗee ». Wonande Siin, ɗumɗoo ko « nanondiral gollondiral to bannge kisal hakkunde leyɗe ɗiɗi dimɗuɗe, nanondiral ballitoowal deeƴre » nder Duuɗe Salomon. Ko waawi heen wonde fof, ngalɗoo nanondiral ine soklini hirnaange : « Dowlaaji Deeƴngo (Pasifik) ine njogii nanondire kisal diiwaniije katojinaaɗe ; etagol konu Siin naatde he nokkuuji guurwuuri ine mbaawi bonnude kisal Pasifik no diidorinoo ». Duuɗe Salomon ɗee ngoni ko he laawol laaɗe ndiyam teeŋtungol hakkunde Asii e Dental Dowlaaji Amerik, ɗo miliyoŋaaji miliyoŋaaji ton marsandiis ndewrata hitaande kala. « So Siin sompii tuddule konu he duuɗe hee, fof wayloto, alaa e sago Ostarali wayla peeje mum kisal». Leyɗe hirnaange fof ko paayɗe, gila he leydi Farayse (Farayse ine jogii toon nafooje to Nuwal Kaledoni e to Tahiti) haa e DDA. Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2022/06/14/dee%c6%b4ngo-pasifik-siin-nana-ni%c9%93a-takke/
Caggal lappol pelle pinal njuɓɓinnoo he lewru sulyee nder leydi hee, cate Fedde Ɓamtaare Pulaar he Muritani ine njokki soseede. Sakkitii sosde catal mum ko Seyyen Gababe. Ciftinen tan lappol ngol jaɓɓanooma ɗoon jaɓɓungal mawngal. Catal ngal sosaa ko he batu, e tawtoreede hooreejo catal FƁPM Kahayɗi (Usmaan Ñaan) kam e cukko hooreejo catal FƁPM, hono Muusaa Bah, jeyaaɗo ɗoon he wuro hee. “ Batu ina uddee, ƴiiwoonde ina feŋa fuɗnaange. Cosgol cate e nder gure ina hollita nguurndam Fedde Ɓamtaare Pulaar e nder leydi Muritani koko jokki ”. Ñalnde alarba 21 silto, Seyyeen Gababenaaɓe pellii jihaadi sibu mum en sosde catal Fedde Ɓamtaare Pulaar. E  oo beeetawe, duule ina ciŋki asamaan, weeyo ina higgiɗi, henndu ɓuuɓndu ina wutta, henndu ummiindu  dow leydi leppundi, ina siŋkii huɗo bewko, leɗɗe biltuɗe, henndu uurndu. Batu nguu waɗi ko he nder galle Muusaa Mammadu Bah, lollirɗo Muuse Bah, gootal e jaale pulaa, binnduɗo deftere heewnde faayiida nde tiitoonde mum woni Geelel Galo dañaani taɓɓe dañi yoolaare, cukko Hooreejo Catal FƁPM Nuwaadibu. Batu nguu waɗii faayiida, seyyelnaaɓe nootitiima e keewal e teddungal e nehdi, sukaaɓe rewɓe e worɓe ngarii, e tawtoreede hoohooɓe mawɓe wuro ngoo. Seyyen Gababenaaɓe ɓooyii dillude e pulaar, to bannge jaŋde e to bannge pinal, he alet 25 silto tan ɓe eɓe njuɓɓinii hiirde pinal. Lappol Jokkorde pelle pinal, e ballondiral Fedde GIZ, keɓiino waɗde toon hirjino ko feewti e dallinande ngam laawɗingol e naattingol ɗemɗe ngenndiije he nder tippudi nehdi e jaŋde leydi ndii. E oon sahaa, kamɓe seyyennaaɓe ɓe mbaɗii jaɓɓungal mawngal kamɓe e funeere maɓɓe Seyyeen Wuro Moolonaaɓe, e oon kikiiɗe ɓe kollitii pinal fulɓe, rewɓe e worɓe ñaantiiɓe cosaan, ina njima jimɗi belɗi. Terɗe ɗiɗi catal Kayhayɗi keɓiino tawtoreede batu nguu. Toɓɓe ɗiɗi ngonnoo e ginol golle batu nguu : 1. Tonngol e ñalɗi diisndodiral ko feewti e mbayliigu jaŋde ; 2. sosde catal Seyyeen Gababe. Ko feewti e toɓɓere adiinde ndee, Ceerno Muusaa Mammadu tonnganii batu nguu faayiida  ñalɗi ummoraade diiwanuuji haa ñalɗi baɗɗi to laamorgo leydi, o hollittii darnde jooɗaninooɓe pelle pine ɗee, faayiida gonɗo e naattingol ɗemɗe ɗee he tippudi jaŋde e nafoore wonnde e fuɗɗoraade  janngude kala cukalel ɗemngal mum neeniwal, hay sinno yimɓe fof ina kawri e laawɗingol ɗemɗe ɗee, ina gasa won  taaɓannde dañaa. Ko feewti e toɓɓere ɗimmere, goomu yimɓe njeeɗiɗo suɓaama ngam tafde yiilirde, nde ɓe ngarti, yimɓe fof kawri e suɓngo maɓɓe, batu ngu rewii laawol, waɗaani luure, waɗaani duko, yiilirde nde ko nii lelorii : – Hooreejo                                                                           : Hammadu Aamadu Bah – Cukko hooreejo                                                                : Karjata Idi Njiim – Koolaaɗo kuuɓal                                                              : Abdul Sammba Bah – Kalfinaaɗo nehdi e jaŋde / jaŋde mawɓe e heblo     : Huseyni Sammba Jah – Kalfinaaɗo pinal                                                                : Muusaa Umaar Bah – Kalfinaaɗo eddaagu                                                         : Alasan Demmba Jallo – Kalfinaaɗo kumpital e dallinaande                               : Huseyni Umaar Jallo – Kalfinaaɗo kaalis e ngalu                                                : Ummu Lobbo Bah – Hooreejo Teddungal                                                        : Aadama Sammba Bah Ɓe nanondirii waɗde batu ngoɗngu ngam suɓaade terɗe goomuuji 5 ɗii. Batu ina uddee, ƴiiwoonde ina feŋa fuɗnaange. Cosgol cate e nder gure ina hollita nguurndam Fedde Ɓamtaare Pulaar e nder leydi Muritani koko jokki. Usmaan Ñaan, hooreejo catal FƁPM Kayhayɗi
https://pulaar.org/2022/12/06/fedde-%c9%93amtaare-pulaar-he-muritani-seyyeen-gababe-sompii-catal-f%c9%93pm/