content
stringlengths
1
82.8k
url
stringlengths
3
251
Lebbi jooni ko haala njeeygu ekkolaaji gidiiɗi sompeede e Nuwaasoot haaletee. Ñalnde aljumaa 16 oktoobar 2015, nattii haala, sibu heen ɗiɗi njeeyaama. Yeeyaa ñalnde heen ko Ekkol 2 (ekkol marsee) e Ekkol 1 (ekkol sistis, sara polikilinik). Lebbi jooni ko haala njeeygu ekkolaaji gidiiɗi sompeede e Nuwaasoot haaletee. Ñalnde aljumaa 16 oktoobar 2015, nattii haala, sibu heen ɗiɗi njeeyaama. Yeeyaa ñalnde heen ko Ekkol 2 (ekkol marsee) e Ekkol 1 (ekkol sistis, sara polikilinik). Kañji ɗiɗi ko ɗi 11 lowre, jeyaaɗe miliyaaruuji 2 e 656 ujunere e 500 ujunere ugiyya (2 656 500 000 UM). Wonande ekko 6 (gonɗo Madiina 3, sara jehre gertooɗe), wiyaama njeeygu mum hawrii e caɗeele. Njeeygu ekkolaaji, nokkuuji potnooɗi hormoreede ganndal, jibinii haala mawka e leydi hee. Laamu nguu dalliniri ɗum ko ɗiin ekkolaaji ngoni ko hakkunde jehreeji walla e nokkuuji ganiiɗi, ɗi kenanaaki jaŋde. Tee maa kaalis oo naftore… Heewɓe ina miijii wonde, ma a taw “keesuuji biyɗi dak kaalis ɗii ngontii mehi”. Kono kadi heewɓe mbiyi oo hujaa tiiɗaani, ɗumɗoo ko “jikku ardiiɓe en ɓee tan”. Ɓe mbiyi waɗi ɓe wiyde noon ko gila 2008, huunde fof ko ko waɗti yeeyeede, hay ko meeɗaa miijeede, gila e karte dentitee e kaayitaaji fof, alaa ko haali  leyɗe teeru. Idorii fof ko pusgu liisee nasiyonaal ɗo yoga e jagge leydi ndii njanngunoo. oɗon ciftora,: balɗe seeɗa caggal kuudetaa 2008, Kaddaafi yillinooma Nuwaasoot. Hade makko arde, katarpilaaji keli dortuwaaruuji (kuɓɓeeje ɗo elewaaji mbaalatnoo), baɗtanooɗi janngirɗe, kam e nokku ɗo almudɓe ñaamatnoo ɗoo (refektuwaar) e safrirde ndee (infirmerie). Fof hanndaa, wiyaa ko libinaaɓe ndokkaa yo mah ɗoon otel. Hannde nokku oo wontii dunndu, otel mahaaka, tee kuɓeeje kelaama, woni “tuba leppii, liingel maayaani”. Lebbi seeɗa kadi caggal kuudetaa oo, bolokaaji A ɗii njeeyaa, rewi heen ko nokku ɗo “liitooɓe” (fanfare) konu e koɗorɗe keednooɗe fuɗnaange mum ɗee helaa… Gila ndeen fayde hannde, ko yeeyaa walla heertaa e boowe maantinɗe e laamorgo leydi ndii ina heewi : huunde e ekkol polis fappitaama, huunde e estaad men gooto, bajjo ŋurmitaama, bolol takko tele Muritani ŋaastaama… kala ɗo waɗnoo boowel nder Nuwaasoot hirɓaama… Ɗumɗoo ina jeyaa e ko haɗi hujja njeeygu ekkolaaji ɗii deeƴde e nofru. Sibu ɗum wayi ko no gontuɗum jikku nii. E kominikee mo ministeer kaalis saakti, ina winndaa heen wonde njeeygu ekkolaaji ɗii “maa moƴƴitin ngonka koɗki leeɗe ɗo ekkolaaji ɗii ngonnoo ɗoo, softina jom kaalisaaji en hesɗitinde e ƴellitde golle mum en, yanti e kaalis ɗum addanta laamu”. Porfeseer Eli Mustafa wiyi e ɗuum : “So njalniika nattunooka warde tawtii fenaande, ɗuum kam warat. Kala gannduɗo Nuwaasoot ina anndi ngonka koɗki meeɗaa wonde ngoƴa e leydi hee (…). Seede mum dey ko yimɓe koɗata ɗoo ko no mbeliraa” , ɓee maha e tule ceene, ɓee maha e gasɗe, boli ngalaa, ekkolaaji ngalaa, ndiyam toɓo e tuwooji e suturaaji, fof ina jillondiri. Ma a taw kam, mo ngonka koɗki woƴi, yiyataa ko woni e 5e e 6e e Liksaar e Tefarag Seyna e Daar Nayiim koo, ara ina haalana yimɓe goɗɗum. Eli wiyi “Saabaabu laaɓtuɗo oo, ko fellitde laamu Muritani yeeyde kala ko waawi ngam alɗinde senerooji ; ndeke wonaa nokkuuji dewal ganndal jogori haɗde ɓe ɗuum. Laamu nguu waɗtii Dowla oo bitik mawɗo” . So wonaano “famɗude gacce, laamu nguu fiytotaako becce e njeeygu ekkolaaji, sibu jaŋde leydi ndii koko boni, tee ɓesngu nguu ina hooɗaa jaŋde e nehdi sabu ŋakkeende janngirɗe… Hannde, warhoore sukaaɓe heɓii kaaɗtudi, heewɓe heen nana nder kasooji ɗi laamu hiilnii yaajtinde ina woppi ekkolaaji,  walla ina yeeya ɗum en. Sabu waasde neheede nehdi moƴƴiri, sukaaɓe men ngalaa ɗo kucci so wonaa e kasooji”. Ina wayi no, e wiyde Eli Mustafa, “dowla Muritani woni ko e udditde bitikaaji warhoore e uddude nokkuuji nehdi e jaŋde… Ko Victor Hugo wiynoo “kala udditɗo damal ekkol, uddi ko kasoo ”, laamu Muritani waɗata ko ko luulndii ɗuum, “ngu udditta ko kasooji e … ngu yeeyaa ekkolaaji”. Hankadi ko kasoo woni ekkol rippoobilik… ɗuum na addana en faamde wonde dowla oo, gila dow haa les, kam e foɓɓanooɓe ɗum ɓee, lummbotoo e borjoŋaagal duumingal hakkille e jawdi… Eɗen ngoɗɗi wasiyaaji ganndo biynooɗo “ngam tafde ɓiyleydi, puɗɗoro-ɗen tafde neɗɗo. Udditen ekkolaaji baŋ-yoo-baŋ.” Hannde, dowla oo e laamu nguu njiɗi ko deŋde ɓesngu men nder majjere, tawa ina njeeya nokku ganndal ɓurɗo mawnude, hono ekkol. Hoto koolo-ɗee dowla jeeyoowo ekkolaaji”. Heddii ko nduwo-ɗen mbele Alla ina daɗnda Muritani e ngaybeela ardiiɓe. Muttaar
https://pulaar.org/2015/12/02/hoto-koolo-%c9%97ee-yeeyoo%c9%93e-ekkolaaji/
E darorɗe lewru feebariyee 2014, wiyaama wonde « fulɓe jogitiiɓe mbarii ko ina tolnoo e 30 tuwaareg to nokku ine wiyee Tamkutaat, 80 kiloomeeteer rewo Gaawo, ngam yoftaade dahngo pullo  gooto». Geɗe bayɗe nii ina gasa tawa ko ɓooyɗe waɗde e diiwaan hee. Kono nde tawnoo Mali woni tawo ko e jiiɓru, kala ko kewi toon yaawataa faameede ko woni. E darorɗe lewru feebariyee 2014, wiyaama wonde « fulɓe jogitiiɓe mbarii ko ina tolnoo e 30 tuwaareg to nokku ine wiyee Tamkutaat, 80 kiloomeeteer rewo Gaawo, ngam yoftaade dahngo pullo  gooto». Geɗe bayɗe nii ina gasa tawa ko ɓooyɗe waɗde e diiwaan hee. Kono nde tawnoo Mali woni tawo ko e jiiɓru, kala ko kewi toon yaawataa faameede ko woni. Ɗum addani won heen jaggirde ɗum no luural hakkunde fulɓe e tuwaareg en nii, woɗɓe mbiyi ko ownooɓe Mujao  ngoni ɗoon, woodi kadi wiyɓe ko ɗum huunde woowtaande ɗoon, so nguykaali jawɗeele fulɓe e kareeli hakkunde aynaaɓe e remooɓe e taƴooɓe. Ko waawnoo heen wonde fof, gila MNLA (tuwaareg en, ɓe ngonaa keeweendi e rewo Mali) ummitini fiyannde e hitaande 2012, wondude e goomuuji ownooji, luure hakkunde maɓɓe e leƴƴi keddiiɗi ɗii, hono fulɓe e sonngaay en, ko ɓeydiiɗe waawnude. Nde tawnoo heewɓe, haa arti noon e jaayɗe mawɗe, ko wayi no RFI kollitiri ko waɗi koo ko e sifaa « fulɓe mbarii tuwaareg en », ɗum addani hoohooɓe fulɓe Mali etaade faamninde yimɓe, hay so tawii ɗuum kewii, yo annde wonde fulɓe ɓee ko ɓooyɓe tooñeede, tee ko e lor muusɗo ngoni gila tuwaareg en irñiti hare e leydi ndii. Nii woni Tabital Pulaagu Mali yuɓɓini yeewtere mawnde ñalnde aset 16/02/2014,  ngam hollitde winndere ndee golle bonɗe mbaɗetee gila nde tuwaareg en ummini fiyannde e hitaande 1991.  Tiitoonde yeewtere ndee ko « murtooji e dental pinal fulɓe : ngoƴaaji e eɓɓaaɗe peeje ». Yeewtatnoo ko Timoore Culetaa meeɗnooɗo wonde depitee Tenenku e wondude e Aamadu Siisee, meeɗnooɗo wonde kalifu e laamu Mali. Yuɓɓini yeewtere ndee no mbiy-ɗen nii ko Tabital Pulaaku Mali ngam humpitde aduna oo e malinaaɓe batte murtooji tuwaareg 1990 e 2012 haa arti noon e renndo fulɓe, hollitde ngoƴaaji maɓɓe e kulhuli maɓɓe, kono kadi ngam wostondirde miijooji e sakkitde peeje ngam beldital e jam. E wiyde jeewtoowo oo, fulɓe njeyaa ko e yimɓe ɓe murtooji baɗooji rewo Mali ɗii ɓuri lorlude. Ɗiim murtooji ɗi Kidaal woni nehaande mum en, tawi ardii ɗum en ko tuwaareg en, mbonnii no feewi jotondire ɓiyngu yummaagu ɓooyɗe ɗi fulɓe njogodinoo e leƴƴi keddiiɗi ɗii, ɗi luure hakkunde mum en meeɗaa diwtude luure bajjondirɗe durngooji walla beeli ndiyam. Yeewtere ndee hollitii ko arata koo: «  Yeruuji seeɗa wonande murto 1990 fawaade e wiɗtooji ɗi pelle aynaaɓe mbaɗi : Tenenku : 41 maayɗo e 25 gaañiiɓe, hedde 8 668 holsere e 6 776 ngelooba, be’i e baali dahaaɗi, njogitaaje 8 gujjaaɗe, bitikaaji 7 larwaaɗi ; njaru ɗumɗoo fof ina tolnoo e miliyaar e 440 miliyoŋ e 611 ujunere e 500 mbuuɗu Seefaa. To Gunndam  : maayɓe 10 e 9 789 allaadu e 2 621 jawdi cewndi e gelooɗi 10 pefaaɗi. (Limooje serkal Dire e Koro e Jenne e Moɓti e Ñaafunke ina ngoodaa) . Nder ɗumɗoon fof hay gooto e loraaɓe ɓee walla ronooɓe mum meeɗaa lomtinaneede hay so tawii noon ɗum ƴettananooma sariya. Boom, e daawal hakkunde hee, banndiiji jogitiiɗi baɗnooɗi ɗiiɗoo bonanndeeji ƴettaa, towaa, ndokkaa tiitaruuji e garaduuji ɗi njiɗnoo kala, pektaa e nokkuuji laamu alaa ko ŋakkiraa… E wiyde jeewtoowo oo, murto 2012 ngoo kadi ɓuri fof bonnande fulɓe. Fulɓe hoɗnooɓe  e diiwanuuji Kidaal e Gaawo e Tummbuktu e Moɓti kam e leƴƴi keddiiɗi ɗii fof nguurdii e caɗeele e leepte goote : baawnugol e dow mum en laabi bonɗi e innde lislaam, gujjugol jawɗeele mum en, leeɓte keewɗe goɗɗe. Heen sahaaji ko bonnannde ƴiiƴiire nde yejjittaake ko wayi no warngo mawɗo wuro Hommbori ñalnde 2 feebariyee 2012 e warngo 53 gaynaako ñalnde 18 noowammbar 2013 to Tinahamma to serkal Ansongo, sara keerol Niiseer (doggol maayɓe ngol ina jogaa). Laygol murto ngoo haa e nokkuuji ɗo meeɗaano yettaade, bonnanii fulɓe ɓee ko heewi. Serkal Ñaafunke e Duwensaa keɓtaama lebbi keewɗi, serkal Moɓti kadi yerɓii no feewi nde Konnaa yanaa ñalnde 10 saawiyee 2013 ndee. Tenenku e Yuwaru, gila laamu dogi, yalti ɗum en, woppi ɗum lebbi keewɗi, nguuri ko caɗeele duumiiɗe. E nder ɗii nokkuuji kala ɗi fulɓe ɓuri heewde e mum en, rebel en ɓee alaa fof bonannde mbaɗaani ɗoon : warhoore, lepte, kelgol kuɓeeje laamu e ngaluuji pinal, nguyka ndariindi, ownugol hakkillaaji yimɓe, uddugol nokkuuji nafoore renndo … To Duwensa jiimnooɓe nokku oo (MNLA e MUJAO) kersaani hay wujjude oto nawoowo maayɓe, hay taggude tappiiji bertaaɗi e leydi kam e comci ɓoornaaɗi » . E wiyde Tenenku, gaa gaa ɗee baɗe kuuɓtodinɗe e nder diiwanuuji nay rewo ɗii kala, haa e caggal mum en, geɗe ɗiɗi bonɗe, ɗe meeɗaa waɗde, ina njaggi yimɓe fof kaawis : warngo Dunngura ɗo ɗanniyankooɓe tonngaa, mbaɗaa muumel siraaɗi, kirsaa walla pellaa, ndaasaa mberlaa e nder woyndu. Geɗal ɗimmal ngal ko kaɗgol polindaaji 2013. Peeje ñawndirɗe hare njogitaari rewo leydi ndii Ngam artirde beldital e jam, Tabital Pulaagu Mali sakkitii miijo tuugiingo e golle garooje ɗee : kisnugol duumingol keeri e nokkuuji e laabi parwuɗi ; gartugol timmungol laamu e denndaangal nokkuuji ɗo ngu alaano ; jiytugol warkoyeeɓe, ñaawa ɗum en ; binnditagol loraaɓe ɓee e lomtinande ɗum en ko mbaasnoo ; jeyegol Tabital Pulaagu Mali e juɓɓule laamu kalfinaaɗe dogde e beldital ; juɓɓingol pottitte nder e hakkunde leƴƴi ngam welditinde ɗum en, mbele mbaawa wuurdude e nanondiral. Ko noon kadi fedde ndee ɗaɓɓiri juɓɓingol pottitte jaafondiral e beldital ; juɓɓingol polindaaji 2014 e sifaa ɓurɗo moƴƴude, tawi doole kisal leydi ndii ina ɗofta jawdi ndii ; toppitagol timmungol nokkuuji keɓtanooɗi ɗii walla ɗo murtooji ɗii keewi waɗde ɗoo tawa ina waɗa toon, to rewo too, eɓɓaaɗe ƴellitaare (jaŋde …) ; gasgol boyli yaraano jawdi e nder nokku Mema oo kam e saraaji lappi jawdi e durngo. Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2014/03/19/luure-hakkune-le%c6%b4%c6%b4i-to-rewo-mali-tabital-pulaagu-mali-sakkitii-peeje/
Daarorgal Yonta ko fedde pinal e jaŋde jibinaande e hitaande 2008, ñiiɓnde e Nuwaasoot. Ko ndeen fedde, e gardagol Abuu Aamadu Kan, yuɓɓinnoo jemma pulaagu ñalnde 20 morso 2018, tuggi waktu 17ɓo haa 23ɓo to leegal Arafaat Saydu Nuuru… e nder digiral “ekkol Bakkar”. Fayndaare hiirde ndee ko hirjinde, e findinde leñol ngol… kam e ruttude teddungal hebloowo ŋanaa hono Malal Sammba Gise keblunooɗo ɓe heblo faytungo e jojjannde aadee. Hiirde ndee fayodinii no feewi, nde tawnoo Daarorgal Yonta weltinirii arnooɓe ɓee mogooji (baayo, nehdi, jaŋde, dental ekn.) e jimɗi belɗi, jurminiiɗi, pindinooji, kirjinooji no feewi. Ko noon ne fedde Rennduɓe miijo addiri ballal mum e ɗii mbaydi mogo. Ina teskini e faayidaaji jemmaagu nguu, dokkirgol seedanteeje e ñaantungal Malal Sammba Gise, tawi ngaal ñaantungal ko Daarorgal Yonta e Duɗal Demmba Aamadu Bari ñaanti mo ngal, rewrude e teddugal Kajjaa Sih. Ko wonaa ɗuum koo, haaliyankooɓe heewɓe ƴettii toon konngi ngam wasiyaade, e waajaade leñol ngol. Ko noon ne kadi naalankooɓe ɓee jirwiniri jemmaagu nguu, buubaaji, kolli, e gitaruuji, kam e daaɗe belɗe. Uddi oo mbelemma ko RJ ORIGINAL NGAL PULAL. Joginoo njuɓɓudi digiral ngal ko Muusaa Ndonngo. Njettoor Daarorgal Yonta fayde e denndaangal tawtoranooɓe haa teeŋti e fedde Rennduɓe miijo walluɓe Daarorgal Yonta e njuɓɓudi golle fof. Ko noon ne kadi ɓe jettirta, Ahmed Hamza e Adama Ba e Abdullaay Soh e Abdullaay Elimaan e Faama Sal (FƁPM). E kuɗol Aamadu Dulo Soh
https://pulaar.org/2018/10/10/darorgal-yonta-e-hiirde-pulaagu/
Fedde Kawral gure Ngalluure Saŋe (Commune de Sanghé) gonɗe e Nuwaasot njuɓɓinii yeewtere fattamlamre e nder Nuwaasot to dingiral pine biyetengal Galaksi (Galaxy) ñalnde 6 mee (duujal) 2018. Tiitoonde yeewtere ndee ko Nafoore jaŋde e nder renndo. Yeewtiyanke oo ko Gelongal Fuuta lollirɗo Njaay Saydu Aamadu. Yeewtere ndee waɗi ko e tawtoreede ɓesngu diiwaan Saŋe ko wayi Abdarahmaani Siisee, jaayndeyanke Tele Muritani, Alasan Jallo, hooreejo Kawtal, catal Nuwaasot, Mammadu Tengella Bah, cukko hooreejo Kawtal, catal Nuwaasot e ballondiral Goomu Muñal e gardagol Isaa Joop. Yeewtiyanke oo adii tawo joofaade ko firo jaŋde, firo renndo hade makko mutde e dummbugol nafoore jaŋde e nder renndo e uddirde yeewtere ndee wasiyaaji. E wiyde makko : « jaŋde ko mosol ɗo jannginoowo rewdata e janngoowo ngam keɓgol ganndal tawi faandaare ndee ko mbele janngoowo oo ina daña huɓindaade kattanɗe walla faayidaaji to bannge pinal walla peertugol hakkille ummoraade e ƴeewnugol, deftingol walla ekkingol, ekn. Jaŋde rokkata ko ganndal. Ganndal ko fitirla njalbuka, ndiiwtowa niɓɓere humambinnaagal, kaɓoowa e dunndariyankaagal ngam waɗtude neɗɗo jannguɗo oo jamyamo, juumtanɗo renndo. Ende taga mo marde gannde kaqqilinorteeɗe, ɗe hakkille meho tan hattantaa jaggude walla huɓindaade(savoir), ende addana mo waawde siynude walla tabitinde ganndal makko e sato makko e naftoraade ngo (savoir-faire), ende rokka mo waawde wonde e woodde e nder yonta makko e senaade e nguurndam makko (savoir-être). Ko ɗuum waɗi nde Nelaaɗo Alla (JKM) faami sirlu e ɓure gonɗe e jaŋde, waɗi eeraango nde yimɓe njanngata, nde ɗaɓɓoyta gannde hay so tawii ko haa Siin ɗe ngoni ». Haa hannde, e wiyde makko, ko sabu yiɗde feeñninde ɓure jaŋde e ganndal, haaliyankooɓe mbiyi: « So neɗɗo janngii, anndii, ittii, humambinnaagal ko ɓittere walla haa hannde ganndal ko famɗa suura, heewa lammina ». Jaŋde kadi ne naamndii ko ceerno e almuudo, fannu janngeteeɗo e ɗemngal kuutortengal ngam yettinde ganndal. To bannge renndo, ko ɗum woni ko o haali heen: « renndo ko leñol. Haade ko renndo aadiyankeewo kaaleten, mbiyen ko yimɓe rentuɓe, ɗooftiiɓe kuule njuɓɓudi ngootiri, laaɓtundi, tawa ɓerɗe ɗee e terɗe ɗee ko goote, ngalaa sereendu fawaade e kisal mumen walla faggudu mumen. Gooto fof ina anndi donngal mum, fotde mum e jeyi mum, ina taarii ko jeyaa, ina nuunɗi e ko renndaa. E teskaade wonde renndo waɗi ko fittaandu, ina fooƴa, ina faya, ina sewa, ina ɓuttiɗa, ina ñawa, ina sella, ina wuura, ina maaya, fawaade e jamanuuji yontaaɓe maggo ». Caggal ɗiiɗoo firooji ɗiɗi, o arti ko e tiitoonde ndee walla e mbunndi-mbunndi yeewtere ndee so jumpude e nafoore jaŋde e nder renndo, ko nii o wiyri : «  Jaŋde e nder renndo ina heewi nafoore. Renndooji ndaɗondirta ko e jaŋde. So jannguɓe keewii e Renndo, ngoon wonata ko ɓamtiingo, yahrungo yeeso, nde tawnoo ngo seertat e humambinnaagal, ngo seerta e majjere, ngo laamoo walla ngo hoonoo, hono no Ceerno Maamuudu Jah heewi wiyrude nii. So renndo janngaani nuskat, wona renndo huutorteengo, nde tawnoo ngo yooltotoo ko dummbuli humambinnaagal e majjere ɓurtunde. Ɗo humambinnaagal e majjere ngoni heege wonat ɗoon, ñawu wonat ɗoon, baasal ne wonat ɗoon. So renndo janngaani, ko jannguɓe woɗɓe ngarata laamoo ngo, keedta e faayidaaji maggo. Ko ɗoon Bookar Wahaabu Wele to Jowol wiyata : « so aɗa ɗacca jatti, yo taw aɗa ɗacca jattiniiɗo. So a ɗaccii jatti, a ɗaccaani jattiniiɗo, jatti maa fandataa ». Ko ɗoon kadi o waɗi eeraango feewde e wiyeteeɓe ko yontaaɓe leñol : « Mbiy-ɗen, renndo waɗi ko fittaandu, ina fooƴa, ina faya, ina sewa, ina ɓuttiɗa, ina ñawa, ina sella, ina wuura, ina maaya, fawaade e jamanuuji yontaaɓe maggo. Haade faamaama wonde ko jaŋde woni fof, ɗo jaŋde alaa, ɓural wonataa ɗoon, ɗo jaŋde alaa, ɓamtaare e kisal ngonataa ɗoon, yo yontaaɓe e hatanteeɓe nokkuuji men, haalooɓe keɗee, fewjanooɓe en, ndarano moƴƴingol jaŋde e nder gure men, hono no Kawral Commune saŋe woni e waɗde nii. Eɗen kuutoroo ɗoo oo fartaŋŋe ngam yettude e jaarde adduɓe miijo ngoo e jaɓɓe rewde ngo tawi ngantinaani, calaaki ngo. So neɗɗo waɗii ko tiiɗi to bannge moƴƴere, ina haani yetteede ko tiiɗi haa tiiɗɓe tinaaɓe tinda wonde won tiiɗɗo goɗɗo woni e les ndowgu hee. Ko sukaaɓe ngontoya mawɓe, lomtoytooɓe mawɓe janngo. « Cukalel ko loocol, ɓuƴtatee ko gila ko ngol keccol, so yoorii helat » hono no jimoowo walla haaliyanke gooto wiyrunoo nii.  Ina haani ɓe njannginee, ɓe nehee nehdi moƴƴiri, ɓe ndokkee kaɓɓirɗe ceniiɗe ngam waawde jiiɓtoyde gaggaaji walla pergitte e tiifaaɗe ɗe ɓe kawroyta janngo e nguurndam maɓɓe. Laamu sarii duɗe, mahii korirɗe waɗii heen haralleeɓe jaŋde gonɗe e les njiimaandi jaagorde jaŋde kono ɗuum ina woɗɗi huuɓtidinde soklaaji renndo ngoo. Alaa e sago ɗanniyankooɓe ɓee e heddiiɓe e gure ɗee ndokkondira juuɗe ngam faabaade ɓesnguuji ɗii woto ɗi kawkude walla laataade dunuuje. Hanki mo janngaani ina waawnoo ɗannaade, ina waawnoo waɗde geɗe keewɗe kono hannde oo walla e ko fayi arde, ɗuum hittat saɗne. Ñalawma fof garɗo ina nanee walla ina yiyee ko teeŋtinta ndeen saɗteende ». Wasiyaaji To bannge wasiyaaji, mbiyen Ɓesngu Commune Saŋe Loobaali, yo jokku tiiɗnaare. Yo ɓe ɓeydu tiiɗnaare e rewindaade e huufde sukaaɓe janngooɓe ɓee. Yo ɓe miijano kadi duɗe momtugol humambinnaagu to bannge mawɓe sabu jaŋde woni ko hakkunde mbootu e kasanka. Kadi eɗum aamnoo nde tawnoo jaribaama e nokkuuji keewɗi, yimɓe njiyri gite mumen. Humpito kadi ina rokki en, haa hannde, wonde cukalel puɗɗoringel ɗemngal mum neeniwal so faytii e ɗemɗe goɗɗe ɓurata yuumtude hakkille e puɗɗoringel ɗemɗe koɗe. Ɗuum yiɗi wiyde ko e tuugnorgal men jaŋde sukaaɓe yo en nawdu heen momtugol hamambinnaagal e nammbuuji sukaaɓe. Katantaangal ina woodi, haralleeɓe ina ngoodi, yo Geno won ballo ! Ɓeydi Abdarahmaani Siisee e Aamadu Luuti Bah, gardiiɗo Duɗal Professeur Umaar Bah ngalɗinii yeewtere ndee, njaltinii faandaare ngalluure ndee. Faandaare diiwaan Saŋe ko daranaade ƴellitde jaŋde e nder komin mum, mbele nafoore ndee ina yettodoo denndaangal gure sappo e ɗiɗi ɗee (12), gila e ɓurɗo famɗude haa e mawnude, ɗo hay wooto yawetaake, ɗawetaake. Ngam yettaade e yettinde faandaare ndee, ɓe noddondiri gila e wonɓe e diiwaan hee haa e yahɓe caggal leydi, ɓe kaaldi, ɓe mbaɗi njuɓɓudi, ɓe ndarni cate ngam tammbaade golle ɗee. To bannge ngalluure, gure mayre 12 ɗee ko ɗeeɗoo : Ɓittel, Boɓore, Ɓokki Hammee Sammba, Gurel Sileymaani Dumo, Gurel Siranaaɓe, Kummbu, Lobbudu, Loongel, Luggere Pooli Boɗeeji, Mbeelon, Ñaaruwal Jaawɓe e Saŋe Loobaali. Cate njuɓɓudi ndii ko ɗeeɗoo : Farayse, Espaañ, Almaañ, Belsik, Geres, Gaboŋ, Ndakaaru, Nuwaadibu, Nuwaasot e  Saŋe Loobaali. Ɓe mbaɗii golle ngenndiyankooɓe, ɗe daartol jogori teskaade e nder jamanuuji sabu faamde konngol Ibraahiima Saar biyngol : « aduna ko jamanuuji e sahaaji, jamaanu ko maa feewnee, sahaa ko reenee. Ko ko waɗi hanki daartetee hannde, kono kadi ko ko gollaa hannde, jaŋtoytee janngo ». Ɓe mbaɗii golle ngenndiyankooɓe, ɗe daartol jogori teskaade e nder jamanuuji sabu faamde konngol Martin Luther King biyngol: « woto naamndo ko leñol maa, wuro maa walla leydi maa waɗantu maa kono nde fin-ɗaa fof  ƴeew ko pot-ɗaa waɗande leñol maa, wuro maa walla leydi maa ». Ɓe mbaɗii dente, ɓe ndenndinii ngaluuji ngam rewindaade njanngu e nder Commune Saŋe Loobaali. Ɓe peewnii fotde 80 taabal ko jiidaa e kuɗi e defte janngirɗe, ɓe cari e diiwaan hee. Eɓe nganniyii mahde jannginirɗi e noddude haralleeɓe jaŋde humpitiiɓe ngam ndewindanoo ɓe golle ɗee. Ko ɗum ɗoo foti wonde darnde e dadungal mo woni kala. Ko ɗoon calminten baaɗiraaɗo, ɓiɗɗo, almuudo hono Alasan Jallo, mo darnde mum seedtini e fannuuji keewɗi to bannge ɓamtaare. En njettii mo njettoor keeriiɗo. Mbiyen ɓesngu Kawral Commune Saŋe Loobaali, gure mum 12 e cate mum 10 ɗee paamii, ndentii, ndadiima, ndariima, ndaraniima ko heewɓe e adinooɓe mbaɗaano, ko sakkitiiɓe njogori ñemmbude so ummanaade Ɓamtaare nokku mumen. Ardorde Kawtal ina yetta Abdul Bari, teddiniraaɗo ñalawma oo, njettoor keeriiɗo sabu darnde mum e tiiɗnaare mum e golwole keewɗe. Ko noon nde yettirta Sammba Idiriisa Ɓan, mo Alla waɗi hannde to Farayse e jinnaaɗo maɓɓe Jaanga Jeynaba. Gelongal Fuuta lollirɗo, Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2018/10/07/kawral-ngalluure-sane-woni-ko-e-jihaadi-jande/
Caggal nde Fedde Leyɗe Afrik Hirnaange (CEDEAO) ngijorii mo huutoraade doole so tawii o jaɓaani woppude laamu e jokkere enɗam, Looran Bagboo woni ko wullude ina takka Farayse e Amerik yiylaade fewjande ɗum. E wiyde makko leyɗe ɗiɗi ɗe ina mbaɗa doole mum en no potnoo mbaawnoraaji e dow hooreeɓe leyɗe Afrik, haa arti noon e ɓe CEDEAO ɓe, e ɓe Dental Afrik ɓe, ngam joɗɗinde Alasan Watara e dow jappeere laamu to Koddiwaar. Caggal bappi e jamfaaji e fiiltomooltooji, koddiwaar yuɓɓinii  woote gardagol leydi ñalnde 31 oktoobar 2010. Huunde bettunde yimɓe fof, woote ɗe mbaɗii e deeƴre, hay mbuubu ɗojjaani. Hewɓe njaakorinoo ko caggal ɗuum, maa daawal ɗiɗmal ngal ɓennu tawi alaa caɗeele. Haa teeŋti noon kadi, so weetii aɓe ndawra woote, Bagboo e Watara, yahdunooɓe daawal ɗiɗmal ɓe, ndikkondirii to tele, yeewtere maɓɓe waɗii faayiida, sibu ko e kormondiral, tee ɓe mbattini ko gooto e maɓɓe eerii yimɓe mum, nde kuccanta woote e nder deeƴre. Hannde, eɗen mbaawi wiyde wonde woote potnooɗe yaltinde Koddiwaar e iiñcuru duumiindu ko ina wona duuɓi sappo, ɓeydi ko jiiɓru: heen bannge Alasan Watara, mo Goomu Kalfinaangu Woote hokki poolgu, oya bannge ko Looran Bagboo, mo Diiso Doosɗe rokki poolgu caggal nde niilni woote departamaaji jeenay, departemaaji keedɗi rewo, gonnooɗi e Njiimaandi « Doole Kese », woni doole rebel en, ɓe ardii ɗum en Giyoom Soroo. Aduna oo fof noon, gila e Fedde Ngenndiije Dentuɗe e juɓɓule mum, ƴaaŋan maa leyɗe mawɗe, ko wayi no Farayse, Amerik haa yettii Dental Afrik e CEDEAO, yimɓe keptini ko Alasan Watara. Hay nder leydi ndi, doolal cemmbolinngal, biyeteengal Forces Nouvelles en ngondi ko e Alasan Watara, nomɗo Giyoom Sooro gardiiɗo hilifaaɓe laamu mum. Hannde, Bagboo ina teeli no feewi, sibu o nattii hay waawde yaltinde kaalis e banke BCEAO, ko Alasan tan rokkaa kaan mbaawka. Hannde, alaa ko dooki Bagboo so wonaa koyeera, nde tawnoo CEDEAO jeertinii mo, so o woppaani laamu, ko ko huutortoo doole ngam ittude mo ɗoon. Koddowaar ko leydi ngoondi e hirnaange Afrik. Wertallo mayri ko 322 462 km2. Heedi ndi bannge rewo ko Mali e Burkinaa Faso, bannge hirnaange ko Liberiyaa e Gine, bannge fuɗnaange ko Ganaa, bannge worgo ko geec Atlantik. Limoore yimɓe mayri ina millee e miliyoŋaajo 20 e feccere neɗɗo. Laamorgo mayri wiyetee ko Yamusokoro, kono ko ɓuri fayodinde e golle faggudu ko Abijaa. Ɗemngal gollorteengal toon ko Farayse, kaalis mayri ko seefaa (CFA). Ndi fuɗɗii naatde njiimaandi Farayse ko e hitaande 1843, ndi heɓi jeytaare mayri ñalnde 7 ut 1960. Idii ardaade ndi ko Felikse Hufet Buwaañi. Faggudu mayri ɓuri yowitaade ko e kafe e kakawoo. Koddiwaar ko leydi mbelndi wonnoo e nguurndam Hufet. Kono caggal nde oon saŋkii ehitaande 1993, jiiɓru bonndu joli e leydi he. Gootgol Doosɗe leydi kese e toɗɗagol Loran Bagboo e gardagol leydi ndi, ngaddanaani jam dañeede. Jiiɓru politik e wolde njoli e leydi he ñalnde 19 settaambar 2002. Caggal nanondire deeƴre keewɗe leydi ndi naatani daawal kesal ñalnde 4 marse 2007 tuugingal e nanondiral Wagadugu. E oktoobar 1995, Hanri Konan Bejjee hawi e woote gardagol leydi ndi, woote ɗe luulngo ngo geddunoo. Kono caɗeele leydi ko e makko puɗɗii, sibu ko kanko addi ko wiyetee « Iwaaritee » ko (Koddiwaaraagal) woni jogaade iwdi Koddiwaar. Huunde joopiinde arɓe. Ko ngoon miijo huutoraa ngam haɗde Alasan Watara wonde kanndidaa e woote gardagol leydi, sibu won wiyɓe ko o garɗo, wonaa ɗoon o jeyaa e lasli. Porlugol jawdi laamu, urɓugol luure hakkunde leƴƴi e dummbugol luulndiiɓe njuuti e jiiɓru ngaddanndu koninkooɓe follude laamu Bejjee e desammbar 1999. Ɓeen ngardininnoo ko biyeteeɗo Rebeer Geyi. Bejjee dogi, mooloyii Farayse. Kono nguuɗoo laamu koninkooɓe waawaani addude deeƴre e leydi he. Ngu waylii Doosɗe leydi ndi, ngu yuɓɓini woote gardagol leydi e lewru oktoobar 2000, kono Ñaawirde Toownde leydi ndi salii Alasan Watara e Bejjee kala njeyee e kanndidaaji he.  Ko Robeer Geyi fooli e ɗeen woote. Kono ko seppooji e mbeddaaji ndiiwi mo e laamu. Caggal ɗuum terɗe FPI e RDR pelɓondiri pelɓondire muusɗe haa waɗi maayɓe heewɓe. Ñaawirde Toownde nde ñaawi wonde ko Bagboo fooli e woote ɗe. Bagboo yuɓɓini pottital beldital ngenndi, toɗɗii guwarnama ngootaagu ngenndi. Ñalnde 19 settaambar soldateeɓe murtuɓe (rebel en) etii nanngude Abijaa e Buwaake e Korogo. Ɓe korii heɓde Abijaa kono ɓe nanngi gure ɗiɗi ɗeya e goɗɗe hakkunde leydi ndi e rewo mum. Robeer Geyi waraa warngo muusngo, Murto ngo idii innireede ko MPCI e MJP e MPIGO caggal ɗuum ngo renti e innde Forces Nouvelles (Doole Kese). Ngo heɓii heɓtude ko ina ɓura feccere Koddiwaar (fotde 60%), leydi ndi feccii e pecce ɗiɗi : worgo heddiingo e njiimaandi konu ngaadoraangu leydi ndi, e rewo leydi ndi wonngo e njiimaandi konu Doole Kese. Ñalnde 17 oktoobar 2003 maslahaa dañaa to Lome, wiyaa ko idii fof yo ɓe ndartin hare. 10000 soldaat Fedde Ngenndiije Dentuɗe (kaskeeji bulo) tawi heen 4600 ko soldeteeɓe Farayse anndiraaɓe Licorne ɓilii hakkunde konuuji ɗiɗi kaɓooji ɗi. Tuggi 15 haa 23 saawiyee 2003 batu maslahaa jooɗii to wuro ina wiyee Markusi (Marcoussis) to Farayse. Nanondiral dañaa heen ganndiraangal nanondiral Markusi : cosgol guwarnama beldital ngenndi e lelnugol tuugnorgal woote laaɓtuɗe, ndenndingol konuuji ɗi e keɓtugol njogitaaje, ñawndugol geɗe toɗɗiiɗe doosɗe kanndidaagal e woote gardagol leydi kam e ngonka tumarankooɓe. Goomu rewindo toɗɗaa tawi ardii ɗum Fedde Ngenndiije Dentuɗe. Ciynugol ngalɗoo nanondiral saɗtii no feewi, sibu ngo halfinaama guwarnamaaji tati : guwarnama Seydu Jaara, guwarnama Charles Konan Banny e guwarnama Guillaume Soro toɗɗaaɗo mawɗo hilifaaɓe caggal nanondiral Wagadudu e dow maslahaa Belees Kompaawore. E nder oon guwarnama Doole Kese keɓi hilifaaɓe 8, lannda Bagbo hono FPI heɓi hiifaaɓe 8, hiifaaɓe 17 heddiiɓe peccaa pelle politik keddiiɗe ɗe. Gaa gaa golle gaadoraaɗe, guwarnama o ina halfinaa yuɓɓinde kaaldigal ngam yaltinde leydi ndi e caɗeele, haa arti noon e keɓtugol njogitaaje e cosgol konu ngootiɗngu, kam e cosgol nokku Ngenndiiwo teskagol jeyaaɓe e leydi he kam e wootooɓe, kam e cosgol Goomu Woote Jaambureewu (juɓɓingol woote). BAB
https://pulaar.org/2010/12/27/koddiwaar-hooree%c9%93e-leydi-%c9%97i%c9%97o/
« Guurɗo fof ko maayoowo, kono maayɗeele potaani ». Maayde Teen Yuusuf Gey , ko e ɗeen maayɗeele mawɗe, tedduɗe jeyaa, sibu golle o ɗacci. Teen Yuusuf Gey ruttinoo e joom mum ko ñalnde 2 settaambar 1988, nder kasoo laamu Maawiyya añamngureewu. Luttuɗo balɗe, duttagol maa woɗɗondiraani e duttagol ɓeen woɗɓe tedduɓe, hono Tafsiiru Jiggo (ñalnde 28 settaambar 1988) kam e woɗɓe ɓe en njejjitaani. Yuusuf Gey, baɗnooɗo nguurndam mum fof e anndinde en koye men, e mawninde pinal men, e wasiyaade kaaldigal. Teen Yuusuf Gey jibinaa ko e hitaande 1928 to Kayhayɗi. « Guurɗo fof ko maayoowo, kono maayɗeele potaani ». Maayde Teen Yuusuf Gey , ko e ɗeen maayɗeele mawɗe, tedduɗe jeyaa, sibu golle o ɗacci. Teen Yuusuf Gey ruttinoo e joom mum ko ñalnde 2 settaambar 1988, nder kasoo laamu Maawiyya añamngureewu. Luttuɗo balɗe, duttagol maa woɗɗondiraani e duttagol ɓeen woɗɓe tedduɓe, hono Tafsiiru Jiggo (ñalnde 28 settaambar 1988) kam e woɗɓe ɓe en njejjitaani. Yuusuf Gey, baɗnooɗo nguurndam mum fof e anndinde en koye men, e mawninde pinal men, e wasiyaade kaaldigal. Teen Yuusuf Gey jibinaa ko e hitaande 1928 to Kayhayɗi. O ummii ko e galle subalɓe laamotooɗo, hono « teen » en. Caggal jaŋde quraana, o naatnaa ekkol. O janngii e Liisee Blanchot e ekkol William Ponty ɗo o teskoraa ɗoon e ɗoon kattanɗe to bannge fannu coñce… Caggal ɗuum, o woni jannginoowo (instituteur) ; kono, nde tawnoo ɗuum famɗirii mo, o jokki e wiɗtude e winndude. Ko ɗum tagi, o ɓuri anndireede ko wonde daartoowo, binndoowo. Nde o ummitii Willam Ponty, o jannginii to Kayhayɗi e Butelmiit e Sehilbaabi … Caggal ɗuum o woppi jannginde. Kanko woni koroowo duwaañ (inspecteur des douanes) gadano e Muritani, e hitaande 1957, gila leydi men heɓaani hoore mum. E hitaande 1960, o nomaa gardo gollordu (directeur de Cabinet) to ministeer kaalisaaji. Sabu nehdi makko e juumtugol golle makko, Muttaar wul Daddaa fekti mo to CEE * e maayirɗe 1961, darorɗe 1962. E darorɗe 1963 o nomaa kuuɓal gadanal ammbasaad Muritani to New York, to Amerik, o waɗtanaa heen kadi donngal goɗngal, so wonde kalfinaaɗo geɗe leydi ndii to Fedde Ngenndiije Dentuɗe. Gargol makko toon hawri ko ngañgu ɓaleeɓe e ndiin leydi, lebbi seeɗa ko idii sankaare Kennedy, o yanaa heen. Denndaangal dipolomaat en Afriknaaɓe wonnooɓe toon, ñiŋi nguun njangu. O arti Nuwaasoot e hitaande 1964 ngam ardaade sarwiis to Ardorde banngagol. E hitaande 1970 o waɗaa gardo kuɓtodinɗo Njuɓɓudi toppitiindi banngagol e Afirik, ndenndinnoondi 15 dowla, njooɗinoondi to Pari. Ko tuggi 1974 o faati e wiɗtooji makko to bannge daartol e coñce e yimiyankaagal. E 1977 o ardinaa goomu heblo koolol hakkunde leyɗe Afrik to Lagos. Ko ɗoon o fuɗɗii hollitde tinndinoore makko wiyeteende « les exilés de Gumel » (Daayɓe Gumel). O dañi heen daraja mawɗo sanne. Nde o ummitii toon, o waɗaa cukko gardo IMRS (Institut Mauritanien de Recherches Scientifiques : Duɗal Muritani Wiɗto Siyaas). Kono ɗuum addanaani mo woppude yeewtere makko lollunde e ɗemngal Pulaar, to Rajo Muritani. Ñalnde 25 saawiyee 1980 o filaa Teen to Kayhayɗi, o tottaa kadi silaama mum. Ɗumɗoon noon ko donngal teddungal, so wonde mawɗo leñol, deenoowo pinal e aadaaji, masloowo, jokkoowo, ñootoowo hakkunde yimɓe : oon sahaa, ɗum wayi ko no wiyeede yo reen duɗal ngal docotte mum ngoni e roytude nii, haɗa ɗum ñifde. Yuusuf Gey bonnaani jikke, sibu o yondikinaaki e haɗde duɗal ngal ñifde, o ɓamtii ngal, haa ngal lewlewti, ngal fooyni, yaynii, o duuñtiri ngal ganndal makko pinal e daartol leñol ngol, e leydi Muritani no diidorinoo. Teen Yuusuf Gey nanngaa ko ñalnde 4 settaambar 1986, caggal bayyingol kaayit fedde wiyeteende FLAM yaltinnoo, biyeteeɗo « Manifeste du Négro-Mauritanien Opprimé » (Bayyinaango Ɓaleejo Muritani Kiiɗaaɗo) , sabu makko yooɓtoreede jeyeede e winnduɓe ɗum. Jaaynde Le Calame, e tonngoode mum adannde (12 haa 19 sulyee 1993) winndii wonde « so goonga, ina sikkaa o jeyaaka e winnduɓe bayyinaango ngoo, e fawaade e ko heewɓe ceedtii. Kono jiiɓru nduu ina mawnunoo e oon sahaa, sibu ndeen, haalpulaar en kala njaggiranoo ko FLAM en… Kono hay daliilu gooto hollitaaka, ceedtotooɗo omo jeyaa heen. Ina gasa tawa ko waame politik tan nawori mo, nde tawnoo ko o neɗɗo pinal maantinɗo. » Ɗo yahanoo artaa fof o ñaawaa kasoo duuɓi nay, o dummbaa e caɗeele teeŋtuɗe. Ɗeen caɗeele ɗe kaɗaani mo jokkude e horsinde leydi makko, e miijaade jokkude golle binndol, sibu, omo miijotonoo winndude tagannde ɗiɗmere deftere makko wiyeteende « Rella ». Teen e yahdiiɓe mum ndummboyaa ko Waalata, nder caɗeele bonɗe. ‘’Ɗum yanti e caɗeele rafi reedu ɗe o wondunoo…’’ Nii woni rafi ɓeydii waawnude. Nde o nawaa opitaal Neema, tawi hankadi ko gasatnoo gasii, Teen ruttii e joom mum ñalnde aljumaa 2 settaambar 1988. Hade ɗuum, hoohooɓe heewɓe e nder winndere ndee, kam e leyɗe keewɗe, alaa fof no mbaɗaani mbele Maawiyya ina woppita mo, kono o salii haa yoori kos. Hay seedewol sankaare makko heɓaa ko e 1991. Ina winndaa e tonngoode Calame arwannde kaal-ɗen ndee : «Sinwaa en ina mbiya : ‘’mo aawi lekki e nguurndam mum, wuuranaani mehre’’. Konngol Teen ɓurii leɗɗe Abujaa, Bañnjagara, Duwaala, Woygiya, kam e ceene Waalata fof. Oolel tinndol makko eelnii nder kaaƴe Fuuta Jaloŋ, nder kaaƴe Fuuta Maasina, nder yupporde Fuuta Tooro. Min ceerataa e tuuɓaade e defte makko pekaan e dillere e leele. Sukaaɓe Tararsa maa kumpito e nder deftere makko « Les exilés de Goumel » jokkondire Turaad wul Sheek e Satigi Bubakar. » Ɗum jiidaa e humpitooji gonɗi e defte makko « A l’Orée du Sahel » walla « Aspects de la littérature Pulaar en Afrique occidentale » , e « Rella », ɗo Safatoore e Pulaar ngonti ɗemngal gootal, yeru ɗo o winndi « Yallaali maahu vaali, so o saliima, calminee mo, so o salaaki, pellanee mo ». Ɗumɗoo noon ina maantini e binndi Teen, sibu e « deendaangal binndanɗe makko, o wayata ko no tiiɗtinoowo aarabaagal e afirikiyaagal ngal lislaam renndini ». Warkoyeeɓe, añamngureeɓe yooɓiiɓe fittaandu makko ɓee noon, ina mbaawi wastoraade mbarii aadee, kono ɓe mbaawaa warde Teen, ɓe mbaawaa haɗde ndonaandi makko pinal e ganndal layde haa bada ! « Hannde, wonaa ekkol, wonaa boowal, wonaa hay haayre, inniraa mo. Nganndu-ɗen omo haandi e ko ɓuri ɗum, sibu alaa fof ɗo o nawaani, lollinaani innde Muritani, e njilluuji makko, e defte makko. Ɗum jiidaa e ko gollanii ndi koo, ɗum jiidaa e jagge keewɗe ɗe o hebli ɗee. So leydi ndii teskoraaki mo ɗuum, ndaw haame ! ». Bookara A. Bah Ƴoogirde : Le Calame n°00 Tesko : CEE woni « Communauté économique européenne » (Dental Faggudu Orop) dental goodnongal ko idii nde Union européenne (Dental Orop) sosetee.
https://pulaar.org/2013/11/11/teen-yuusuf-gey-02091988-hoodere-nifii-to-waalata/
Ko hollitde tan weltaare am e ñalawma hannde o. Ko huunde nde nganndu-ɗaa ko leñol ngol fof foti daraade mawnina ɗum. Ko wonaa ɗum ko, en keɗiima ciimtol yiilirde F.Ɓ.P.M. eɗen nganndi golle keewɗe mbaɗaama. Gila sosaa, haa fayde e hannde, ko e darnde wonaa. … Ko wonaa ɗum ko, mbiɗo jogii tan naamnde ɗiɗi : heen geɗel gootel ina wayi no yiilirde fedde nde ko debbo gooto waɗi, ko suka gooto kadi. Won kaalɗo ɗo jooni: “so doole ndonkii, yo doole keɓɓo”. Doole keɓɓortoo ko maa ngannda ko yahatee. Ko ma ɓe coɗee heen jooni, naatnee e yiylirde nde. Ɓe njiya hol no gollortee, ɓe mbaawa heɓɓitaade golle ɗe janngo. Kadi rewɓe ɓe ne eɗen nganndi darnde maɓɓe e golle maɓɓe ina laaɓti. Kala ɗo ɓe ngalaa, yahataa. Ko wonaa ɗum ko, ko wiyde tan Fedde Ɓamtaare Pulaar ina jogii darnde mawnde nde foti daraade. Hakkunde mum e ɓesngu ngu, hakkunde mum e pelle goɗɗe ɗe, sibu ko kayre woni baaba, kayre woni yumma, kala ko jibinaa hannde ko Alla e Fedde Ɓamtaare Pulaar. Gila e Tabital Pulaagu, haa e pelle goɗɗe … Ɗum noon foti wonde ko hakkunde baaba e ɓesngu mum. … Foti wonde ko jokkondiral tiiɗngal hakkunde Fedde Ɓamtaare Pulaar e Moritani e pelle goɗɗe ɗe. So ngal jokkondiral alaa, en njahataa… Kala fedde sosaande, so jannginii, waɗata ko golle fedde ɓamtaare Pulaar, so ko mogo ko golle F.Ɓ.P.M, so tawii nde daranii ko faggudu, leñol ngol yo o yahru yeeso, ko fedde ɓamtaare pulaar wadanta… Ɗum noon alaa e sago jokkondiral ngal maa wooda, ma ngal tiiɗa wona hakkunde pelle ɗe; wooda kuutondiral moƴƴal, naftowal; ummoraade e fedde ɓamtaare pulaar e Moritani, kadi e ummoroo e pelle goɗɗe goodɗe ɗe. Ɗeen ne ngannda Fedde Bamtaare Pulaar ko Baaba! Baaba so tawii ina woodi, kala ɓiɗɗo jibinaaɗo yo o wallu baaba no woniri. Yo wallu baaba mum, so ronkitii, kañum heɓɓitoo golle mum.
https://pulaar.org/2008/05/12/tabara-bah-koolaado-kuubal-tabital-pulaagu-moritani-%e2%80%88ko-f%c9%93pm-woni-baaba-kayre-woni-yumma/
Ko artiri haala woote 2009 ?  Artiri haala woote hooreleydaagu 2009 ko kabaaru caaktaaɗo ñalnde 23 oktoobar, tawi saakti ɗum ko njuɓɓudi mbiyeteendi « Serious Fraud Office » , woni nokku kalfinaaɗo ko fayti e nguykaaji mawɗi mettuɗi faamde e yettinde joomum en ñaawoore. Jaaynde mawnde kadi wiyeteende Times ƴettitii kabaaru oo. Ɗum firti tan, ko nattii gaajaate. Ko artiri haala woote 2009 ?  Artiri haala woote hooreleydaagu 2009 ko kabaaru caaktaaɗo ñalnde 23 oktoobar, tawi saakti ɗum ko njuɓɓudi mbiyeteendi « Serious Fraud Office » , woni nokku kalfinaaɗo ko fayti e nguykaaji mawɗi mettuɗi faamde e yettinde joomum en ñaawoore. Jaaynde mawnde kadi wiyeteende Times ƴettitii kabaaru oo. Ɗum firti tan, ko nattii gaajaate. Kabaaru oo wiyi ko muulirde wootere (Smith & Ouzman Limited) wonnde to Angalteer, haroliɗnde to bannge peewnugol kaayitaaji ɗi ñemmbotaako ko wayi no kaayitaaji woote, ndeen muulirde kam e yimɓe nayo nawaama to ñaawirde ñalnde heen sabu mum en tuumeede nguyka e njeenaari e nder peewnugol ɗiin kaayitaaji. Inɗe maɓɓe kamɓe fof mbayyinaama. Nguyka kaa e njeenaari ndii mbaɗi ko hakkunde noowammbar 2006 e desaambar 2010, tee ka toɗɗii ko wooteeji baɗnooɗi e Muritani e Ganaa e Somaali e Kenyaa. Ɗumɗoon noon joopii ko woote 2007 e 2009 fof. E woote 2009, luulndo Muritani ina yenanaa ko ko wujjaa, tee « nguyka kaa woni ko e ɗereeji woote ɗii » kono ronkaa sifeede ; woodi wiyɓe ko doggi woote ɗii njiiɓaa, woodi wiyɓe ko ɗereeji woote ɗii « ñenngaa ! ». So oɗon teskii, e oon sahaa, Abdel Asiis wiyiino gila woote ɗee mbaɗaani, ko ɓennoowo e daawal gadanal, ɓennira fotde 52%  ! Ko ɗum woni ko laatii. Jooɗanii ndeen muulirde e nder Muritani ko biyeteeɗo Karim Reish, joom muulirde wiyeteende CRI kam e jeeyirɗe biyeteeɗe ORCA… Hikka, CENI ina kumanii toon fotde miliyoŋaaji 10 ɗerewol woote tawi ko e « suuɗaare » sibu rewaani laawol fotnoo rewde ngol, e wiyde « Mauriweb ». Hikka ne, ina wiyee wonde ɓe komanii (rewrude e ɗereeji ɗii) ko 80% wonande woote depiteeji e meeriiji. « Kumanii » oo, firti ko muulirde ndee feewnirta noon ɗereeji ɗii, tawa so daaɗe ngarii e limeede, ɗi njaltinta ko hakke 80% ɗereeji gootanɗi UPR… Ɗuum so laatiima, heddiiɓe ɓee fof pecca 20% : feccere fowru bonnde ! E hitaande 2006, ɗerewol woote fof soodaa e maɓɓe ko feccere dolaar (150 buuɗi men) tawi jarata e goonga ko 0.05 dolaar (15 buuɗi men), ɗum noon, fotde 135 mbuuɗu ina ɓeydaa heen. So en kiisiima, miliyoŋaaji 10 ɗereeji ganniyaaɗi soodeede toon hikka ɗii e nguun coggu (so ɓeydaaki boom), ina ɓurti fotde miliyaar e 350 miliyoŋ ugiyya, mo hay gooto anndaa hol e poosuuji hee ɗo jogori naatde ! So tawii ko noon, taƴiiɓe woote ɓee pelnaaki ! Binndanɗe caaktuɗe kabaaru oo : – jokkorde adannde   – jokkorde ɗiɗmere (Times) Bookara A. Bah Huunde e senerooji Muritani
https://pulaar.org/2013/11/09/woote-2009-%c9%97ereeji-nenngaa%c9%97i/
Yontaaji keewɗi Bahbalnaaɓe njeƴiraama daartol biyowol wonde Bahbahɓe e Salsalɓe potti ko e ooɗoo nokku. Ko ɗo ɓe tawi Somsomɓe ina koɗi e gasɗe, sara wuro ina wiyee Tunti, wuro seereraaɓe. Ko jettooɗe tati ɗe ndenndi kaɓi e Seereraaɓe ɓe biyeteeɗo Sappeen ardinoo. Ɓe ndiiwi ɗum en, ɓe keɓti nokku o. Alaa e sago noon ndeento-ɗen no feewi daarti bayɗi niiyene, cunno-ɗen ko nanaten ko no moƴƴi, ngam waawde anndude ko wonata e ko wonataa. Ina hasii, so en ƴeewdii ko jaŋtetee ko, e askooji ɗi, en ƴeewdii ɗum e yontaaji daarti ɗi, eɗen teskoo yontaaji kewuuji ɗi e wiyeteeɓe tawtoraama kewuuji ɗi ina ngoɗɗondiri no feewi. Fayndaare jaŋtagol iwdi ko battinde e miijanteendi e to bannge politik, sibu ko kanngol dagnata sifaa renndo wonaango ngo. Kono eɗi njogii kadi nafoore mawnde e renndo, sibu ko e maggol leƴƴi taftaaɗi ɗi njiytoo koye mum en, huunde tiiɗtinoore renndo ngo. Ciimtol garowol ngol wonaa lasli hinnde, wonaa lasli galle. Alaa ko haali wiyde ina wona daartol Bahbahɓe Looti. So heewii, ko ngol tonngol daawe mawɗe, teskinɗe e nguurndam renndo men, nder yontaaji keewɗi e teeminanɗe keewɗe. Daartol leƴƴi men, ciimtol goonganteewol paytungol e ko woodnoo hanki, foti wonde ko gollal denndangal, mahrangal kellifuya, tawa ina woɗɗitii kala hooram-hooramaagu e jiilyiilte politik hannde. Ɗum ina ɗaɓɓi e men, enen kala, waawde huutoraade ko ɓenni, tawa eɗen ndeentii hoto oon haŋki ko ɓenni niɓɓiɗinde hannde men e tolsinde janŋgo men. Eɗen njetta ɗo denndaangal yimɓe rokkuɓe en kabaruuji jowitiiɗi e daartol Bahbahɓe Looti kam e aadaaji leñol ngol fof. Njettoraji men ɓurɗi teeŋtude feewde e Sammba Ceɗɗel Mbay, Iisa Sammba Boongel, Abdullaay Saanun Dem ganndiraaɗo Demmba Raki e Abdullaay Maamuudu Bah lollirɗo Aali Koorkayel. Iwdi Bahbaɓe Looti Leƴƴi ɓaleeji keewɗi, ina heen fulɓe, koɗiino e bannge hirnaange Saharaa, ko ina wona ujunnaaji ɗiɗi hitaande. « Alluwal Sheek Sidiya » ina holliti wonde hoɗnoo e Sahara Takruri (Tagant, Adraar, Hod, Awkeer, Afolle, Tiris) ko Fulani en e Soninkooɓe. Ko yooro e tellagol Bebeer Sanhaja en addani ɓe eggude (tuggi teeminanndeinannde 8ɓiire e 9ɓiire), ɓe carii e nder Saahal hee fof. Ɓe ngummorii ko Daar Tiisit (ɗo wonnoo Maasina gadano) kam e (diiwanuuji) rewo ɓurɗo woɗɗude, ɓe koɗi e Fori (Gorgol) hade maɓɓe tellaade fayde worgo, ɓe kuufi maayo Senegaal, haa arti noon e diiwaan Tooro o, ɗo ɓe ɓurnoo heewde. Caggal ɗuum, maa wood e maɓɓe egguɓe, koɗoyi Ferlo e Jolof, maa wood fayɓe Fuuta Jaloŋ caggal nde mbaggi haa tampi. Won galleeji fulɓe njokki fayde fuɗnaange, koɗoyi Liptaako (Liɓotaako e Fulfulde), Niiseer, Caad, haa yettii Darfuur, to Sudaan. Bahbahɓe Looti njeyaa ko e leñol Uururɓe. Uururɓe e Jaawɓe e Woɗaaɓe e Yaalalɓe e Yirlaaɓe e Jeŋngelɓe e Lacce ngoni leƴƴi jeeɗiɗi mawɗi, renndo Fulɓe. E wiyde porfeseer Umar Kan, ɗiiɗoo leƴƴi peeñi ko e njiimaandi Termes, hakkunde darorɗe teeminannde 12ɓiire e feccere teeminannde 15ɓiire. Ɗi koɗii ko juuti e nder Jeeri Fuuta (Jeeri Lommbori), nokku durngo e polindaaji jaayɗo, gonɗo hakkunde Haayre Ngaal (Kaaƴe Asaaba), Hoore Weendu (Tamurt Ennaaj, Tagant) bannge rewo, e jeeri fonngo rewo maayo Senegaal, bannge worgo. Heewɓe mbiyi wonde leñol Uururɓe, ngol Bahbahɓe Looti ummii ngol, hoɗii ko juuti e nokku ina wiyee Goojoowol, sara wuro Ajaar hannde ngo, e nder diiwaan Gidimaka. Ɓe per toon, ɓe ndewi Jeeri Fuuta, ndew-mi tekel, ndew-mi tekel ha ɓe njettii Inshiiri. Ina laaɓi kam wonde biyeteeɗo Barahim ko ɗo hoɗnoo. Barahiim noon ko ɓiy Ñokor, ɓiy Barahim, mo Siree Abbaas wiyi ko ɓiy Muusaa, ɓiy Suleymaan, ummiiɗo Ruuru Bah. Ina gasa tawa innde Uururɓe nde ko ɗo ummii. Bahbahɓe Looti e Baalɓe (iwdi Bukar Barahiim e Aali, ɓiy mawniiko Usmaan Barahiim, afo galle maɓɓe, mo o nehnoo) e Demdemɓe, e Bahbahɓe Hoore Foonde, yantude, e ko famɗi fof, huunde e Lihduɓe Jaaba, ɓee fof ko iwdi Baraahiim Ñokor. Barahiim Ñokor mo Salafɓe Inshiiri mbiyata Barahim Fullaani, lelii to Tum’Barahim, 70 kiloomeeteer hirnaange Aksuus ; yanaande makko ina juuree haa hannde. Huunde e iwdi makko ngontii Safalɓe, ngontii Tirbii tawateeɗo haa hannde e nder Inshiiri. Heewɓe e iwdi Barahiim Ñokor ina keddodii e aadaaji fulɓe, tee ina paarnoroo ɗum. Huunde e maɓɓe abbitii ko e jaŋde e geɗe diine lislaam ; ɓe tawtoyi dillere tooroɓɓe, heɓnde kaaɗtudi mum e teeminannde 18 ɓiire. Won e maɓɓe ina maantini e daartol Fuuta e diiwaan oo kala. Ko famɗi fof, njeetato e nder capanɗe tato e ɗiɗo almameeɓe ardiiɓe Fuuta tuggude 1776 ko e iwdi makko. Ɓurɗo dowlude heen ko aldaa e luural, gila ndeen haa jooni, ko Ceerno Sileymaani Baal, umminɗo, yuɓɓini, ardii waklitere (rewolisiyoŋ) tooroɓɓe e ndimaagu Fuuta. Tunti e Bele-Ndenndi Heewɓe ina kawri wonde ko e gardagol Sammba Barahiim ɓurɗo anndireede arɗo Cammbulel (Sammba keltaaɗo), Bahbahɓe Looti hannde ɓe koɗi e nder Laaw, sara Tunti, wuro seereer en (walla jolfuɓe) ngo mawɗo mum wiyetee Sappe walla Sappeen. E nder ciimtol bayyinangol e Journal Officiel AOF e hitaande 1911, lietnaa Cheruy ina winndi heen : «Bahbahɓe, ummiiɓe Fuuta Jeeri (Segeyba) ndiiwi jolfuɓe e mawɗo mum en wuro mum en Tunti, innitiri ɗum Bahbahɓe.» O ɓeydi heen kadi «ɓe lewi ko ina wona kolaaɗe noogaas, ko wayi no Dogan, Jeejeego, Baarol Janel, Koylee, Bajogollo, Baarol Mbakkenɓe, Tule Bahbahɓe, Galombaay, Bahbahɓe Jeeri, yantude e huunde e Lewe e Layma.» Ina gasa noon tawa wonaa innde Bahbahɓe nde lomtii ɗoon e ɗoon innde Tunti nde. Won ko haaletee ko Siree Abbaas goongɗini : caggal nde seereer en njalti wuro ngo, ngo innitiraa ko Bele-Ndenndi, tee ko Sammba Barahiim idii wonde arɗo Looti, mawɗo wuro, laamɗo kolaaɗe ndema Bahbahɓe. Looti ko innde weendu mawndu ndu horataa, wonnoondu worgo wuro ngo. Ekkol II (école II) darii hannde ko e mbalndi nduun weendu. E lasli, ko leñol fulɓe yetteteeɓe BAH. Hoɗɓe saraaji Looti ɓe tan mbiyetenoo Bahbahɓe Looti. E wiyde Siree Abbaas, Bele-Ndenndi (…) ko wuro mawngo wonnoo, ngo jeynoo ɗum Bahbahɓe Looti, waɗnoongo leeɗe jeeɗiɗi, peccitinooɗe hakkunde « ɓesngu Ñokor, ɓiy Barahiim, ɓiy Muusaa, ɓiy Sileymaani, etc …, ɗum woni Bahbahɓe Mbummba, Demet, Edi, Uururɓe Jeeri, Mboolo Aali Siidi, Neere e Mdulumaaji … Gooto e mawɓe leeɗe hee kala ina joginoo tabalde mum laamu. Hedde maayirɗe feccere ɗiɗmere teeminannde 16 ɓiire, gooto e sukaaɓe arɗo Birom, ɓiy arɗo Cammbulel, wari gooto e ɓiɗɓe Yero Jam gonnooɗo satigi Fuuta e oon sahaa e nder wuro Bele-Ndenndi. Anndaaka no o wardaa e hol sabaabu, hay so tawii ko sifetee heen ko ina ñaantaa no feewi, haa natti nanndude e goonga. Caggal ngoo warngo, satigi teetti huunde e kolaaɗe Bahbaaɓe Looti, rokki ɗum laamɗo Janelnaaɓe. Arɗo Birom ne yeeni Buubu Jah, laamɗo Gammbinaaɓe kolaaɗe goɗɗe sabu tefanii ɗum   laamɗo o. Ɗee geɗe fof, walla ko ɗee geɗe ngaddani Bahbahɓe Looti jogodaade, e dumunna mo arɓe e Elimaan laamii oo fof, e gure saraaji ɗe jotondire tiiɗɗe : Juude e Gammbinaaɓe e ko ɓuri teeŋtude, e Wan Wan e Foonde (Bahbaaɓe Looti e ɓe Foonde e ɓe Haayre Mbaar, njiydi iwdi) Wuro Jaalaw, e Hocceere e Cubalel, e Njaacɓe Madiina e ɓe Juude, e galle Tuureeɓe wonatnooɓe Ceerno Wocci. Batte ɓurɗe teeŋtude ngooɗoo warngo ɓiy satigi e wuro Bele Ndenndi ngo ko uujgol ko ɓuri heewde e yimɓe mum. Yoga e galleeji, sabu hulde hoto satigi yoftaade e mum en, eggi wuro ngo, haa hannde ngartaani. Uujooji ɗiɗi goɗɗi, ɓurɗi famɗude mbaɗii caggal ɗuum, hakkunde teeminannde 16 ɓiire e feccere teeminannde 18 ɓiire. Heen uujo kala ko baasal sagataaɓe nokku o. Cuuɗi e galleeji keewɗi koɗnooɗi e Bele Ndenndi walla Bahbahɓe Looti eggi, haa hannde ngartaani. Ina sikkaa tan wonde galle Bahbahɓe arɗo Birom meeɗaa ummaade e nokku he, walla hay so ɓe meeɗii yahde ne, huunde e maɓɓe ina arta ɗoon. Ina gasa tawa ko ɗum woni sabaabu, e duuɓi teeminanndeedde ɗiɗi e capanɗe joy ɓiliiɗi hakkunde teeminannde 16 ɓiire e feccere temm 18 ɓiire, ko iwdi arɗo Birom tan wonata arɗo Looti. Lietnaa Cheruy winndii e nder ciimtol mum 1911 wonde : « Tuggude arɗo Birom haa yettii Maamuudu Maccuɗo (yonta 7ɓo) mawɓe wuro e leydi ndema Bahbahɓe kala ko arɗooji ngonnoo. » Hay so tawii Cheruy wiyii wonde Maamuudu Maccuɗo woniino Elimaan, o wiyaani haa laaɓti ko kanko woni arɗo Looti battano. Annduɓe asko e taariik aadanteeɓe ina njaggi wonde ko Sammba Siree, ganndiraaɗo arɗo Cammbulel tokooso, woni arɗo cakkitto. Ooɗoo arɗo Cammbulel tokooso ko taanum ŋaddet Al Hajji Sammba Boongel en kam e Aamadu Zakariyaa, lollirɗo Duudu Bah, gidiiɗo wonde meer Bahbahɓe. Ɗo ganndal men tolnii heen hannde ɗo, en mbaawaa waɗde doggol meeɗnooɓe wonde arɗo Looti, alaa ko haali dewondiral maɓɓe. Ko ɗee geɗe tan njenana-ɗen : 1. Ko ɓe iwdi arɗo Birom (sukaaɓe arɗo Cammbulel heddiiɓe ɓe njahdaani e makko haa Tunti walla njaltii law Bele Ndenndi) ; 2. Idii wonde arɗo ko arɗo Cammbulel e ɓiyum arɗo Birom ; 3. Sakkitii wonde arɗo ko arɗo Looti ko arɗo Sammba Siree ganndiraaɗo arɗo Cammbulel Tokooso. Aadaaji galle Aamadu Daara ina kollita wonde arɗo Sammba Siree lomtii ko arɗo Buubu Siley. Aamadu Daara e hooye mum wonii elimaan Bahbahɓe tawi ina yahra e duuɓi 16. Ganndal men yettaaki e waawde goongɗinde kaa haala. Lefol arɗo ngol e lefol elimaan ngol, wonaa no sikkirtee nii, wonaa doneteengol. E nder aadaaji Fulɓe jowitiiɗi ndonu, laamaandi heewaani tuugaade e lomtondiral to bannge njibiniigu. Yeru mum, nde Koli Teŋella, satigi gadano laamaandi deeniyaŋkooɓe, saŋkii nde, ko miñi mum Labba Teŋella lomtii ɗum ; nde oon saŋkii ko Sammba Teŋella jooɗii e jappeere laamu. Ɓiyɓe Koli (Gelaajo Bammbi e Gelaajo Tabara e Yero Jam e Gata Kummba) puɗɗii laamaade ko caggal nde baabiraaɓe mum en sawndiiɓe fof maayi. Ɓiy Yero Jam biyeteeɗo Satigi Sawa Laamu, lolluɗo o, fiilaa ko caggal maayde baaba mum tokooso hono Gata Kummba. Jooɗagol to Bahbahɓe Waalo kam e Almamaagal Fergo Bahbahɓe wattano ɓurngo mawnude waɗi ko e feccere teeminannde 18 ɓiire, duuɓi capanɗe tati ko adii nde dillere tooroɓɓe foolata laamaandi deeniyaŋkooɓe, joɗɗina Almamaagal. Tasgol laamu deeniyankooɓe, ceedtinirngol golwole laamu, addaniino satigi Sawa Laamu dartinde, teeminanndeedere hitaande ko adii, wolde keɓtugol huunde e Jeeri Fuuta. Ɗum addaniino amiraaji Tararsa e Barakna waawde naatde e fiyakuuji ndernderi leydi ndi. Njanguuji e dahngooji dewondirɗi ngaddaniino gure keewɗe taccude maayo. Ko e nder kaa ngonka Bahbahɓe Looti ngoppi leydi mum en, laawol goɗngol. Cuuɗi iwɗi e arɗo Birom carondiri e diiwan worgo maayo : tuggi Meri haa Pete nder Laaw, haa Mboolo Biraan, nder Yirlaaɓe Hebbiyaaɓe, walla nii caggal Fuuta, haa Piir, nder Kayoor. Abdul Kaadiri Kan, almaami Fuuta gadano e nder laamaandi seernaaɓe tooroɓɓe, ummanii heɓtude kolaaɗe rewo maayo. O fuɗɗorii ko mahtaade huunde e gure (egganooɗe) e nokkuuji tolniiɗi kolaaɗe bannge worgo maayo. Tabitingol ndee feere ɗaɓɓii duuɓi seeɗa, nde tawnoo ko gollal mawngal. Ko ɗum tagi, sikkaaka so tawii jogorɓe hoɗoyde e Bahbahɓe Waalo ɓe, njiytondirii e keeweendi siiñtunooɓe Bahbahɓe Looti gila hitaande 1776. Wuro heso ngo huccondiri ko e nokku ɗo wuro adanngo ngo wonnoo ɗo, sara Juude Waalo. Yimooɓe e naalankooɓe Fuuta ina korsini no feewi oon nokku, seede mum ko ngolɗoo konngol dowlungol, gila Gellaay Aali Faal haa Sammba Jeeba : « Juude Jaaɓi sara Bahbahɓe ». Ummaade laamu arɓe haa laamu elimaan So tawii en mbaawaa wiyde ko ndee Bahbahɓe Looti mahaa, eɗen njenanaa elimaan gidiiɗo jooɗaaɗe ɗoon ko elimaa Sammba Aali, ina sikkaa, hakkunde 1780-1790. Ɗum ɗoon luurondiraani e kabaaru mo lietnaa Cheruy (1911) rokki, biyɗo wonde Maamuudu Maccuɗo woni elimaan gadano Bahbahɓe Looti. Lefol   elimaan ngol lomtiima lefol arɗo ngol gila e darorɗe teeminannde 18ɓiire (ko idii fergo wattano ngo) . Ina gasa nii tawa leppi ɗiɗi ɗi ngondii haa nde mbayliigu ngu rewolisiyoŋ toroɓɓe waawni wonannooɓe lefol Fulɓe ɓooyngol ngol woppude ngol, maande laamu kesu ngu lomtii ɗoon. Won daartiyankooɓe lasliyaŋkooɓe mbiyi wonde goppugol lefol arɗo ngol, e lomtagol ɗoon lefol elimaan ngol, ko feere nde ardiiɓe dillere tooroɓɓe ƴetti e hitaande 1772, so joñde leppi gaadanteeji ɗi kala (arɗo, joom, satigi, farba, jaagaraf, ekn …) ɗi njokkondiraani e lislaam. Caggal nde ndee feere ƴettaa batu ndenndinngu mawɓe galleeji e cuuɗi ummiiɗi e Baraahim Ñokor ummoriiɓe e jookli Fuuta fof, jooɗii, felliti wonde Bahbahɓe Looti ngoppii lefol mum en arɗo ngol, ƴettii lefol elimaan ngol. Won e yimɓe maantinɓe e nder dillere tooroɓɓe tawtoraa ndeen joɗnde, ko wayi no Alfaa Umar Seydi Yero Buso Demmba Barahiim mo Hoore Foonde (lomtinooɗo Ceerno Sileymaani Baal e gardagol parti tooroɓɓe) e Tafsiiru Hammadi Ibraa gonnooɗo arɗo Mbantu. Addani lefol elimaan ngol lomtaade lefol arɗo ko keɓtugol lannda keso (tooroɓɓe) ngardiigu to bannge miijanteendi e politik renndo e laamu nder Fuuta. Nguuɗoo mbayliigu luggiɗiraani noon fof sibu won geɗe ɗe ngu ittaani, ko wayi no tippudi lomtagol. Ko ɗum tagi, hono no gila e yonta arɗooji, kala ko ummii e arɗo Cammbulel to bannge gorol, ina waawi teeɗanaade lefol elimaan ngol so tawii dañii duuɓi 16 timmuɗi e wondude e jaɓgol jaambureeɓe. Jaambureeɓe Ko jaambureeɓe ngoni jaalal njuɓɓudi ndi. Kamɓe ngoni galleeji jom en leydi en. Mawɓe maɓɓe cuɓotoo hakkunde fooɗantooɓe lefol ngol, potɗo fiileede o. Aɓe ndokkaa mbaawka liɓde mo. Ko kamɓe ndeenata lefol ngol hakkunde manndaaji ɗiɗi. So haɗre waɗii, ko kamɓe lomtotoo. Galleeji jaambureeɓe (ɓetirtenooɗi cengele) ko ɗiiɗoo : Salsalɓe, Baalɓe, Jaljalɓe, Ndonngeeɓe, e Jahjahɓe galle Foogaa, Caamɓe, Liiduɓe, Salsalɓe e Jaljalɓe galle Elimaan Maalik, Sohsohɓe, Salsalɓe e Waarɓe galle Elimaan Sammba Aali, Salsalɓe e Baalɓe e Busooɓe galle Buubu. Somsomɓe, nde tawnoo ko kam en ngoni idiiɓe e nokku he, ko jaambureeɓe, kono kadi kadi ko kam en piilata, ɗum ɗoon noon ko gila e yonta Tunti. (yettoode Soh nde ko fulo Som). E ko aadaaji kaali, iwdi arɗo Birom ko galle gooto, gila e yonta Bele-Ndenndi haa fergo mawngo wattano ngo. Peccitagol wuro ngo e galleeji nay mawɗi (Galle Fooga, Galle Elimaan Maalik, Galle Elimaan Sammba Aali e Galle Buubu), ko huunde nde ɓooyaani. Ina sikkaa tan ɗum waɗi ko caggal tataɓal gadanal teeminanndeinannde 19ɓiire, sibu heen galleeji ɗiɗi inniraa ko almameeɓe Bahbahɓe Looti ɗiɗo idiiɓe ɓe. Peccitagol e galleeji ngol ɓuri tuugaade ko e jiidigal, hay so tawii noon, geɗe goɗɗe, ko wayi no cehilaagal walla caɗtidiigu ina teskee heen. Galleeji ɗii kadi ngonaa piɓiiɗi, eɗi mbayloo e sahaa e sahaa kala. Kootol Caggal nde ɓe mbaɗi ɗo Bahbahɓe Waalo ɗo, ko ina ɓura teemedere hitaande, Bahbahɓe eggi goɗngol. Ɓe ngarti rewo maayo, saraaji weendu ɗo ɓe umminoo ɗo, so Bahbahɓe Looti, ɗo taaniraaɓe maɓɓe mawnunoo, Ɗum addani koreeji maɓɓe gure saraaji ɗe fuɗɗitaade tooñirde ɓe « Bah jeerinaaɓe ». Ina jeyaa e sababuuji ngool eggugol kiisgol kalifaandi laamu kam e yiɗde Seef kantoŋaaji huutoraade luure ndonu lefol almaami jolooje hakkunde maɓɓe, ngam waylude tippudi renndo maɓɓe. Ngoo eggo mawngo waɗi ko e hitaande 1905, tawi Alfaa Sammba ina woni elimaan. Galle Aamadu Daado Iwdi Bahbaaɓe galle Aamadu Daado jeyaa ko e koyngal taaniraaɓe arɗo Birom. E nder fergo maɓɓe wattindiingo (e nder feƴtere teeminaande sappo e jeetati) e gardagol afo galle o, hono Aamadu Daramaan Buubu Siley, ɓurɗo lollirde Aamadu Daado, e ballondiral e miñum Maccuɗo Daado. Ɓe njooɗii ko Mboolo Biraan, (sara Galoya, e nder diwaan Yirlaaɓe-Hebbiyaaɓe). Yumma maɓɓe wonnoo ko Daado Loru Sala Ɓiroowo, jeyaaɗo e Baalɓe galle Foogaa. Luttugol maɓɓe Mboolo Biraan tolnoyiima e duuɓi capanɗe jeeɗiɗi walla ɓura. Caggal duuɓi seeɗa nde Bahbahlnaaɓe koɗoyi worgo maayo, maa won laabi ɗiɗi Somsomɓe njahii Mboolo Biraan ngam yiɗde jaɓnude ɓe yoo ɓe ngartu Bahbaaɓe Waalo, kono ɗum newaaki. Heewɓe mbii, ko ɗaɓɓugol Abdul Njaay Buubu addani ɓe ummaade Yirlaaɓe-Hebbiyaaɓe, ɓe ngarti Laaw. Nde tawnoo e oon sahaa jiidigal kosam e duhol ina njogii tiiɗndi e nder renndo ngo, Abdul Njaay ina joginoo teddungal mawngal e nder leñol Aamadu Daado. Taaniiko debbo to baŋnge gorol wonnoo ko Ndamsa Loru Sala Ɓiroowo, miñum walla mawnum Daado Loru, jibinɗo Aamadu Daado e Maccuɗo Daado. Ina jeyaa e dalilaaji ɗi o jaɓniri ɓe yo ɓe ngartu, ko añde mo ɓe mbaasa leyɗeele maɓɓe waalo e lawakaagu maɓɓe. Gargol yimɓe Galle Aamadu Daado to Bahbaaɓe Waalo waɗi ko e hitaande 1834 walla 1835. Ko ɗum kam ɓuri yaakoreede e fawaade e taariikaaji jaŋtaaɗi galle oo biiɗi wonde ɓe ummitii Mboolo Biraan ko e fiilngo njeenaɓiiru mbattindiingu Almaami Yuusuf Lih. En mbaawa wiide e oon sahaa wonde ko e nguurndam Aamadu Daado e miñum galle o arti. Ko ɓuri jooɗtoreede tan ko ɓiɓɓe maɓɓe (Aali Aamadu, Abdullaahi Maccuɗo, Umar Maccuɗo e Atumaani Maccuɗo) ngartiri galle oo Bahbaaɓe Waalo. Elimaanuuji ummiiɗi e galle Aamadu Daado ko njeeɗiɗo. Ina jeyaa e ko haɗi ɓe heewde elimaanuuji, leelde ɓe artude e nokku he. Elimaanuuji jeeɗiɗi ɓe ko ɓeeɗo : Elimaan Aamadu Saanuun(e maayirɗe teeminaande 19), Elimaan Sammba Yero(kitaale 1920), Elimaan Umar Saanuun lollirɗo Elimaan Sooyubu (laabi ɗiɗi, e nder kitaale 1940), Elimaan Maamuudu Sammba (1953-1957), Elimaan Muusaa Saydu (1972-1974), Elimaan Alfaa Dowut (1984-1988) e Elimaan Mammadu Ibraa (1996-2000). Jiidigal e kaɓɓondire Jiidigal ɓattingal gonnongal hakkunde galle Aamadu Daado e Salsalɓe galle Buubu, e darnde nde Abdul Njaay Buubu darii e gartaangal maɓɓe e renndo maɓɓe lasliyaŋkeewo, addani ɓiɓɓe e taaniraaɓe Aamadu Daramaan e Maccuɗo yantude e galle Buubu. Hay so tawii hannde galle Aamadu Daado ina jogii goodaangal mum keeringal e wellitaare mum, ittataa, ko ɓe tergal timmungal e galle Buubu ; Galle Buubu noon ko dental jaajngal denndinngal galleeji keewɗi ɗi jettooɗe limti-limtinɗi ko wayno : Sal, Baal, Dem, Joop, Wat, Mbaay, Sih, Taal, Njaay, Jah, Waar, Buso, Aan, Wañ e Bah. Hay noon konu askinooɓe so jooɗiima jonte e jonte ina askina, waawaa jiiɓtude tippudi jiidigal gonngal e nder ngoo renndo. No yoga e hoɗɓe e nokku he nih, Galle Aamadu Daado (Bah, Jah e Buso ) ina njiidi e galleeji goɗɗi ɗi, maa wonii ko jiidigal kosam walla ƴiiƴam. Walla kadi jiidigal sabu cattidiigal e jotondire ɓooyɗe e kuutondire duumiiɗe e cehilaagal tiiɗngal e hoolaare e kormondiral. Galle Aamadu Daado ina jogodii jotondiral keeringal e won ɗiin galleeji walla won ɗeen jettooɗe. To baŋnge gorol, ɓe njeyaa ko e koyɗe tati ummiiɗe e galle Arɗo Birom Sammba Baraahim, ɗum woni galle Elimaan Maalik e galle Al Hajji Sammba Boongel, ɓe njiididi ɗoon kamɓe fof e bahbaaɓe galle Elimaan Sammba Aali iwdi Sawa Sammba Baraahiim e denndaangal Baalɓe ummiiɓe e Bukaar Baraahiim walla Aali Usmaan Baraahiim. Gaagaa jotondire taariikyaŋkooje ɗe ɓe njogodii e Salsalɓe galle Buubu, to baŋnge kosam eɓe njogii jotondiral keeriingal e won e ɓeen Salsalɓe e Watwatɓe iwɓe e Ndamsa Loru . Ko noon ne kadi wonande waar-waarɓe, ummiiɓe kañum en kala e Takko Loru e Baalɓe galle Foogaa ummiiɓe e gorol Sawa Loru Baal. Anndinoore Elimaan Keso oo Keborɗo fiileede jooni Elimaan o, wiyetee ko Muhammed Haaruuna Bah. O jibinaa ko e hitaande 1959. Ko o ɓi’i Haaruuna Aamadu Sammba Saanuun, ɓurɗo lollirde Demmba Cuucu. O jeyaa ko e koyngal afɓe bahbaaɓe galle Aamadu Daado. Kanko e yondiiɓe makko ngoni e yonta sappo e joyaɓo taaniraaɓe arɗo cammbulel. To baŋnge yumma makko, ko o njaatum Elimaan Sammba Yero, ko o taanum Aamadu Abuu Mammadu Dem, ɓurɗo anndireede ɗoo Saanuun Dikal, Elimaan Siñtu. Ko kaŋko hebori wonde Elimaan jeetaɓo iwɗo e galle Aamadu Daado, capanɗe tato e njeetaɓiijo tuggi piilngal Maamuudu Maccuɗo. Caggal laamungal Maamuudu Sammba Yero, e hitaande 1953, Mohammed Haaruuna woni ɓurɗo wonde suka keborɗo fiileede lefol laamu. Nguun cukaagu noon hol to fuuntu yimɓe. Elimaan keso o, ko jom hakille, ko wuraŋke, etee ko jogiiɗo humpito e fiɓnde potɗe wallitde mo roondaade ko fawa e makko ko. Yoo Allah wallu mo e faamde, enen e makko kala, wonde ko renndini yimɓe Bahbaaɓe Looti ko, gila e Tunti e Bele Ndenndi, ko ina tolnoo jooni e teeminanɗe joy, ɓuri tiiɗde e luure jolooje ina ɓenna. So tawii oo nokku hawriino e kareeli bonɗi, o woniino ne kay, etee omo heddii haa jooni e wonde, nokku ɗo cente yimɓe ummiiɓe e nokkuuji ceertuɗi kawriti haa mahi neɗɗaagu kesu. Rokki nguuɗoon neɗɗaagu doole ko fergooji uururɓe juutɗi, muusɗi e nder jeeri fuuta, ko caasal soofaaji ummoriiɗi Gede, ko cuusal Seereraaɓe Sappeen. Kono kadi ko e iimanaagal cemmbinngal ɓeen heewɓe aawnooɓe e oon nokku diine Lislaam, ñiɓi ɗum e nder leydi haa tiiɗi, leydi njooɗinoondi ko juuti tawi humpitaaki oon diine. Ñaagi-ɗen Allah ko nde rokkata Elimaan keso ñeeñal won heen mawɓe adinooɓe en e oo nokku. –    Yo Allah rokku mo tiiɗeede hoore makko, no Elimaan Alfaa Sammba Kudi nii. Kumaandaŋ serkal Ɓoggee yiɗaano mo, waɗi feere haa waawni, e nder batu, yo yontaaɓe wuro ngo keɓtu lefol ngol e juuɗe makko. Caggal nde o ɓooraa, elimaan ne hucciti e tuubako o, wiyi ɗum :«nde ngon-mi mawɗo wuro nde, ko fotde am e jippinde ma. Kono tawde mi wonti tergal wuro mehal, aan ne mbeɗe ñaagiima nde luɓrataami galle am». Kumaandaŋ, nde wonde ko garme haftii, yahi. –     Yo Allah rokku mo hakilantaagal e ñeeñal nguurndam no Ibraa Dowut Atumaani, ɓurɗo lollirde Ngaari Looti. Hakkille ceeɓɗo, newnanaaɗo konngol. Ina wiyee wonde ko o neɗɗo mo konngol mum heɗetenoo. Ko ɗum tagi so o ƴettii konngol o joofni tan, batu heewi ko ƴeeseede. –    Yo Allah rokku mo ndimaagu ɓernde e yonteede Lamin Yero toɗɗanooɗo yo won elimaan, caggal ɗuum woppani ngol mo fooɗondirtunoo o, hono Maamuudu Elimaan Maalik. E miijo makko, oon ɓuri mo jogaade mbaawka majjum ; O ɓeydi heen o wi’i ko gacce wonanta mo hootde wuro omo fooli keccuɗo mo. Elimaan Maamuudu, e sahaa nde fiilaa Almaami Fuuta, hollirii kañum ne yonteede mum, nde huutorii mbaawka mum, rokkiti Lamin Yero lefol ngol o woppirnoo ɗum Allah meho. On njaaraama. Doggol elimaneeɓe I-   Bahbahɓe Looti (ko adii rewolisiyoŋ tooroɓɓe mo 1776) 1-         Elim. Maamuudu Maccuɗo (hakkunde 1740-1770) II-  Bahbahɓe Waalo (caggal rewolisiyoŋ tooroɓɓe) 2-         Elim. Sammba Aali (hedde 1780 haa 1796) 3-         Elim. Maalik Hammaat (tuggi 1796 – 97) 4-         Elim. Demmba Kaasum 5-         Elim. Bookar Yero 6-         Elim. Mammadu Demmba 7-         Elim. Maamuudu Maalik (haa nde fiilaa almaami Fuuta 1860-61) 8-         Elim. Lamin Yero (tuggi 1861) 9-         Elim. Aamadu Demmba 10-       Elim. Sammba Kaasum 11-       Elim. Baydi Alfaa 12-       Elim. Aamadu Saanun 13-       Elim. Ibraa Kaasum 14-       Elim. Alfaa Sammba (gartugol Bahbahɓe Looti waɗi ko e laamu makko e hitaande 1905) III-   Bahbahɓe Looti (Caggal1905) 15-       Elim. Kaasum Baydi 16-       Elim. Sammba Yero 17-       Elim. Maalik Ceerno (Maalik Gallu) 18-       Elim. Baaba Demmba 19-       Elim. Demmba Aamadu 20-       Elim. Umar Saanun (elim. Sooybu) 21-       Elim. Aadama Jaafara 22-       Elim. Sammba Kudi) 23-       Elim. Karamoko Maalik (1947) 24-       Elim. Ibraa Sidiiki (elim. Aali) 25-       Elim. Abdul Aamadu Demmba 26-       Elim. Maamuudu Sammba Yero (1953-1957) 27-       Elim. Ibraa Daawuuda (Yeroyel Daawuuda) (1957-1968) IV-   Elimanaagal lomlomtondiral (cabbi gorle duuɓi nay fof) 28-       Elim. Ibraahiima Alfaa Sammba (Raasin Selli) (1968-1972) 29-       Elim. Musaa Saydu (1972-1976) 30-       Elim. Bookar Siidi (1976-1980) 31-       Elim. AlHajji Elimaan (Baabalih Maymuuna) (1980-1984) 32-       Elim. Alfaa Dowut Maamuudu (1984-1988) 33-       Elim. Aamadu Sammba Jibi (1988-1992) 34-       Elim. Aamadu Demmba (Elimaan Maymuuna) (1992-1996) 35-       Elim. Mammadu Ibraa (1996-2000) 36-       Elim. Kaasum Dooro (2000) 37-       Elim. Mammadu Karamoko (Tafsiiru Ismaa) (2004-2008) 38-       Elim. Mohammed Haaruuna Abdullaay Siree Bah Fulo : Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2009/04/25/daartol-da%c9%93%c9%93ol-bahbah%c9%93e-looti/
Tuggi 7 haa 9 deesaambar 2012, Ɓoggee (Muritani) e Demet (Senegaal) njuɓɓidinii koolol « Blues du Fleuve » gaadorinoongol yuɓɓineede to wuro Podoor (Senegaal).  Faandaare ndeeɗoo winndannde ko hollitde wuro Ɓoggee jogorɓe arde tawtoreede koolol ngol ɓe nganndaano wuro ngoo. Ɓoggee ko innde wuro, laamorgo falnde (departema) kam e komin/meeri). Ngo woni ko hedde 320 km bannge fuɗnaange worgo Nuwaasoot, dow fonngo rewo maayo Senegaal, e nder bannge worgo wilaaya (diiwaan) Barakna. Ko leeɗe tati ngoni e Ɓoggee : Ɓoggee-dow (Ɓoggee keedɗo dow) , e Ñooli, e Ɓoggee-les (Ɓoggee keedɗo les) . Ɓoggee ina anndiraa inɗe ɗiɗi : Dubaango e Ɓoggee : – Dubaango : Aada jaŋtaaɗo nokku oo (aada ɓooyɗo mo ñalɗi mum nganndaaka) nanngi wonde ko biyeteeɗo Dubaango Bellal Demmba Baawuura Aali Paate inniraa tulde ceenal e gure ɗiɗi koɗnooɗe e dow mayre, hono Dubaango, to bannge hirnaange (kam wonnoo lasli Ɓoggee-dow, nattii woode hannde), e Tulde-Dubaango, to bannge funnaange. – Ɓoggee : E nder leegal Ɓoggee-dow leɗɗe ɓowde ina keewnoo heen no feewi. Hoɗɓe e wuro ngoo ina keewnoo waɗde ɓogge (ɓoggude ko sammude/ittude paali ɓohe ina ñaama, e sirde kobje ɓowde ɗee ina moccira ɓoggi). Ine wiyee wonde innde Ɓoggee ndee iwi ko e ɓogge (cammugol ɓiɓɓe ɓowde) ; ko laamu koloñaal njiimnoongu leydi ndii haa e hitaande 1960 winndiri innde wuro ngoo Boghé. Kam woni lasli walla fuɗɗoode Ɓoggee, ɗo wonnoo gurel tokosel, ƴellitii haa wonti hannde sahre (saare) mawnde. Ɓoggee-dow woni ko rewo caaɗngol Jiñcu; caaɗngol ngol woni ko hakkunde leegal Ɓoggee-dow e legal Ɓoggee-les. Woni ko rewo caaɗngol Jiñcu. Ko pom mahaaɗo e hitaande 1958 jokkondiri leeɗe ɗiɗi ɗee. Ɓoggee dow woni ko e jeeri, e dow tulde ɓooynde, jiimti e kolaaɗe gonɗe e saraaji mum, ɗum addani ɗum wiyeede Ɓoggee-dow. Waɗi ngalɗoo leegal innireede nii ko sabu kanngal ɓuri legal Ɓoggee-dow lesɗude. Ɓoggee-les woni ko e waalo, e kolangal, e daande maayo Senegaal, hakkunde mayo ngoo e caaɗngol Jiñcu. Haa e hedde 1950, woon innirtunooɓe leegal ngal Huɓeere e fawaade e huɓeere jippunde (eskaal) nde julankooɓe faraysenaaɓe mahnoo hedde 1905 sara estaad meeri hannde oo. E hitaande 1908, leegal Ɓoggee-eskaal siiñcaa bannge hirnaange, tawi woɗɗaani huɓeere ndee : no innde mayre holliri ɗum nii, ngalɗoo leegal kesal ko jippunde kompañiiji julaaɓe (julankooɓe) oropnaaɓe, haa teeŋti noon e faraysenaaɓe, hono jippule Dagana (Daŋana) e Podoor e Kayhayɗi e Maatam e Bakkel, e ko nanndi heen (ekon). Gila nde leegal ngal sosaa, ko ngal nehaande nguurndam wuro Ɓoggee e diiwaanuuji saraji mum fof, to bannge njuɓɓudi laamu, to bannge njulaagu e faggudu e to bannge pinal. Leegal Ñooli woni ko funnaange leegal Ɓoggee-dow. Hono leegal Ɓoggee-dow nii, ko ɓuri heewde e Ñooli woni ko e nokku wuro Dubaango ɓooyngo ngoo. Ko ɓuri heewde e leegal ngal ko gese jeeri wonnoo haa e kitaale 1960-1970. Cosgol ngal leegal e yaawde ngal yaajde, ceedtinta ko wuro Ɓoggee nana wonta sahre mawnde nde alaa ɗo haaɗi, teeŋti noon gila e yooro mawngo ngo kitaale 1968-1973. Nokku oo ko laabi-celi laawol Ɓoggee-Eeleega e laawol Ɓoggee-Kayhayɗi. Ɓoggee ko nehaande diiwaan ganndiraaɗo halayɓe, baɗɗo ko ɓuri capanɗe nay wuro (rewo e worgo maayo Senegaal), jeyaaɗo e Fuuta Tooro, pecciiɗo hannde hakkunde Muritani e Senegaal. Gila hanki haa hannde Ɓoggee e saraaji mum ko nokku ndema e ngaynaaka, e njulaagu, nokku kawral walla pottital leƴƴi e ɗemɗe e pine, e dow fawaade e ngonka nokku oo e daande mayo Senegaal, hakkunde sewnde maggo e geec, kadi e fawaade e ngonka nokku oo hakkunde laabi celi, ummoraade maayo walla dow mum, ummoraade rewo maa funnaange walla hirnaange Muritani, walla feewde rewo Senegaal (hono diiwaan reerde, walla hakkunde-maaje). Wuro Ɓoggee ɓurnoo anndireede fof ko wonnoode ɗum : Duɗe Quraana walla mahadaraaji keewɗi ina ngoodnoo, ine limtetenoo e nder  Ɓoggee e diiwaan mum. Sikke alaa, duɗal ɓurnongal maantinde heen, gaddannongal Ɓoggee yaynaade to bannge pinal, duɗal keblunongal seerenɓe daande maayo Senegaal heewɓe ko duɗal jaaɓi-haaɗtirde ganndiranoongal Duɗal Galle Saakooɓe, cosanoongal e hitaande 1905. Ngalɗoo duɗal ene lollunoo sanne, engal fooɗtatnoo almuuɓe ummoriiɓe baŋ-yoo-baŋ e leydi ndii kam e diiwaan oo fof, sabu mbaawka e ɓure cosnooɗo ngal oo, hono Ceerno Aamadu Muttaar Saako (1867/70-1934), gonnooɗo Qaadi (Ñaawoowo) diiwaan Ɓoggee tuggi 1905 haa nde o ruttii e joom makko e hitaande 1934. Ekkol Ɓoggee jeyaa ko e ekkolaaji gadiiɗi e Muritani. O sosaa ko e hitaande 1908, kono o fuɗɗii gollaade tigi rigi ko e 1921-1922 sabu darnde afriknaajo gardinooɗo mo oo, tuggi 1922 haa 1952, hono Ndarnaajo biyeteeɗo Njawaar Saar. Jagge Muritani keewɗe caggal jeytaare Muritani ko ɗoon tutaa. Kewuuji pinal e coftal ɓalli baaɗi no jaŋde e nder guurti (cours de vacances) e tiyaataar e gaaci e basket ball, ekn, kam e golle nafoore renndo (jokkere enɗam) meeɗaa seerde e yuɓɓineede e wuro hee. Nde wonnoo ɗee golle ina tiiɗnoo sukaaɓe wuro ngoo no feewi, ene saɗnoo yiyde almuuɓe walla sanɗaaji wuro ngoo waɗoytunooɓe guurti mum en banngeeji goɗɗi ko wonaa Ɓoggee. Hanki, e nder duuɓi sappooji limtinɗi haa nde Muritani heɓti hoore mum, haa teeŋti noon hakkunde golwole adunayankooje ɗiɗi ɗee, Ɓoggee ene jeyanoo e nokkuuji ɗiɗi e nder hirnaange Afrik toppitinooɗi wiɗto e njiilawu e heblo safaara e feso jawdi kam e heblo haralleeɓe mum (nokku goɗɗo oo walla duɗal goɗngal ngal wonnoo ko e wuro Dogondoutchi to leydi Niiseer); Bosori Ɓoggee, e ballondiral e ngaal duɗal, ko kañum heblatnoo tewbuuli neldetenooɗi to Farayse, haa teeŋti noon e sahaa wolde adunayankoore adannde e ɗimmere. E hitaande 1910, Sardiŋŋe ƴeewndo sosaama e Ɓoggee. Gila ndeen, perefeeji hono ardinanooɓe falnde ndee haa e yonta jeytaare leydi ndii toppitiima sardiŋŋe oo no haanirta nii. Sardiŋŋe oo, kam e leɗɗe falambuyaaji ɗi piindi mboɗeeri gaawanooɗi e pom hee, e laabi, e nokkuuji laamu, ina ŋarɗinnoo (njooɗnunoo) wuro ngoo no feewi (haa jannguɓe farayse mbaɗti yimde ɗum e nder jime mum en). Gila e hitaande 1911, nokku (sarwiis) toppitinooɗo geɗe ndema e nder nokku hee ene ƴeewndotonoo ndema maaro beeli, nde wonnoo eɗum sarinoo e diiwaan Ɓoggee hee. Ko oon sarwiis kadi halfinanoo ngalɗoo donŋngal teddungal hono naatnugol ndema maaro kesa e nder Muritani, tuggi hitaande 1965 : o fuɗɗii jarribaade ɗum ko to Daarel Barka e Bakaw e Wenndiŋ, oon sahaa ɗii nokkuuji fof jeyanoo ko e njiimaandi falnde Ɓoggee. Wuro Ɓoggee ɓamtaaki e nder duuɓi noogaas dewɗi e jeytaare leydi ndii. Hay so tawii engo jeyaa e wonde e gure laamorɗe ɓurɗe heewde yimɓe e leydi ndii (nde jiimnoo ko nokku ummiiɗo gila Daar el Barka haa Mbaañ), nde alaano njogitaje mahaaɗe ngam faggudu walla goɗɗum. Ko woodnoo ɗoon ko ne yeebaa, helaa walla yani : hono safrorde ndee (dispaaseer), duɗal nehngo jawdi (élevage), ekkol jaŋde leslesre, sardiŋŋe jarriborɗo, duttorɗe njuɓɓudi laamu, ekon. Yanti heen ko  luure e pecce hakkunde yimɓe nokku oo jooɗtoriiɓe geɗe dawrugol (politik). Nii woni wuro ngoo deestii ko juuti. Kono sukaaɓe ɓee kam en ceeraani e jokkude e wuurnude golle pinal e nder wuro he. Tuggi e kitaale 1980, yiyaama e Ɓoggee kam e gure catiiɗe ɗum waylowaylooji keewɗi : hono compugol e puɗɗagol ngesa maaro Kolangal Ɓoggee; naatgol kuuraa (jaynagol wuro ngoo), baɗgol gudroŋ e laawol Ɓoggee-Eeleega kam e laawol Ɓoggee-Kayhayɗi, e ko ɓooyaani ko e laawol Ɓoggee-Rooso; ƴellitgol ndema  sewo-sewo wonande rewɓe ɓee; naatgol telefon portaabe e internet; compugol bankeeji e wuro hee ; cosgol duɗal heblo wonande hoɗɓe e nokkuuji dowri; compugol duɗal heblo mecce e karallaagal; compugol nokku ngam renndinde (ƴeftude) kocce; compugol pelle ballondiral e ñamaale kaalis; jettagol kuuraa Manantali (OMVS); garaangal e nokku hee pelle keewɗe ɗe ngonaa laamuyankooje (ONG) toppitiiɗe ƴellitaare e nokku hee; softeende sukaaɓe nokku oo, ekon. Hannde oo, wuro ngoo fof e wondude caɗeele (gallugol ndema maaro, teddeendi ñamaale e dow koye remooɓe, caɗeele cellal haa arti e ñawu jontinooje ngonngu  sabaabu gadano maayɗeele e nokku hee, baasgol woodde lopitaal e nokku hee), ɗum haɗaani Ɓoggee tijjaade janngo moƴƴo, e fawaade e ngonka nokku oo to bannge leydi, e fawaaade ko yiyaa e wuro ngoo to bannge ɓure e mbaawkaaji e waylowaylooji. Nuwaasoot, ñalnde 30 oktoobar 2012 Aamadu Umar Jah, porfesoor gonɗo e alateret Fulo : Bookara Aamadu Bah e Aamadu Umaar Jah
https://pulaar.org/2012/12/18/koolol-maayo-anndinnde-wuro-%c9%93oggee/
«Polotigi ko pene tigi». Ko mawɗo men, yo Alla ɓuuɓan ɗum, biyateeɗo Mammadu Samba Joob lollirɗo Murtuɗo meeɗnoo haalde ngol konngol e wootere e jime mum. Sikke alaa, ko konngol potngol yeewteede e dente annduɓe mawɓe, humpitiiɓe to bannge ganndal dawrugol, walla nii naamneede e kawgel janngooɓe duɗal jaaɓi haaɗtirde, ɓe ganndal mum en yahri fittiyankaagal. Sabu e ngol soomi ko heewi, ko waawi naftoreede so sufaama. Ganndal noon, nde tawnoo ko huunde rimɗunde, naatataa so wonaa ɗo rimɗi, tawa ko ko winndiraa kuɗol dimol walla haaliraa ɗemngal dimal. So en nduɗtiima seeɗa to bannge hakkeeji aadee, « kuulal baawnowal neɗɗo waɗde dawrugol alaa, kono kadi kaɗowal ɗum woodaani ». Sabu alaa mo meeɗ-ɗen nande ene wiyee yo wootoy ko aldaa e sago, walla joom mum haɗaa wootyde e ndool-ndoolaagu. So wonaa noon baasɗo faamde wonde «aadee kala ene foti ɗaldeede e hakkille mum, ngam waɗa ko weli ɗum, ɗoon ɗo o tooñaani hay gooto, kadi alaa mo o ñaayi jojjanɗi mum». So en ngartii e konngol mawɗo men oo haali ngol, en ndurnii miijooji, maa gooto e men fof sikku ko kañum haaldetee. Nde tawnoo won e ellaaji ko denndaaɗi. Eɗen mbaawi naamnaade, “no foti laabi puuntira-ɗen kopporeeje e saakuuji maaro ngam suɓaade ɓe nafataa en, tee kadi cuɓaa nafaani en ?” “No foti laabi podana-ɗen ko woodaani hakkunde leydi e asamaan, kooyni-ɗen haa gite lojii tawi teɓɓitaaki ?” Waɗi noon noon, ko ko tuubakooɓe mbiynoo «so reedu ɓolɗii, noppi nattat nande no naniratnoo». Pulaar, kañum wiyi : « keyɗuɗo haa waɗti faaydude ay e ar, so ene joginoo wutte ndimaagu heewi ko seekde werloo ». En mbaɗaani dawrugol, kono en ceediima e dawrugol hee ngonkaaji potɗi waɗteede hakkillaaji, ngam ngannden holi heen to goonga heedi. So tawii mi waɗii lannda dawrugol, mi innirii ɗum « Ɓamtaare remooɓe », firtaani kay mo naataani heen fof ko gaño remooɓe. Walla so lannda wiyaama « lannda ɓamtaare diine », ma a taw kay firtaani mo naataani heen fof ko keefeero. Waɗde naamnal men wonata ko « holi ko waɗi Sammba Jaanga ene jogii karawaas mum tan, kala kaalɗo ko Jaanga woni koo, o fiya o ŋata o ƴattoo, o ruɗtoo kadi o fetta, e leydi, o irña » ? Haawnaaki e binndanɗe garooje maa en kippit haala kaa, so tawii won ɓe paamaani. Naamne goɗɗe ɗee, payi ko e renndo men. Holi ko waɗi, so woodii toɗɗaaɗo e jaagorɗe laamu, naamnal gadanal wonata ko « holi to o jeyaa ». Alaa naamnotooɗo mbele omo joganii ɗum ganndal, walla mbele omo waawi nuunɗude e fotndude ɓiɓɓe leydi fof haa neemoo e golle makko ɗee ko aldaa e paltoor, aldaa e heedi heedi heeda. Naamnal goɗngal ene uddi hakkille am. Kala nde batu jaagorɗe leydi jooɗii, alaa ko naamnoto-ɗen e ko haalaa toon so wonaa « holi nomaaɓe », ɗuum woni holi toɗɗaaɓe e liggeyaaji walla ɓeydanaaɓe martaba e ligeyaaji mum en. So tawii safalɓe tato e ɓaleejo gooto mbaɗaama huunde, eɗen keewi woytaade « en njinngaama ». So ɓaleeɓe nayo toɗɗodaama e ɗo ɓuri toowde e laamu mbiyen « ɓee ko soodaaɓe ». Jooni noon, naamnal am, ko mbele won teskiiɗo ko teskii-mi ɗoo koo, teskorii ɗum no teskorii-mi ɗum nii ? So tawii ene woodi, haawnaaki maa en nganndu holi ko waɗi Mammadu Sammba Joob Murtuɗo ene wiya « polotigi, ko pene tigi ». So tawii woodaani noon nganndee humambinnaagal am feeñii. Malal Sammba Gise
https://pulaar.org/2017/06/11/kaalden-goonga-polotigi-ko-pene-tigi/
Siyaara Ceerno Abdul Wahaabu Tuure to Woolum Neere. Ñalnde aljumaa 14/03/2014. Caggal nde kaliifa galle oo, hono ceerno Siidi Tuure e miîmum Aliu Tuure mbismii hoɗɓe ɓee e kuuɓal, golle ɗee puɗɗii caggal takkusaan. Udiitiraa ko silke Quraana  deftere nde ceerno Abdul Wahaabu wiindiri junngo mum. Siyaara Ceerno Abdul Wahaabu Tuure to Woolum Neere. Ñalnde aljumaa 14/03/2014. Caggal nde kaliifa galle oo, hono ceerno Siidi Tuure e miîmum Aliu Tuure mbismii hoɗɓe ɓee e kuuɓal, golle ɗee puɗɗii caggal takkusaan. Udiitiraa ko silke Quraana  deftere nde ceerno Abdul Wahaabu wiindiri junngo mum. Woolum Neere noon woni ko e falnde Kayhayɗi, komin Neere waalo. Nde yahi haa pecce jamma mawluud waɗaa haa salaatu. Subaka saanga waktuuji 12:00 (midi) juuragol to Rawda Ceerno Abdul Wahaabu Tuure, duwaawu sakkitaa, juulɓe leliiɓe ɗoon ɓee fof nduwanaa. Golle ɗee njahrii no haanirta nii. Caggal ɗuum “Ceerno Aamadu Yero Kiiɗe yeewti ko faati e ganndal. O yaajnii heen sanne, o hirjini e ndaartude ganndal…”. Eɗen ciftina noon Woolum Neere ko wuro Umar Bah Mboyna, yo Alla ɓuuɓnu ƴiye makko, oo mo nganndu-ɗaa ko ngenndiyanke cuusɗo wonnoo. Alasan Demmba Sih
https://pulaar.org/2014/04/16/siyaara-ceerno-abdul-wahaabu/
Ñalnde 28 Noowammbar 2017, araaraay Muritani keso oo weeynaama. Hankadi ko kanko woni darapoo leydi ndii dagiiɗo oo. Ñalnde heen, beytol kesol ngol kadi yimaa. Ñalnde heen kadi hooreejo leydi oo habri wonde ñalnde 1 saawiyee 2018, ɗereeji kaalis leydi ndii ko bayleteeɗi, woni kaalis keso sosaama. Ndeke ko yimɓe ɓee mbiyatnoo Muritani keso koo won ɗo pawnoo ɗum : hooreejo leydi ndii ko ganniyiiɗo sostaade Muritani. Kaalis Keso Ko ñalnde alarba 27/12/2017 laamu Muritani yaltini dekere laawɗinoowo njaru kaalis Muritani. Ko ɗiiɗoo biyeeji njogori woodde : biyee 1 000 MRU (woni 10 000 adan) ; biyee 500 MRU (5 000 adan) ; biyee 200 MRU (2 000 adan) ; biyee 100 MRU (1 000 adan) ; biyee 50 MRU (500 adan) ; kañnjarol 20 MRU (200 adan) ; kannjarol 10 MRU (100 adan) ; kannjarol 5 MRU (50 mbuuɗu adan) ; kannjarol 1 MRU (buuɗi 10 adan) ; kannjarol 0.5 MRU (buuɗi 5 adan). Ina hollitaa e dekere hee wonde ɗiiɗoo biyeeji e kannajara puɗɗotoo waɗtude huutoreede e leydi hee no diidorinoo ko tuggude 1 saawiyee 2018. Biyeeji e kannjaraaji gadani ɗii maa njokku e wosteede to Banke Santaraal Muritani haa ñalnde 30 suwee 2018. Coodguuli ɗii kala ina poti holliteede e kaalis keso oo e adan kala tuggi 1 saawiyee 2018, haa 31 desaambar 2020. Dekere oo wiyi kadi wonde biyeeji e kannjara kaalis adan ɗi ngostaaka haa 31 desaambar 2018 nattii jogaade faayiida. Tesko : MRU : maande kaalis keso oo MRO  : maande kaalis ɓooyɗo oo BAB
https://pulaar.org/2018/03/09/darapoo-keso-jimol-kesol-kaalis-keso-muritani-keso-timmii/
Njuɓɓudi Ballal e Ndeenka Suka (ONG Aide et Protection de l’Enfant) mawninii ñalawma Afrik wondande Jojjanɗe Suka to leegal Tayaret ñalnde 15 e 16 lewru korse hitaande 2013. Ñalnde 15 ndee, almuɓɓe duɗal ngal mbaɗi ko coftal ɓalli, fuku koyɗe, jimɗi e tinndinooje e tawtoreede ɓesngu leegal ngal. Ñalnde 16 ndee ko yeewtere waɗanaa jinnaaɓe sukaaɓe ɓee ngam faamnude ɗumen darnde nde potata daraade e sara sukaaɓe mum. Waɗi yeewtere ndee ko biyeteeɗo Biraama Suleymaan Demmbele, juɓɓinoowo golle fedde ndee e tawtoreede ardorde njuɓɓudi ndii e hilifaaɓe leegal ngal e jannginooɓe heewɓe. Tiitoonde ndee wonnoo ko Ndeenka Sukaaɓe. Hollitaama e yeewtere hee wonde nanondiral ko yowitii e jojjanɗe suka,  kuulal mum gadanal, wiyi: ”wiyetee suka ko  aadee mo dañaani tawo duuɓi 18, so wonaa noon mo laamu rokki kellifuya tawi yontaani”. Kuulal 42 ngal wiyi : “Nde leydi Muritani jaɓi ngalɗoo nanondiral, no leyɗeele keddiiɗe ɗee nii, huniima anndinde e mbaydi njaajndi, rewrude e laabi keniiɗi ceniiɗi, mawɓe e sukaaɓe”. E kuulal 4ɓal ngal ena wiyaa heen: “laamu ena foti huutoraade kattanɗe mum fof ngam siynude jojjanɗe sukaaɓe toɗɗaaɗe e nanondiral ngal” E ngoon yeeso, ngalu ɓurngu faayodinde ngu leydi men waawi dañde ko sukaaɓe, ɗum noon eɗen poti nehde ɓe, heblude ɓe, reende ɓe, hisnude ɓe, soɗde ɓe e ko nafata, ndesnden ɓe ko tiiɗi mbele eɓe njogoo janngo hattan waawde wuurde e aduna jowitiiɗo e mbaylaandi nduumiindi. Ko ɗuum rokkata ɓe ñiiɓnude ndiiɗoo ngenndi, ndi korsin-ɗen enen kala e deeƴre, e nuunɗal renndiyankeewal, e wellitaare e potal. Jeewtoowo oo rokkii huunde e jojjanɗe garwane suka : 1. Jojjannde  jogaade ayaawo heptinirgo (daartol, ɗemngal e pinal); 2. Jojjannde  jogaade galle iwdi; 3. Jojjannde  waawde haalde e heɓde kumpital; 4. Jojjannde  jogaade hakke e nguurndam ceniɗam, ɗam dookaani tanaa; 5. Jojjannde  ndeenka keeriika e sahaa hare; 6.  Jojjannde  nehdi; 7.  Jojjannde  dooko heeriingo wonande sukaaɓe ɗawaaɓe; 8.  Jojjannde  daɗndeede e joñre; 9.  Jojjannde  daɗndeede e kala golle bonɗe. Ko e oon sahaa mbaawaten wiyde sukaaɓe ɓee ko wejaaɓe e jehre ustaare walla ko ɓe wonɓe e selde laawol tawi battande ɗee moƴƴataa e maɓɓe, moƴƴoytaa kadi e renndoo e kuuɓal (canndolingol e jahdiiɓe mum) walla nii boom, ko ɓe dookɓe geɗe koomtooje e sifaaji mumen (geɗe maa simmeeji daaynooji hakkille). E miijo makko, kanko jeewtoowo oo, “kaan ngonka kulɓiniika addata ko welsindaare wonande sukaaɓe to bannge duɗal haa jibina diiwgol e jaŋde. Ndeen saɗeende addata ko yammere. Ɗuum noon ko huunde nattunde waawde jaɓeede e weenndoogo ndeeɗoo ujunannde tataɓere e julyultondiral”. O wiyi : “Mboɗo sikki tan foti wonde hannde darnde men, enen hellifaaɓe hilifaaɓe ko waylude jaɓɓal walla ngaddiin feewde e sukaaɓe ɓee ngam mahande ɓe sato yamɗungo waawngo newnande ɓe firaade e ɓamtaade mbele eɓe mbaawa daraade darnde wonki wonande ɓamtaare renndo e faggudu leydi men Muritani. E joofnirde ndeeɗoo haalannde, mboɗo yiɗnoo siftinde wonde kuulal 6 wonande nanondiral ko yowitii e jojjanɗe suka, paytunongal e jojjannde e nguurndam e ɓamtaare wiyi: “suka kala ena jogii haqqe e nguurndam kadi Laamu ena waɗɗii e mum huutoraade kattanɗe mum fof ngam nguurndam e ɓamtaare suka”. Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2013/09/01/ko-sopo%c6%b4uru-wontata-jaalal/
«Yoo duuso ɓooy, duuseteeɓe njahra yeeso ». Ko nii keew-ɗen duworaade so eɗen kaalda e mawɓe men, ɓe ɗamini-ɗen mbaɗanii en fotde nde kaandu-ɗen, haa keɓi ɗo enen ne eɗen poti ruttude ɗumen teddungal. So wiyaama « mawɗo ko fetel, so a lelnaani kam ɓaar », ko miijaade, walla siftorde ko Pulaar wiyata: « mawɗo wonaa giƴum Alla kono ɓe ɓooydii ». Lelotooɓe njiya ko sukaaɓe cooynotaako so ndariima, sikke alaa ko kamɓe ngoni Alluuje yonta. Seedewol mum ko konngol mawɗo men Aamadu Hampaate Bah biynooɗo, « so mawɗo afriknaajo maayii, ko gerngal defte sumi ». Ko ɗuum waɗi, sukaaɓe ene poti ɓadaade ɓe, ngona naamnotooɓe, heɗotooɓe, wiɗtooɓe, mbaɗa no ɓe mbaɗnoo haa ɓe ndañi ko ɓe ndañi koo, mbele kanum en ne so ndañii ndañna arooɓe caggal mumen ɓee, tawa ene yahdi e binndol deenowol miijo e dow ɗerewol, walla e rewrude e ɗee karalle kese ɗe Joomiraaɗo addani en ngam woto ko heewi ɓoccitoraade en. Won meeɗnooɗo naamnaade holi ko woni mawɗo, woodi fawɓe ɗum kaaɗi. Saabinoo ɗum noon ko ronkunoode ɓe faamde miijo makko. Ngoon woni, mbele mawɗo ko joom duuɓi tan, walla ko joom hakkille jaaƴɗo. Waɗi luural, sikkaa ko o paayduɗo mawngu e kellifuya. Sikke alaa kay, neɗɗo ene mawna to duuɓi tawa won ɗo kellifuya mum heɓaani. Hono noon ne kadi, innama aadee ene waasa jogaade duuɓi tawa mari ko hakkille mawɗo. Fof tan ko dokke Alla. O holliɓe noon, wonaa toon miijo makko naayorii. O siftini ɓe ko ɓe majjaani, ɓe njejjitaani, wonde neɗɗo ene jogoo duuɓi tawa ene waawdi e mo woni kala. Ɗuum woni, joom mum laatoo mawɗo tawa ene waawi yeewtidde e sukaaɓe, ene faamondira e miñiraaɓe e mawniraaɓe mum fof. Ko oon haaliyanke gooto wiyata « jontaaɗo », sabu mum yontideede e yonta mum, waawi yontideede e yontaaji les mum, mo ronkaani yahdude e yontaaji keccuɗi ɗum. Joom mum heewi wiyeede ko jankiniiɗo, mo ɓurnaaki, sabu mum fotndude yimɓe fof, yiɗi mo woni kala, teddini ɗum, moƴƴini gondigal. Kala ɓe tawdu-ɗaa ɗum, cikkaa ko ɓeen ngoni fedde mum. Alaa mo njawi, alaa mo njawii. Lesɗinɓe koye mumen haa poti e ko ɓuri, ɓe Joomiraaɗo heewi ɓamtude haa ɓurtoo ko ɓurnoo ɗumen, haa keɓa ko cikkaano e ɓural. Ko ɗoon ganndo oo yaltini konngol biyngol « cukaagu fawaaki e duuɓi, fawii ko e ngonka hakkille e jikku e nehdi joom mum ». Hannde noon, ellee ɓuri heewde e renndo men ko wonkintooɓe ko ngonaani, jogorɓe baamneede ko njogaaki haa gacce tawa ɗumen heen nde haanaani, ɗo haanaani. Heewi hannde ko fiytotooɓe becce ene cikka alaa mo poti, njooɗtoraaki won baawɗo ɓurde ɗumen. Ɓe njejjitii konngol Joomiraaɗo biyɗo « kala lesɗinɗo hoyre mum mi ɓamta ɗum, biyɗo ene mawnina hoyre mum mi lesɗina ɗum ». Tee ko Alla ɓamti, lesɗinoowo alaa, ko Joomiraaɗo lesɗini ɓamtoowo alaa. Mbajjiri Joom baawɗe, mo joƴƴini jooɗoto, mo O duñi jattintaako. Yoo Alla rokku en e nande e faamde. Lawƴa ɓerɗe e hakkillaaji, anndina en ko nafata en, ɗowa en haa njetto-ɗen payndaale men, sabu barke nduu lewru Koorka ndu o jippini Deftere Teddunde ndee e men. Malal Sammba GISE
https://pulaar.org/2021/05/08/kaalden-goonga-yoo-duuso-%c9%93ooy-duusetee%c9%93e-njahra-yeeso%e2%80%88/
E lebbi cakkitiiɗi ɗii, laamu Muritani ko ko weri sawru tan. Kala ɗippuɗo, taƴanee kasoo duuɓi dutal ! Ñaawoore ɗo ɓuraaɓe doole potnoo fawde yaakaare, ko kuutorɗe ɗe laamiiɓe tami e juuɗe mum en, ina tooñira yiylotooɓe yooltude hujjaaji mum en. Wontii hankati, “ɗo dogee dañaama, ɗo huccee alaa”. Ko ɗuum heɓtii yimɓe fedde wiyeteende IRA fawaaɓe kuuge kasoo duuɓi 3 haa duuɓi 15, caggal nde leeptaa, sabu takkeende huunde nde tawaaka. E lebbi cakkitiiɗi ɗii, laamu Muritani ko ko weri sawru tan. Kala ɗippuɗo, taƴanee kasoo duuɓi dutal ! Ñaawoore ɗo ɓuraaɓe doole potnoo fawde yaakaare, ko kuutorɗe ɗe laamiiɓe tami e juuɗe mum en, ina tooñira yiylotooɓe yooltude hujjaaji mum en. Wontii hankati, “ɗo dogee dañaama, ɗo huccee alaa”. Ko ɗuum heɓtii yimɓe fedde wiyeteende IRA fawaaɓe kuuge kasoo duuɓi 3 haa duuɓi 15, caggal nde leeptaa, sabu takkeende huunde nde tawaaka. Ko ɗuum heɓtii jaaynoowo biyeteeɗo Seek Baay wul Seek Muhammed, berlinooɗo Kalifu faɗo, e yahdiiɓe mum ɗiɗo waɗnooɓe dille e ñaawirde (duuɓi 3 e duuɓi 2 kasoo) e sukaaɓe “Maani Chari Gazoil” .  Doole kisal leydi ndii ina nganndiraa wasre : ko ndeen wasre ɗe kolli sukaaɓe M25 e “Maani Chari Gazoil” e ko sakkitii koo tooñannge sanndarmori gonɗo km 25 Nuwaasoot tooñi jabba lollirɗo Yero Gaynaako… E tonngoode 149 en naamnditinooma « hol ko woni hakkunde laamu e IRA » ? Ngaal naamnal ñaawoore leydi ndii jaabtoriima ɗum kuuge kasoo juutɗe. Ko ɓe 13 jagganooɓe janngo mum e ɓaawo janngo mum pelɓondiral boowal Buuamatu, jeyaaɓe e fedde IRA, fawaaɓe kuugal kasoo, hakkunde duuɓi 15 e duuɓi 3. E miijo Barahim Ebetti « ñaawoore ndee nuunɗaani. Laamu nguu ko ko yiɗi momtude yimɓe IRA, goɗɗum alaa, sibu alaa ko ɓe njotondiri e ɗee geɗe. » Bilal wul Dik, gooto e heedooɓe ministeer geɗe nder leydi e polisiyeeji 19 gullitinooɗi ɗii, wiyi aɓe njawi kuugal ngal, sibu ɓe naamndinoo ko 70 miliyoŋ kono ñaawoore ndee rokki ɓe tan ko 38 miliyoŋ. Banngeeji ɗiɗi ɗii kala mbiyi ko wullittooɓe mbele ñaawoore ndee ina waɗtee. Eɗen ciftina tan ñaawoore ndee waɗii haala no feewi, tee heedooɓe yimɓe IRA ɓee mbattini ko geddude, nde kuuge ɗee ƴettetee ndee hay keedoowo gooto tawaaka. Kamɓe wullitinooɓe ɓee ɓe ɗaɓɓiino yo Ñaawirde Warhoore (Cour criminelle) noddu jom boowal gaddungal haala ngal, heɗoo ɗum. Oon noddanooma nootii, haali ndaɓɓa, laaɓtuka. O wiyi o meeɗaa kalmaade hay gooto. Ko noon wonande geɗe goɗɗe jaltuɗe e ciimtol polis waɗi ngol, ngol o meeɗaa siifde. O wiyi nii omo sunii e pelɓondire baɗɗe ñalnde 29 suwee ɗee, tee, so Alla, o yiyaani hay gooto, hay fedde wootere caggal ɗee geɗe, o anndaa yimɓe IRA ɓee. O wiyi o waɗdiino e hoɗnooɓe e boowal ngal maslahaa, mbele ɓeen ina egga so lewru koorka maayii, tee omo faamondirnoo e maɓɓe. O hollii mette makko e pelɓondire baɗɗe ɗee tee o yamiraani hay gooto egginde wonnooɓe e boowal hee. Kaa haala ina luulndii binndi polis e wullitiiɓe ɓee gila dow haa les. Ko ɗum firti ? Ɗum firti ko ciimti wiɗto ɗo ñaawoore ndee tuugnii ɗoo, ko pentaaɗi ? Sikke naatii. Ñaawoore kasoo duuɓi potɗi nii noon fotaani tuugaade e geɗe tunwuɗe. Ko ɗum addani pelle politik keewɗe wiyde wonde laamu nguu “ina huutoroo ñaawoore ngam ñawndirde luure politik”, ɗumɗoon noon “ina luulndii laawol”. Yanti heen “nannganooɓe ɓee mbiyi leeptaama mbele ina ngoongɗina ko takkaa koo”. Ɓe ngullitii, kono ñaawoore jaɓaani huccitande wullitaango maɓɓe. Yanti heen Muritani, leydi nganndiraandi warngooji, ina jeyaa e leyɗe ciifɗe Piɓondiral luulndingal leepte… Haa e oo sahaa, ko leyɗe mawɗe mbammbunoo laamu Abdel Asiis sabu mum en sikkunoode won ɗo o heedani ɗum en e hare luulndiinde ownooɓe. Kono, kaayit mo dowla Amerik saakti e lewru mars 2016, kollitoowo laamu Muritani siifondiriino e Al Kayda nanondiral e hitaande 2010… kam e geɗe goɗɗe kaawniiɗe curɗe Muritani e baɗe ownooɓe kam e politik laamu nguu e sifaa kuuɓtodinɗo, ngoni ko e faamninde ɓe paamaano, wonde ardiiɓe Muritani ɓee njiɗaa peewal… Won heen nii ina koddiri wonde « Kuugal muusngal pawangal e Seek Baay ngal, kam e piggal sukaaɓe M25 e sukaaɓe ‘’Maani Chaari Gazoil’’ piyaa ko adii ɗuum ngal, e kuuge yimɓe IRA pawaa ɗee, ko jeertinaango ngo laamu nguu huccini e yimɓe fof ngam wiyde ɗum en “hankadi ko ngu pellitngu fiyde kala seppo, e muɓɓirde kunuɗe yimɓe doole.” Laamu nguu woni ko e etaade yaɓɓude kala wellitaare haala, e haɗde kala daranagol jojjanɗe aadee, e hakkeeji aadee ɗi doosɗe leydi ndii keptinani yimɓe fof ». Yanti heen ina laaɓtani yimɓe fof ñawoore ndee rewaani laawol. Ko ɗuum addani Dental Dowlaaji Amerik wiyde “A min ngoƴaa no feewi kuuge muusɗe kasoo pawaaɗe hanki e yimɓe 20 jagganooɓe caggal pelɓondire baɗnooɗe ñalnde 29 suwee e Nuwaasoot, gila e laawol ñaawoore ngol haa yettii seedanfaaguuji ɗi Dowla oo holliti ngam fawde e jaggaaɓe ɓee kuuge… sappo e tato (13) e fawaaɓe kuuge ɓee njeyaa ko e fedde IRA, fedde haɓotoonde njiyaagu e nder Muritani… A min cunii no feewi e ko won heen mbiyi leeptaama koo. Dental Dowlaaji Amerik ina ɗaɓɓi wiɗto jooni jooni ngam laɓɓinde ɗee geɗe e bayyinde njeñtudi ngoon wiɗto, e ñaawgol yimɓe waɗɓe ɗee geɗe bonɗe”. E Dental Orop wiyde : « A min ngoƴaa haala nanniika kollitoowa jaɓɓugol ɓurtungol laabi ñaawoore, gila e laabi ñaawoore Muritani e hoore mum haa e laabi Piɓondiral Winndereewal luulndingal Leepte ngal Muritani jeyaa e mum. E min ɗaɓɓira laamu Muritani wiɗto luggo, yaawngo faatungo e ɗee geɗe, kam e takke leeptugol. A min njokki rewindaade ɗo ɓadii oo doosiyee kam e sifaaji mum to bannge ñaawoore ». Ñaawooje goɗɗe mbaɗii ko ɓooyaani koo, tee njoofiri ko kuuge kasoo kaawɗe yimɓe. Yeru, ñalnde 14 sulyee 2016, Ñaawirde Nehdi (Cour correctionnelle) fawii e biyeteeɗo Seek Baay wul Seek Muhammed kuugal duuɓi tati kasoo, sibu werliima kalifu jooɓnaaɗo konngol guwarnama faɗo. Ko noon kadi sukaaɓe njoyo (5) hollunooɓe mette mum en e ñaawoore makko ndee ñaawraa, pawaa kuugal kasoo duuɓi ɗiɗi. “Geɗe kaawniiɗe ina mbaɗa e leydi hee, mettuɗe faamde. Neɗɗo fella neɗɗo, woppee ina yaha e haaju mum. Walla jaggiree sanngara, nanngee seeɗa woppee, sabu ko ɓiy Seneraal walla neɗɗo toowɗo e laamu hee. Ɗaɓɓooɓe hakkeeji mum en, walla suurtooɓe fenaande nanngee, cokee, leeptee, ñaawee kasoo duuɓi dutal !” Hono kuugal pawangal e yimɓe IRA walla oo berliiɗo neɗɗo faɗo, yettaaki ɗum. Walla kadi jahatnooɗo haaju mum, wiyaani, waɗaani, yimɓe laamu fotnooɓe reende ɗum, tooña ɗum, piya ɗum. Ko hono ɗuum heɓtii suka jabba (rappoor) biyeteeɗo Yero Gaynaako (Yero Abdullaay Soh) ñalnde 16 ut 2016. E wiyde makko kanko Yero, « O umminoo ko Ɓoggee, nde o ari poosto sanndarmori gonɗo kilooji 25 ko adii Nuwaasoot, sanndarma gooto ɗoofi mo e oto, naatni mo e cuurel mum en, ɓe ƴattii mo, ɓe piyi mo, ɓe ngoppiti mo, o anndaa fof ko o waɗi ». Ko ɗum waɗi parti luulndo gooto winndude « Parti amen ina ñiŋa ɗee baɗe luulndiiɗe laawol, luulndiiɗe diine lislaam, luulndiiɗe hakkeeji aadee, ɗe nganndu-ɗaa ngoppaani hay gooto tee baawɗe yande e denndaangal ceŋɗe luulndo ngoo ». Haa yeeso ko laawol ! Muttaar
https://pulaar.org/2016/10/01/naawooje-guut/
Leydi Misra ndii hina wuuri hannde jiiɓduuji mawɗi kulɓaniiɗi, ɗiin jiiɓduuji noon addi ɗum en ko luure dawrugol ɓooyɗe e kese. Ko waɗi mi wiyde ko ɗe ɓooyɗe, ko sabu ɗe mbaɗata ko hakkunde Militeer en laamiiɓe e dental fedde Musiɗɓe juulɓe ɓee (ikhwaan muslimiin). Ɓeen ɗiɗo noon wonaa hannde luural mum en fuɗɗii, luural hakkunde maɓɓe fuɗɗiima gila ko wonaa hannde, Leydi Misra ndii hina wuuri hannde jiiɓduuji mawɗi kulɓaniiɗi, ɗiin jiiɓduuji noon addi ɗum en ko luure dawrugol ɓooyɗe e kese. Ko waɗi mi wiyde ko ɗe ɓooyɗe, ko sabu ɗe mbaɗata ko hakkunde Militeer en laamiiɓe e dental fedde Musiɗɓe juulɓe ɓee (ikhwaan muslimiin). Ɓeen ɗiɗo noon wonaa hannde luural mum en fuɗɗii, luural hakkunde maɓɓe fuɗɗiima gila ko wonaa hannde, so en nduttiima e daartol seeɗa, ma en taw ndee fedde sosaa ko hitaande 1928 e gardagol e miijo ceernaajo biyateeɗo Hasan al Banna ngam yiɗde dartinde laamu juulɓe, e wiyde makko. Ngila ndeen haa jooni, ndee ɗoo fedde e laamu Misra ɓooyataa hawrude, tuggi ko e laamu ronaa-ronni ngoodnoongu ndeen nguu, haa yottii laamu militeer en njiɗngu artude jooni nguu, caggal nde liɓaa e hitaande 2011 (tuggi Muhammad Nagiib 1952 haa Husnii Mubaarak 2011). So en ngartii noon e ko waɗi en wiyde luure ɗee ko kese, ko ngam anndude ubbiti ɗe jooni ko follo konunkeewo waɗngo ɗoo ñannde 03/07/2013, follungo hooreejo “Muhammad Mursi” jeyaaɗo e dental musiɗɓe juulɓe ngal, tawi addi ngal ko wiyde gardiiɗo kunu nguu, hono jeneraal “Abdul fattaah Siisi” ko haɗde hare waɗde hakkunde ɓiɓɓe leydi, ngam misranaaɓe heewɓe njaltii e seppooji ñalnde 30/05/2013 yiɗde liɓde Muhammed Mursi, sabu gila o laamii haa ndeen, o waɗaani hay huunde, alaa ko woni haaju makko so wonaa gollude no dental makko ngal feewnitorii e heɓindaande gollorɗe leydi ndii fof, e wiyde maɓɓe kamɓe luutndinooɓe ɓee. Kono tuggi ndeen haa jooni, misranaaɓe wonduɓe e M. Mursi mbo hay gooto anndaa to woni haa jooni, heewɓe ndartaaki jaltugol salaade follo ngoo. Won heen ko ikhwaan en, won heen ko saliiɓe ko keɓnoo e ndimaagu seeɗa ɓaawo finnere 25/01/2011 woto yahrude nii tan, kadi e salaade laamɗo cuɓoraaɗo suɓngo laaɓngo cer folliree nih tan. So tawii seneraal Siisi wiyiino addani ɗum follude Muhammad Mursi ko woto hare waɗde, walla ko reende piɗtaali misranaaɓe ne, gila follo ngoo waɗi haa jooni misranaaɓe ndartaaki e maayde, ko wonata ujunnaaje 4 000 pawɗe maayii, tawa kadi ko Polis e militeer mbarata ɓe, hay sinno noon ko saliiɓe laamu jooni ɓee tan mbaretee … Wargo ɓurngo bonde noon waɗi ko ñalnde 14/08/2013, ñalnde ɓe pusata dingire to yimɓe Mursi mbaatinoo hina calii yahde haa Mursi arta e jappeere mum, ɗeen ngoni : dingiral Raabi’a al adawiyya to legal Madiinatu Nasri, e dingiral Nahdatu Misra yeeso Jaaɓi haaɗtirde Keer, to leegal al Giiza, sabu e wiyde won e yimɓe wonnooɓe toon ko wonata 2 000 neɗɗo waraama warngo bonngo won heen nii tawa ko gaañinooɓe nduppaa, woto anndeede holi no mbariraa! Ɗum fof e wayde noon, addanaani wonduɓe e Mursi ɓee hina njokki salaare mum en e seppooji mum en, laamu nguu kadi hina jokki warde ɓe, ko ɗoo noon ko hulɓinii heen koo woni, sabu so gooto fof fooɗii woppaani tan, so alaa pooltiiɗo, ko fooɗatee koo taƴat, Misra noon hannde ko ko ɓadii taƴde so Alla faabaaki ɓe. Laamu nguu ko ko felliti woɗɗinde ɓe laamu, kamɓe ne ko fellitɓe heɓtude hakkeeji maɓɓe walla ɓe maaya. Ko ɓeydi tampinde ɓe, ko yimɓe wondunooɓe e Mubaarak ko kañum en njogii jaayɗe, njogii polis, njogii militeer, ko ɗuum waɗi so a wonii nder leydi ndii, so a yahaani to seppooji saliiɓe ɓee ngoni too, cikkataa ko hay huunde alaa e leydi ndii, so wonaa jam ɓolo, sibu wonaa tele, wonaa rajo, hay gooto hollirtaa ko feƴƴata kon. E kaa ngonka ngonaaka noon, naamnal potngal naamneede ko : Hol to Misra hucci ? Kuɗol: Abdullaay Yerel Soh Misra/Keer
https://pulaar.org/2013/10/11/hol-to-leydi-misra-ejipte-hucci/
Ñalnde 3 mee, hooreejo leydi Muritani yilliima wuro Neema. Oon nokku noon ko « sohre » Maawiya wonnoo, sabu ko toon o heewnoo yahde so tawii won ko o yiɗi fewjude, ko wayi no kuule politik maantinɗe (yeru ndeen hitaande eeraango makko sabu  « himme mo o yiɗnoo rokkude rewɓe » . Kono kadi teski-ɗen ko, Abdul Ajiiju, gila teetti laamu e hitaande 2008, rewi ko e teppe makko, nde o ummanii njilluuji nder leydi fof, ko toon o fuɗɗortoo. Hikka ne o ruttiima toon hay so tawii noon ko o wayri toon wonaani hitaande. Ñalnde 3 mee, hooreejo leydi Muritani yilliima wuro Neema. Oon nokku noon ko « sohre » Maawiya wonnoo, sabu ko toon o heewnoo yahde so tawii won ko o yiɗi fewjude, ko wayi no kuule politik maantinɗe (yeru ndeen hitaande eeraango makko sabu  « himme mo o yiɗnoo rokkude rewɓe » . Kono kadi teski-ɗen ko, Abdul Ajiiju, gila teetti laamu e hitaande 2008, rewi ko e teppe makko, nde o ummanii njilluuji nder leydi fof, ko toon o fuɗɗortoo. Hikka ne o ruttiima toon hay so tawii noon ko o wayri toon wonaani hitaande. Hol ko nawi Abdul Ajiiju Neema? E ko laawɗinaa, nawi mo toon “ko jokkondiroyde e ɓesngu makko ngam ɓeydaade ƴellitaade e sifaa no ɓe nguurdi e yuurnitaade eɓɓaaɗe baɗanooɗe e nokku hee hol to njaarata”. Daliilu goɗɗo oo ko cuuɗaaɗo, ko maa Neema tan nde saaktee. Kono kadi, ina sikkaa ina jeyaa e ko nawi mo toon yejjitinde neemanaaɓe pottital jañnjungal ngal luulndo ngoo (FNDU), waɗnoo Neema e lewru marse, o hollita  “luulndo ngoo alaa ko woni.” Polɓugu mawngu waɗii Neema ñalnde tati lewru nduu,  sabu e nanɗe men, UPR (parti laamu nguu) wulliima diiwanuuji Muritani kala, farlinii e heen diwaan fof nde neldata 150 neɗɗo tawtondira e “noddaaka nooti en (kaadaruuji alanaa en ɗaminiiɓe)” ummoriiɓe Nuwaasoot. Ɗum fof e wayde noon, e jiyɗe men e teleeji, ko fadtanoo e aduna koo araani. Gaagaa limtugol golle laamu makko waɗi gila e godoraŋaaji, cafrirɗe, isinaaji, pooɗgol diƴƴe ekn… no aadoranoo nii, ko ɓuri teeŋtude e haala makko ko  aybinde luulndo ngoo, wiyde ɗum en “ko ɓe fenooɓe, ko ɓe yimɓe bolle puuyɗe en, ngo nafataa walla nii ko kanngo bonni leydi ndii nde ngo ardinoo ɗum ndee” tawi noon e nder 100 jagge gondunooɗe e Maawiya, heen 90 inan ngondi e makko (yeru ardinooɓe nayo guwernamaaji Maawiya e ministeruuji mum ɗi limotaako). Neemanaaɓe inan njokki woytaade ɗomka, Isin kosam mo o hurmbitnoo nde o yahi Neema ndee, balɗe 3 caggal makko uddi. Kono kadi o hollitii leydi hannde ko yaajeende mehre woni heen : “kaalis ina heewi e booñuuji laamu, ñaamdu ina woodi, golle ina ngoodi…” . Ɗum, e miijo makko, “humpaani hay gooto so wonaa mo yiɗaa yiyde walla bonnitoowo” . O jokki e wiyde wonde won wonɓe ɗoo e leydi ndii “njooɗorii tan ko bonnude innde mayri ngam juloraade ɗum nafooje mum en keeriiɗe” ɓeen ngoni “wiyooɓe macungaagu ina e leydi hee, etee, ɗum wonaa goonga…” E miijo makko, “ko batte njiyaagu tan keddii e leydi hee, peeñirooje baasal mawngal, etee ko joomum en caabanii ɗum koye mum en…” sabu, e miijo makko, “so tawii neɗɗo ɗo yahri fof jibintu bannge e wuro, caggal ɗum yaha woppa ɓesngu mum, ɓeen ceerataa e baasal…” So malol sañtii jubol tiinde noon, so joomum hulaani jaaboo, haalpulaar en mbii. Hay so tawii nii ko ɗiiɗoo haalaluuji cewɗi o soomnoo, yiɗde haalde feewde e luulndo ngoo, ko ɓurnoo wonde himme makko ko habrude yimɓe, amo hebori memtaade doosgal leydi ndii, Senaa fusee sabu e miijo makko “ko suudu ndu alaa nafoore, e ndu leeltina golle laawɗingol sariyaaji” ɗum  lomtiniree  “Diisooji diwanuuji” (Conseils régionaux). Kono yimɓe heewɓe ina miiji wonde won ko o haalaani tawo, sabu yuɓɓinde woote diisnorɗe (Reférendum) ngam fusde Senaa ina gasa maa wood toɓɓe goɗɗe njahdinaa heen, yimɓe ɓuri jooɗtoraade ko ko meeretee oo dumunna kala : “baasgol dottande Hooreejo leydi muddaaji ɗi laamotoo”. Memtagol doosgal leydi ɗeɓi wayde ko no “baalel manna” nii, so heen worsunde sortiima tan, ko heddii fof rewat heen, kono “ko woni e lahal fof maa juuɗe njiytu”. Haa jooni e nder haala makko, caggal nde o aybini luulndo ngoo kala ayiiba, o ruttii o wiyi wonde kaaldigal hakkunde laamu e luulndo ngoo maa yuɓɓine ɗoo e jonte tati, amo noddi heen luulndo ngoo, “belaaɗo yo ar, mo welaaka yo jooɗo”. Ɗum ɗoon noon Alla tan anndi no ɗum hebori wonirde. FNDU won ɗo fuɗɗodii e laamu, won kaayit mo neldunoo ngu ina fadi jaabawol maɓɓe, so wontii noon belaaɗo yo ar, mo welaaka yoo jooɗo, ɗum wontii haala ngoɗka. Ɓuri sikkeede tan ko kaaldigal heboraani waɗdeede e ɓeen, laamu nguu woni ko e gollaade ngam heɓde partiiji goɗɗi, innitortooɗi luulndo, o haalda e mum en, teeŋti noon  tawde o heɓii Masawuud wuld BULKAYRI o yaakorii ko o rullini “mbaroodi mawndi” ko yanti heen fof ina moƴƴi. Kono “bone so punaaki cuwaa wonde bone tawo” sabu hannde, won ngoƴa goɗɗo mo o dañi, sibu biyeteeɗe Philip Alston pillitoowo keeriiɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗi (ONU) ko yowitii e kaaɗtudi baasal e jojjanɗe aadee garnooɗo ɗoo e leydi hee hollitii caggal wiɗto ngo waɗi e nder leydi hee : “Muritani ina hebori wuuroyde dille e ko fayi arde so tawii laamu nguu feccitaaki ngaluuji leydi ndii e potal hakkunde leƴƴi ɗii kala…” O jokki heen wonde ko wiyetee baasal ɓalewal koo, ɓuri battinde ko e hardaneeɓe e leƴƴi ɓaleeji ɗii sabu mum en ɗaweede e kala neemaaji leydi ndii (liggeey, palasuuji e laamu ekn…). Philip taƴii mbabba e hakkunde, ko ɓiɓɓe leydi ndii kaalatnoo ñalnde kala ina takkee ko “seerndooɓe leƴƴi”, jananiŋke arii seedtiima ɗum. Ɗuum ɓeydii coow goodnooɗo oo sabu ceŋɗe laamu ɗee fof inan mbiya “woy saa yoo amo haala ɗum”. Hol to tiindaa to bannge politigi caggal diskuur Neema ? Diskuur Neema ɓeydi ko sugginde ngonka politigi kaa, sabu jooɗtoranoo ko so kaaldigal waɗiino hakkunde luulndo ngoo e laamu, maa wood ko seɓori e catiindi politigi ndii, kono teskaa ko hooreejo leydi ɓeydi ko ñaññude e hollirde ko woodani luulndo tan ko jebbilaade, rewa no o yiɗiri nii (waɗa no Masawuud e woɗɓe mbaɗi nii…) walla noon, so won ko jogii goɗɗum holla mo. Bone ɗe o haali Neema ɗee fof, o ñawndirta ɗum ko wiyde UPR e watulaaɓe makko yo cooro leydi ñawndana mo ɗum, wonaa kam huccitde e ɓesngu hee o laaɓtitina haala makko, so won ɗo o fergitii o yaafnoo. Sinno omo joginoo diisneteeɓe annduɓe tawa kadi omo heɗtoo ɗum en, maa woodatno no wayaani. Luulndo ngoo ( FNDU ) ɗamtiniima moƴƴere ummoraade e laamu Abdul Ajiiju, ko ɗum waɗi caggal nde laamu nguu salii jaabtaade ɓataake peewnanooɗo e mum jowitiiɗo e keblugol kaaldigal ngal, FNDU loowi jooni ko laawol kesol ko ɗum saabii sippirooji keewɗi ɗi ɓe ummanii : pottitte Neema, Ayyuun, Kiifa e Kayhayɗi e seppo moolanaango moolee ɗoo e wuro Nuwaasoot. Ina gasa nii tawa ko ɗum laawi Abdul Ajiiju nde yahata Neema e ñanngeende haala makko. Nootitagol ɓesnguuji nokkuuji ɗii e pottitte ɗee ina hollira, hay so tawii yimɓe arooɓe heen ɓee fof njeyaaka e luulndo hee, wonde ɓe puɗɗiima haastude laamu nguu. Yimɓe heewɓe ina ngayni yenaneede wonde aduna nootitiiɗo e seppo nuwaasoot ngoo, addi ɗum ko mettere nde jogii feewde e diskuur Hooreejo leydi ndii to Neema. Jaabtawol FNDU e diskuur hee ɓeydi hollirde tan ko luulndo e laamu ɓeydiima deestondirde. Ko waawi heen wonde fof, maslahaa leydi ndii ko kaaldigal waɗa, tawa ko kaaldigal goonganteewal, tawa Abdul Ajiiju soomaani les jamfaade ko nanondiraa, tawa woni ngoƴa makko tan ko yo nane caggal leydi, to wallidiiɓe makko bannge kaalisaaji, wonde kaaldigal waɗii. So nanondiral dañaaka “ko luulndo” saabii ɗuum. Kono luulndo ne ina foti nii salaade jebbilaare e fuunteede, kono kadi hoto mawu mawu heɓto ɗum tawa kala ko addanaa saloo. Humpito kam hollirii  alaa ko Abdul Ajiiju jaɓrata sabi Alla, kono so o faamii jattinaare makko maa wood ko bonnani mo amo yaawi waɗde karlet. Goppitgol Biraam wuld Dah e Barahiim wul Bilal (ko ronkanoo ko ɓadii duuɓi ɗiɗi) nanngiranooɓe fenaande ɓaleere kurum, ko seede ko kaal-ɗen koo, tawde hannde haala makko Neema wontanii mo “lonngere wulnde”, ngalɗoo kuulal ƴettangal wonaa nuunɗal Ñaawirde toownde (Cour supreme) tolnii ɗoon, kono saabii ɗum ko yamiroore Abdel Ajiiju ngam yolbinde ko reɗɗii e goddol mum koo. Ko noon ne kadi ñaawoore Neema taƴnde sariya yo halifaaɓe ɗiɗo jiyaaɓe coke duuɓi joy, ina nanngi en kaawis, sabu darnde laamu nguu wonnoo ko yedditaade goodal njiyaagu e Muritani. Ɗee geɗe fof ina kollira won ko joli ko hesɗi e nder sato politigi ngoo. Muritani arii haa e laabi celi : maa wonii kaaldigal googanteewal waɗee, paamondiral dañee hakkunde gollotooɓe politigi kala, ko ɗum tan danndata Muritani, walla noon so gooto fof jattiniima bannge mum, sikkii ko kam tan ina waawi daɗndude Muritani, fuuntii hoore mum. Ɗo neɗɗo jooɗtorii ko ɗoon heewi doole ɗoo, ko ndeen foti jaɓde haaldeede. Gelaajo
https://pulaar.org/2016/06/02/diskuur-neema-addii-coow/
Hafeere loranooɓe e kewkewe 1989-1991 (mooliiɓe e foksineeruuji ceekanooɗi) ellee gasaani tawo : – Kaaytugol artirde Muritaninaaɓe mooliiɓe to Mali ; Hafeere loranooɓe e kewkewe 1989-1991 (mooliiɓe e foksineeruuji ceekanooɗi) ellee gasaani tawo : – Kaaytugol artirde Muritaninaaɓe mooliiɓe to Mali ; – Golle binnditagol foksineeruuji e gollotooɓe e laamu loranooɓe e kewkewe 1989, puɗɗanooɗe gila 2010 alaa ko njibini tawo ; – Caɗeele teeŋtuɗe artiraaɓe ɓee kawrata ngam waawde jooɗaade e heɓtude ngonka mum en (golle, jaŋde sukaaɓe ekn) ; Hol peeje nganniyi-ɗon ƴettude, aan kalifu, ngam dañande ɗeeɗoo caɗeele kala safaruuji juumtuɗi ? Depitee Kajjata Maalik Jallo Paccirgol naamnal jaŋtangal jowitiingal e doosiyee loranooɓe e kewkewe 1989-1991 (mooliiɓe e foksineeruuji), kuccinangal e kalifu geɗe nder leydi e bellitgol. Laamu Muritani tacciniino  ujunnaaje ujunnaaje muritaninaaɓe ɓaleeɓe feewde Senegaal e kewkewe 1989 muusɗe ɗee. Won heen kadi, ngam daɗndude pittaali mum en, e jawdi mum en, ndogi, mooloyii Senegaal e Mali. Gila ndeen, ɓe meeɗaa seerde e ɗaɓɓude gartugol e leydi maɓɓe ngam heɓtude hakkeeji maɓɓe jaɓɓaaɗi. Heewɓe mballitii ɓe, gila e nder leydi hee haa e boowal mayri, kono gartirgol maɓɓe ngol ronkaama yo joof haa hannde, sabu kittugol gagga oo, kono, e ko ɓuri teeŋtude, sabu darɗe ceertuɗe laamuuji Muritani. Gila nde laamu Wul Taaya yeddatnoo haa jebbilii heɓtinde ɗum hay so haalaani (nde wiyata « so tawii won Muritaninaaɓe ngoni caggal leydi sabu sabaabu baawɗo wonde kala, aɓe mbaawi artude »), haa yettii nde persidaa Siidi wul Sheex Abdallaahi heɓtini geɗe ɗee, felliti ummanaade artirde heddinooɓe Senegaal e Mali, e ballal HCR, gartirgol ngol waɗi ko e daawe keewɗe : Artirɓe koye mum en : ngol toɗɗii ko ina wona 15 000 neɗɗo. Ɓeeɗoo njaɓɓaaka, mballitaaka jooɗaade. Gartugol dewngol e tuugnorgal ballal ganndirangal « Tuugnorgal keeringal Naattingol Jaawngol walla PSIR » : ngal toɗɗii ko fotde 34 000 neɗɗo. Hay so tawii laamu Muritani jaɓiino PSIR, ina wayino golle ɗee mbaɗaa ko e suuɗaare ; ko ɗum tagi artunooɓe heen ɓee njaɓɓaaka, tee joɗɗinaaka. – Gadanal innirangal « gartirgol hoore mum » tuggi saawiyee 2008 haa desammbar 2009 e ballal HCR (19 048 neɗɗo ngartii). – Ɗiɗmal innirangal « gartugol ballitangol » tuggi oktoobar 2010 haa desammbar 2010, ɗo ANAIR lomtii HCR (1 436 neɗɗo ngartiraama heen). Ɗum fof haɗaani ko ina wona 5 000 neɗɗo ina padi haa hannde jaabtawol ɗaɓɓaande mum en gartugol, tee alaa fof tuugnorgal woodi toppitiingal artirde mooliiɓe to Mali. Eɗen poti heɓtinde golle potɗe maneede baɗaaɗe e daawal gadanal ngal (gartirgol hoore mum), sibu ɓeen tuusaama kolce ɓirooje, udditanaa mangasiinuuji nguura e farmasiiji, ngaddanaa masiŋaaji cokkooji e unooji, e gurupaaji kuuraa, ngasanaa boyli e foorasuuji ekn. Ɗum fof e wayde noon, aɓe ngondi haa hannde e caɗeele keewɗe : Ko ɓuri heewde e artunooɓe e « gartugol ngol heblanaaka » walla e rewrude e PSIR (fotde 50 000 neɗɗo) ndañaani heɓtude kaayitaaji mum en, tee alaa fof feere sakkaa ngam ñawndude ɗuum. Ɗum ɓuri teeŋtude fof ko wonande sukaaɓe jibinanooɓe Senegaal. Ko ina wona e 60% e artunooɓe e daawal cakkitiingal ngal (ngal HCR yuɓɓinnoo ngal), ndañii kaayitaaji jibinegol. Artiranooɓe (idiiɓe e sakkitiiɓe fof) heɓɓe karte dentitee ina limoo. Ko ɗum tagi aɓe ngondi e caɗeele mawɗe to bannge yah-ngartaa e jaŋde e golle ; tee ɓuri tinde ɗum fof ko sagataaɓe, wonduɓe hannde e ngaanumma mawɗo. Ɗumɗoo ina foti addande ma faamde, kaliifu, faayre mawnde heɓtiinde ɓaleeɓe Muritani e ngolɗoo binnditagol luurdangol. Ina haannoo paamon ɗum, njuurnito-ɗon golle mbaɗaton ɗee, sabu majje heewde ŋakke, ŋakke kollitanooɗe gila e fuɗɗoode binnditagol ngol. Ɗuum maa addantuno en ruuɗaade seppooji ɗi mbaydi leñol, e neegre ɓurtunde laamu ngu ngam haɗde ɗi. Ɗum wonanii kam fartaŋŋe duwanaade ɓesngu oo suka biyeteeɗo Lamin Manngaan, bardaaɗo kure doole kisal leydi ndii to Magaama, mi wiya kadi yo Alla rokku gaañiiɓe ɓee e leeptaaɓe ɓee jam e cellal, haa arti noon e suka biyeteeɗo Baccili, ganntirɗo hannde to opitaal Nuwaasoot. Miɗo yaakorii tan denndaangal peeje cakkaama ngam anndude saabiiɓe ɗii bonanndeeji ngam siynude e mum en ñaawoore. Hafeere leydi fof ɓuri farwude, nde tawnoo ina yaawi saabaade kareeli hakkunde leƴƴi. Alaa fof ko laamu nguu ñawndi e caɗeele leyɗeele ndema keɓtanooɗe, tottaa woɗɓe. Ko ɓuri ɗum bonde nii, juɓɓule laamu nokkuyankooje ɗee, ina urɓa luure hakkunde yimɓe ɓee, ellee yiɗɓe felɓondirde ɓe. Yeru, to Gorgol, e nder arondismaa Tufnde Siiwe to Ganki e Garli, mawɗo arondismaa oo, alaa feere yiyti so wonaa wiyde jooɗiiɓe e leyɗeeje ɗe artiraaɓe ɓee njiɗi rokkiteede ɗee « njahee ndemee ! Hay gooto waawaa haɗde on ɗuum » e wiyde woɗɓe ɓee (artiraaɓe ɓee) « so on mbaawii ndeeƴon, so wonaa ɗum min ndiiwa on, sibu oɗon nganndi on njeyaaka ɗoo ». Hono ɗeeɗoo  caɗeele ina tawee e yoga e tuddule artiraaɓ ɓee. Galleeji (jinnaaɓe e ɓesngu mum en, e taaniraaɓe mum en) wattindiiɓe artireede ɓee (tuggi Baabaaɓe haa Gidimaka e to Asaaba) mbaɗaa  ko e tillisaaji e caale senngu. Ko fotnoo muñoreede wontii huunde jaalɗunde. Goomu kalfinanoongu winnditaade foksineeruuji e gollotooɓe e laamu loraaɓe e kewkewe 1989-1991 ngu laamu nguu lelnunoo e oktaabar 2009, haa hannde joofnaani golle mum. Hol ko saabii ɗee golle ina leeltira nii fof (duuɓi ɗiɗi ngam winnditaade ko timmaani 2000 neɗɗo) ? Ƴettitgol jannginooɓe baɗangol ngol ina woɗɗi nuunɗude, sibu ɓe ƴettitiraa tan ko ɗo ɓe njahratnoo e 1989. Ko ɗum saabii mette e meseer riiwanooɓe e leydi mum en, kaɗaa golle e njoɓdi mum ko ina wona duuɓi 20, fotnooɓe rokkeede ndaamordi sabu ko mbonnaanaa koo, ɗuum alaa, nduttinee caggal, fotde duuɓi 20. Gonnooɗo eestititeer galaŋ 3ɓo e hitaande 1989 arta tawa mo tolnondiroo ina yahra e galaŋ 11, kañum heddoo e galaŋ 3ɓo. Woni o heɓa hedde 74 000 UM tawa musiɗɗo makko oya ina heɓa hedde 105 000 UM ko famɗi fof. Alaa fof ballal sukaaɓe artiraaɓe ɓee mballitaa sabu ngonka mum en keeriika to bannge jaŋde e golle. Seeɗa mo ANAIR jogii oo, haaɗata ko e njoɓdi yimɓe gollinta ɓee, artiraaɓe ɓee e sukaaɓe mum en alaa ko ndañata heen. Alaa fof ko ɓe miijanaa ; wonaa wonande jawdi maɓɓe mbaasaandi ndii, wonaa ƴeewde mbele aɓe mbaawi walleede no ɓe njooɗorii. Ɗoo ne kadi, ko fenaande mawnde. E lewru suwee 2010, a jaabinooma naamnal depitee gooto, mbiy-ɗaa wonde alaa mo Dowla Muritani taccini feewde Mali. Ko googa ? Kono ko fulɓe ɓee mbaɗaa to Sehilbaabi e wul Yenje e Kankoosa koo, ɓuri bonde e taccineede : ownugol beeli, warngooji, tilfiiɓe ɓe njiytaaka, teettugol jawdi ndariindi, tawi ɗum fof ko golle njuɓɓudi laamu, bannge siwil e konu kala, walla milisaaji ɗi ɓe kuufi. Eɗen ciftora nde yimɓe njeeɗiɗo (7) mbardaa laawol gootol to Woynduyol, kam e majjere 27 neɗɗo wondunooɓe e debodeedi en ɗiɗo to Mutalla, e yeruuji goɗɗi ɗi en mbaawaa limtude. Ɓeeɗoo fulɓe alaa no mbaawnoo waɗde, so wonaa mooloyaade leydi keerondiraandi, woni Mali. Aɓe tolnoo e ujunnaaje 10 haa 12 ujunere neɗɗo. Tuggi 1993 won e maɓɓe pelliti artude. Ɗum woni yimɓe gure ɗeeɗoo : Wul Jiddu Fulaaɓe, Lubeyre Barinaaɓe e Lubeyra Ifraa, tee, ɓe ndonkii ruttaade e gure maɓɓe sibu woɗɓe ina koɗi heen, ɓe ndoŋkii heɓtude leyɗeele maɓɓe, ɓe mbaawaa hay asde ɓulli e nokku ɗo ɓe tawnoo jiknaaɓe maɓɓe, ɓeen tawnoo jiknaaɓe mum en… Ko ɗumɗoo yammini ɓerɗe heddiiɓe ɓee. E hitaande 2010 haakem Wul Yenje haɗiino yimɓe jeyanooɓe e wuro Wul Jiddu Ganngenaaɓe artunooɓe, hoɗtude e wuro mum en, ko maa tergal guwarnama mon jilli heen nde ɓe ndañi ɗuum. Hol ko saabii ɓeeɗoo ɓiɗɓe leydi mbaɗanaaka tuugnorgal gartugol ? Ƴeewaa noon won lappol nelanoo Mali (Kayes) e maɓɓe, e lewru ut 2007, tee ɓeen kabriino ɓe yiɗde laamu nguu artirde ɓe. E lewru saawiyee 2010, nde kabrataa ummanagol binnditagol mawngol, moolinooɓe Mali pelliti artude hoto luuteede oo fartaŋŋe. Ina wiyee wonde HCR winnditiima ɓe, ngam heblude gartugol maɓɓe. Aɗa goongɗini oo kabaaru ? So ɗum alaa, hol feere cakkan-ɗon ɓe ? On njaaraama. Firo : Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2011/10/10/naamnal-jantangal-kajjata-maalik-jallo-feewde-e-kalifu-ge%c9%97e-nder-leydi-e-bellitgol-nalnde-alet-10-10-11/
Waɗde ko ina haalee, ɗuum, persidaa Gammbi, hono Yayaa Jaame, ina waawi ɗum ! Hol ko o waɗi kadi ? Woɗnde ! O jaggii Senegaalnaaɓe ɗiɗo, o soki ɗum en, sabu njuulaani taaske ñalnde aset 4 no o wasiyirinoo nii, njuuli ko alet 5 oktoobar 2014. Ɓeen ne ina gasa tawa njiɗnoo juuldude ko e banndiraaɓe mum en, sibu Senegaal juuli ko ñalnde alet ndee. Waɗde ko ina haalee, ɗuum, persidaa Gammbi, hono Yayaa Jaame, ina waawi ɗum ! Hol ko o waɗi kadi ? Woɗnde ! O jaggii Senegaalnaaɓe ɗiɗo, o soki ɗum en, sabu njuulaani taaske ñalnde aset 4 no o wasiyirinoo nii, njuuli ko alet 5 oktoobar 2014. Ɓeen ne ina gasa tawa njiɗnoo juuldude ko e banndiraaɓe mum en, sibu Senegaal juuli ko ñalnde alet ndee. Ina gasa wooda wiyɓe wonde ɓeen potnoo tan ko ɗooftaade jamirooje leydi ngoni ndii, kono sokrude ɗum en ɗuum, ɗuum kay haaɗii lamɗam. Yaayaa Jaame noon, waɗata tan ko ko anndi ina waawi haaleede. ———————— Kaawis Ko njiyaton ɗoo koo dey ko hunuko neɗɗo ɓuutiri nii. Joom mum oo suka debbo jahroowo e duuɓi 17, jeyaaɗo Konngo. Omo wondunoo e ɓuutdi hee gila omo yahra e duuɓi 10. No ɓuutdi ndii foti nii fof, haɗaano, omo ñaamatnoo (maa wood wiyɓe hol no o waɗatnoo ?), omo yaratnoo, omo haalatnoo ! Kono Alla e wonde moƴƴo, won doktoreeɓe tuubakooɓe oppiri mo, taƴi ñawu nguu fof, cafri mo haa o selli. Ɗuum ne kadi ko e dokke Alla goɗɗe, ɗe Joomiraaɗo joom baawɗe oo rokki tagoore mum.
https://pulaar.org/2014/12/05/mo-kesi-mum-ka%c9%97i-kii%c9%97%c9%97i-mum-haaleede/
Caggal duuɓi 27 ko Tomaa Sankara tuɗɗii leppi leydi, leydi tuɗɗi mo leppi teddungal, eɗen njiɗi artande banndiraaɓe e no maalde warngo ngoo fewjiranoo, fewjunooɓe maalde haa e siynunooɓe warngo ngoo ñalnde alkamisa 15 lewru kawle hitaande 1987. Ciftinen wonde Tomaa Sankara laamorinoo ko duuɓi 34 kadi laamii ko duuɓi 4 doŋ. Nguurndam fof hawri ko duuɓi 38. Caggal duuɓi 27 ko Tomaa Sankara tuɗɗii leppi leydi, leydi tuɗɗi mo leppi teddungal, eɗen njiɗi artande banndiraaɓe e no maalde warngo ngoo fewjiranoo, fewjunooɓe maalde haa e siynunooɓe warngo ngoo ñalnde alkamisa 15 lewru kawle hitaande 1987. Ciftinen wonde Tomaa Sankara laamorinoo ko duuɓi 34 kadi laamii ko duuɓi 4 doŋ. Nguurndam fof hawri ko duuɓi 38. Addani en artande banndiraaɓe e ngalɗoo daawal walla ndeeɗoo lowre nde aduna kumpitaaki no feewi ko caggal nde Jaaltaaɓe Belees Kompaawore woppinaa laamu, woppi laana mum, tampi teppe gila Wagadugu haa Yamusokoro to leydi Kudduwaar, yimɓe ɓee ɓamtii woondu Tomaa Sankara e aawtaade ñaam-golluuje mum. Sankara tintiino warngo mum Tomaa Sankara meeɗaano fiɓtaade ko heɓtii ɗum koo, so jamfeede, waree. Ko ɗuum addannoo mo wiyde e sahaa nde o ari e jappeere ndee: “ Mboɗo anndi won ɓe tampin mi, ɓittu mi. Mboɗo anndi kadi holi ɓeen. Kono so ɓe mbarii kam ne, noogaas woɗɓe, jogiiɓe hono miijo am ngoo, maa peeñoy janngo». O heɓii jeertinaali keewɗi ummoraade, gila e laamɓe, ardiiɓe leyɗeele, jooɗaniiɓe leyɗeele mumen e nder Burkinaa, yimɓe, ɓe Alla rokki jiyɗe lugge haa e jaambureeɓe yahooɓe laabi mumen kono tan ko Alla ñaawi ko ɗuum laatotoo: 1-  Wage gooto, mo Alla huñtani geɗe birniiɗe, jeertiniino sato makko, kanko Tomaa Sankara wonde warngo makko woni ko e fewjeede, etee lajal ngal nattii woɗɗude. Oon sakkiti yo ɓe mbaɗan mo won e sadakeeje mbele Alla ena riiwtana mo tanaaji beeyooji ɗii. E nder sadakeeji biyaaɗi ɗii, iwdi ndema ena heen.  Ɗum wayi ko no gawri nii kadi remetee ko sara keerol, hakkunde Burkinaa e Mali. Jaggal laamu gonnongal to wuro Banfora, yamiraa yo sood heen, nelda Wagadugu. Oon soodi, waɗi e soomdu, feewni haa feewi, neldiri no wiyranoo nii. E hoddiro Alla, neldal ngal yettaaki, majji ko e laawol. Ndeen geɗe ɗee njahrii noon, gooto e joginooɓe alhaali oo yettini mo, kanko Tomaa Sankara, haala kaa. O jali, o wiyi oon:” mi wiyaano ma tan hoddiro ngoo haytataa, haaytataa? Ko podanaa mi koo, alaa ko falotoo ɗum”. 2-  Gaananaaɓe kebliino galle haa feewi ngam jaɓɓaade mo, kanko Tomaa Sankara, caggal nde keɓi humpito wonde warngo makko nattii hankadi sikke, wontii huunde laaɓnde cer. Jooɗaniiɓe leyɗeele Gaana e Kibaa to Burkinaa kabri mo e tawtoreede jonaaɗo Inisef (UNICEF) to Wagadugu wonde eɓɓoore warngo makko ko ko ɓenni, heddii tan ko rotteede. Ɓe njettiniri mo kadi nulal e bismaango Jeeri Rawliŋ, laamɗo leydi Gaana, nde o yilloytoo oon hay so dumunna daɓɓo. Fayndaare ndee wonnoo ko mbele omo yiyana hoore makko haa laaɓta, ko satiiɓe mo ɓee ngoni e dow mum. O fodi, kanko Tomaa, wonde maa o noddu ɓe, kamɓe ɗiɗo fof, caggal nde o ƴetti pellital. Kono tan ammbasadeer Kibaa oo waɗii ñalawma kuurɗo e nder gollordu mum, o nodditaani. 3-  Deniis Sasu Ngesoo, laamɗo leydi Konngo, nde humpitii silsil maalde warngo ngoo no yahri, jaranii ɗum waɗde e makko nulaaɗo dariiɗo, keeriiɗo ena wiyee Saydu Bajaan. Ko oon winndunoo deftere” Les ƴiiwoonde kartaali e mayleeji” (Sous l’Orage). Oon ƴetti abiyoŋ, ari Kodduwaar ñalnde 15 lewru kawle 1987, ena ɗaminii dawande janngo mum Burkinaa Faso ngam yiydoyde e makko, ko ɗoon kisa, e Abijaa, habraa warngo ngoo, ruttii. 4-  Ñalnde 15 lewru kawle hitaande 1987, heedde waktu sappo e jeegoɓo, debbo gooto noddii mo, kanko Tomaa. E oon sahaa tawi omo heblanoo yahde batu, caggal ɗum, o faya dingiral coftal ɓalli. Debbo oo jeertini mo ko woto o yah to batu too, won yiɗɓe warde mo. 5-  Ñalnde 13 lewru kawle, Saŋ Batiis Bukari Linngani, ardinooma lappol fayde Akara, laamorgo leydi Gaana. Omo yahdi e lappol ngol, gorko biyeteeɗo Bukari Kaboore, Mbaroodi Bulkiyemde (le Lion de Boulkiemdé). Jeeri Rawliŋ, hooreejo leydi Gaana wiyi Linngani :” gacce ɗe njogor-ɗon waɗde e Burkinaa Faso ɗee, so warde Tomaa Sankara, nganndee wonaa e Burkinaa tan ɗe kaaɗata. Maa ɗe njettodo duunde Afrik ndee fof. Mboɗo sikki, hannde oo, ko aan woni mawɗo e dow maɓɓe, kamɓe fof, kadi ko aan tan waawi waɗtude ɓe e laawol”.  Nde jamfa oo waɗoyi, Jeeri Rawliŋ mettini heen no feewi. O salinooma ko juuti heɓtinde laamu kesu nguu e bismaade nulaaɓe mum. Nde o jaɓtoyi lappol Burkinaa naata leydi makko ndee kadi, omo joginoo heen fayndaare. O ndaaratnoo ko yoɓtanaade sehil makko Tomaa Sankara. O yiɗnoo ko ɓamdude e Linngani, so Belees arii Gaana, o nannga ɗum, o sokoyaa ɗum to bannge rewo leydi ndii, to wiyetee Tamaale, laamu nguu hoota e juuɗe Linngani. Linngani salii naatde e ndeen feere, fodi maa ɓe cafru caɗeele ɗee ko leelaani. Peeje Warngo Tomaa Sankara Tomaa Sankara, kañum fof e anndunoode ɓeen jogorɓe warde ɗum e faamnoode yiɗde mumen, haɗaani ɗum, hay sahaa gooto, jokkude wolde mum haa ñalnde alkamisa 15 oktoobar maa mbiyen kawle hitaande 1987, hakkunde waktu sappo e jeegoɓo e feccere e waktu sappo e jeeɗiɗaɓo, ɗo o yalti aduna ɗoo. Finnde mum, caggal konngol jawtungol ngola, ko kanko kadi haalnoo ngolɗoo konngol: Jamfaaji meeɗaani dartineede gila nde min njooɗii e jappeere laamu nguu. Ko haaɓnii heen koo, wonaa luure hakkunde burkinaanaaɓe e koye mumen. Sinno tan ko tiifaaɗe nderndere ngonnoo, mi sikkaani so emin ndañatnoo caɗeele ɓurtuɗe no feewi. Sabu haawnaaki, aduna e juutde koyngal, min cafra ɗe kannje fof e newunde. Kono caɗeele ɗee  kebletee ko caggal leydi ko wayi no Kodduwaar e Togo, ngartiree e nder Burkinaa ngam siyneede. Woni kadi caggal majje, sikke alaa, ko dowla Farayse. Tomaa Sankara juumaani nde miijii ngoon miijo sabu gila nde o toɗɗaa jaagorgal gadanal e laamu Saŋ Batiis Wedraa-Oogo, Farayse e Kodduwaar e Togo ceeraani e faayre nde tawnoo Sankara e wondiiɓe mum ceeraani e noddude mbaylaandi: mbaylaandi to bannge renndo, mbaylaandi to bannge dawrugol caggal leydi. Ko wonaa ɗuum koo kadi, ko jotondiral makko keeringal, kanko Tomaa Sankara e Momaar Kadafi, laamɗo leydi Libi. Leydi heen fof ena jogii ko haɓotoo e no haɓortoo laamu Tomaa Sankara: To bannge Farayse Nde faayre ndee mawni haa Farayse natti waawde suuɗde nde, felliti ko ummanaade mo, woni e daɗɗude peeje. Ñalnde 14 lewru duujal hitaande 1983, e nder jaagorde jotondiral e kuutondiral ( ministère de la Coopération), Gii Peen, diisnondirɗo keeriiɗo Faransuwaa Miteraŋ(François Mitterrand) ko fayti e geɗe afriknaaje, saaktani jaayndeyankooɓe ngolɗoo konngol, ko aldaa e ƴeŋƴaare: Ɓooyataa, mi yaha Wagadugu momtoyde jaagorgal gadanal ngal. Mbele o faynditorii e helmere”momtoyde” ndee ko warde walla ko ittude? Haa yeeso ko laawol. Nii woni, ñalnde aaɓnde, 16 lewru duujal hitaande 1983, laana makko futti Pari, juuroyii Wagadugu, heedde 23w50 hojom, omo ardi e daalambol jaayndeyankooɓe fanniyankooɓe geɗe Afrik. Jaayndeyankooɓe ɓee payraa Otel Silmannde, kanko Gii Peen, o fayi to galle jooɗaniiɗo leydi Farayse e Wagadugu. Nde o yettii, o haalani Ammbasadeer oo haaju gadduɗo mo walla ko woni sabaabu garal makko: ” Min nattii yiɗde nantude haala jaagorgal gadanal ngal ena haalee. Ɗum ne yo won ko adii janngo”. Jooɗaniiɗo ɗoon leydi Farayse oo jeertini mo nde tawnoo ena humpitii wonde Sankara wonaa jaagorgal gadanal tan mehal. Kono ko jaagorgal e huunde. Omo jogii jagge tiiɗɗe e nder konunkaagu nguu no o jogorii jagge tiiɗɗe e nder renndo ngoo. Gii Peen wiyi :” ɗum noon yo o jagge”. Ko nii addi nanngal Tomaa Sankara, hono no kollir-ɗen dow nii, weenndoogo ñalnde talaata 17 lewru duujal hitaande 1983 e yamiroore Kolonel Gabiyel Somee Yoriyaŋ. Kono ɗum fof e wayde noon hebbiti keewngal ko dewgol Faransuwa Miteraŋ to Wagadugu e haala ka Tomaa Sankara nantini mo kaa, nde tawnoo hono ɗuum wayri ko gila hakkunde Ahmed Seeku Tuure e Seneraal Deegool e hitaande 1958. Gila ndeen hankadi ena anndaa wonde ñaamɗe Tomaa Sankara ngoni ko e huuɓde e laamu walla e aduna. To bannge Kodduwaar To bannge Kodduwaar, caggal nde peeje baɗanooɗe ngam haɗde laamu Tomaa Sankara deeƴde ɗee fof ndonki yuumtude, Hufet Booñi wayli sawru mbawgu, ƴeewi feere ɓurnde yamɗude, so etaade seerndude Tomaa Sankara e Belees Kompaawore. Nii woni, ñalnde 15 lewru siilo hitaande 1985, o teddiniri, kanko Hufet Booñi, lappol burkinaanaaɓe e gardagol Belees Kompaawore, hiraande fattamlamre. E nder heen, o ɗaɓɓiri gardiiɗo duɗal sukaaɓe rewɓe Yamusukoro (Proviseur du Lycée des Jeunes filles de Yamoussoukoro), nde suɓtotoo keele e nder ɓurɓe ŋarɗude e sukaaɓe rewɓe ɓee, nelda toon. Ko nii kadi addani Santaal Terason (Chantal Terrasson) suɓteede e hebleede ngam jaribaade Belees Kompaawore. Ciftinen wonde e oon sahaa, ko Belees gooto wonnoo surga e nder goomu laaminoongu Burkinaa Faso nguu. Lebbi nay caggal ganndondiral Belees Kompaawore e Santaal Terason, dewgal maɓɓe yiilaa, hoppaa, haɓɓaa haa baaji keddii. E lewru duujal, Santaal Terason hurtoyii to wuro Poo. Tomaa Sankara tawtoroyaama yannge ngee kono wonaa e sago mum nde tawnoo omo faami ko golle Hufet ngoni ɗoon kadi omo anndi fayndaare jooɗtoraande heen ndee. To bannge Togo Ngañgu laamu Tomaa Sankara wonaa tan to bannge Kodduwaar heednoo. Hay laamu Togo e gardagol Seneraal Eyadema meeɗaani suuɗde mettere mum. Eyadema seeraani e tuumde Tomaa Sankara e Jeeri Rawliŋ wonde heblooɓe luutndiiɓe laamu mum gila e peeje haa e kaɓirɗe. E ko refti heen, alɗuɓe dognooɓe laamu Tomaa Sankara fof mooloyii ko Togo. Warngo Tomaa Sankara fof e fewjeede gila e hitaande 1983, alaa sago Farayse e Kodduwaar e Togo ndaña kaggu e nder leydi Burkinaa Faso, ɗo lalii peeje mumen ɗee. Oon kaggu dey ko Belees Kompaawore e Silbeer Jenndere. Gelongal Fuuta lollirɗo, Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2014/11/08/maalde-warngo-e-warnoo%c9%93e-tomaa-sankara/
Kalifu geɗe nder leydi habrii ñalnde 30 ut ɓennuɗo o wonde Aali Bonngo Ondimba hawii e woote gardagol leydi Gabon. Nii woni ɓiyɗo ronii baaba mum. Kono tan luulndo ngo jaɓaani. Sibu e miijo maggo, woote ɗe ko gujjaaɗe. Ina feeñi noon, e nder diiwanuuji ɗii kala, ko Aali ari yeeso to woɗɗi. Kalifu geɗe nder leydi habrii ñalnde 30 ut ɓennuɗo o wonde Aali Bonngo Ondimba hawii e woote gardagol leydi Gabon. Nii woni ɓiyɗo ronii baaba mum. Kono tan luulndo ngo jaɓaani. Sibu e miijo maggo, woote ɗe ko gujjaaɗe. Ina feeñi noon, e nder diiwanuuji ɗii kala, ko Aali ari yeeso to woɗɗi. Aali huniima laamanaade Gabonnaɓe kala. Nde o yettii to jooɗorde kampaañ makko ɗo, o wiyi : « ko yimɓe fof ngonan-mi ». O ɓeydi heen : « Miɗo sifotora ɗo hannde Leon Mba, coso leydi Gabon ; miɗo siftora ɗoo hannde baaba am, gaawɗo jam e kisal e nder leydi am. Miɗo wiya denndaangal Gabonnaaɓe ɓe ngotanaano-mi wonde ma mi daro e wootiɗinde yimɓe kala. Miɗo hormii ɓe mbaɗdatnoo-mi woote ɓe, sibu ɓe mballitii demokaraasi ». Aali Bonngo yahrata ko e duuɓi 50. Kanko woni afo Umar Bonngoo, bammbuɗo mo ko ina wona duuɓi 20, walliti mo ha o heɓi ɗo o heɓi hannde ɗo. O janngii to Farayse  ko fayti e sariya. Nde o arti o gollii e kabine (Cabinet) baaba makko tuggi 1987 haa 1989. Nde baaba makko nomi mo kalifu jokkondiral, omo yahra e duuɓi 29 fat. Kono, nde tawnoo Doosɗe leydi kese ɗe, ina carɗini ko famɗi fof duuɓi 35 ngam waawde wonde kalifu, o dimosini. Gila 1990 ko o depitee. Ko e hitaande 1999 o arti e guwarnama, o nomaa kalifu Ndeenka leydi : o wonii heen duuɓi sappo. Nde parti makko, hono Parti Demokaraasi Gabon (PDG) toɗɗii mo yo o won kanndidaa e gardagol leydi ndi, heewɓe ngeddi, njalti parti o. Aali Bonngo noon artaani Baaba mum jimme. Caggal nde wiyaa o foolii, seppooji keewɗi mbaɗii, haa arti noon e wuro wiyeteengo Port Gentil, ɗo woodi waraaɓe. Kanndidaa biyeteeɗo Pierre Mamboundou gaañiima heen, tawi ina njaggondiri e polis. To Port-Gentil seppooɓe ɓe njani ko e konsulaa Farayse, nduppi ɗum. E miijo maɓɓe  ko Farayse addi ɗee bone kala. BAB
https://pulaar.org/2009/09/15/gabon-%c9%93iy%c9%97o-ronii-baaba/
Batu jaagorɗe Muritani, njooɗinoongu ñalde alarba 24 feebariyee 2010, yaltinii eɓɓaande doosgal sariya lomtinanoore Fedde Ɓamtaare Pulaar eMuritani galle (boowal) rokkanoo e hitaande 1981 (ardinoo ndeen Fedde nde ko Mammadu Siley Bah). Batu jaagorɗe Muritani, njooɗinoongu ñalde alarba 24 feebariyee 2010, yaltinii eɓɓaande doosgal sariya lomtinanoore Fedde Ɓamtaare Pulaar eMuritani galle (boowal) rokkanoo e hitaande 1981 (ardinoo ndeen Fedde nde ko Mammadu Siley Bah). Ndeen hawri ko Jeŋ Buubu Farba ina woni jaagorgal ko fayti e kaalis ; kaŋko nii siifnoo dokkal ngal.Ɓeto wertallo boowal ngal ko 3 600 m2. Ngal heednoo ko bannge rewo « joofirde bisuuji ». Ko kalifu cukaagu e coftal ɓalli keɓtunoo boowal ngal waɗti ɗoon Galle sukaaɓe e estaad leegal joyaɓal. Nii woni Fedde nde rewi heen haa jaɓanaa lomtingol galle o e hitaande 1999, caggal nde fedde nde ɗaɓɓi ɗum (oon sahaa ko Saawo Umar Idriisa ardinoo nde) e hitaande 1998. Ngool lomtingol hesɗitinaama kadi e lewru feebariyee 2006. Kono roŋkaa yo dagne.Ko jooni Alla haaji. Boowal Fedde nde heɓi jooni ngal woni ko ilot C ; ɓeto wertallo ngo waylaaki, ko 3 600 m2.Fedde nde ina yetta denndaangal darinooɓe heen, gila e terɗe haa e wallitnooɓe to bannge laamu to. Hannde noon, eɗen mbaawi wiyde jeyi wune o ko Usmaan Kan, kalifu kaalis leydi ndi. Yo Alla jokku balɗe makko, sibu o hollii heen heɓaare mawnde. Ɗum haawaani Fedde nde, sibu yiɗde makko e mayre wonaa hannde fuɗɗii.Jooni noon, heddii ko Fedde nde ina foti yoɓde fotde 1 893 200 MRO sibu nokku dokkaaɗo jooni o ɓuri oyatoo coodgu. So ɗum yawtii, woni e anniya Fedde nde ko mahde ɗoon Galle Pulaar. Ɗum noon, yontaaɓe leñol, walla wiyooɓe ko yontaaɓeleñol, ndañii haaju. Yo ɓe keblo !So Alla jaɓii ma en ngartoy heen.[i]Bookara Aamadu Bah[/i] Eɗen njaltina ɗo bayyinaango batu jaagorɗe nguMauritanie / GouvernementCommuniqué du Conseil des Ministres Nouakchott, 25 Fév (AMI) -Le Conseil des Ministres s’est réuni mercredi à Nouakchott sous la Présidence de Monsieur Mohamed Ould Abdel Aziz, Président de la République.Le Conseil a examiné et approuvé un projet de loi autorisant la ratification de l’Accord de financement signé le 9 février 2010 à New Delhi entre le Gouvernement de la République Islamique de Mauritanie et le Gouvernement d’Inde pour la mise en place d’une ligne de crédit en dollars destinée au financement de projets dans le domaine de l’hydraulique et l’agriculture.Le présent financement vise l’amélioration durable du niveau de vie des populations en milieu rural, notamment à travers la réalisation d’importantes activités dans le domaine de l’hydraulique et d’un complexe agropastoral dans le Hodh El Charqui comprenant, entre autres, des unités industrielles de production de lait, d’aliment de bétail, de fabrication de grillage et barbelés ainsi que l’aménagement d’un abattoir et d’une tannerie moderne.Le Conseil a également examiné et adopté les projets de décrets suivants :- Projet de décret portant création d’un Conseil National de Développement de la Nutrition.- Projet de décret portant concession provisoire d’un terrain à Nouakchott au profit de l’Association pour la renaissance du Pulaar en Mauritanie (ARPRIM).- Projet de décret portant concession provisoire d’un terrain à Nouakchott au profit des Etablissements TAIBA.- Projet de décret portant concession provisoire d’un terrain à Nouakchott au profit de la Coopérative des Tanneurs traditionnels.- Projet de décret portant concession provisoire d’un terrain à Nouakchott au profit de la société de câblerie du Maroc.- Projet de décret portant concession provisoire d’un terrain à Nouakchott au profit du groupe Menara Holding de Marrakech.- Projet de décret portant concession provisoire d’un terrain à Nouakchott au profit de l’Entreprise ECEBAC.GM.- Projet de décret portant concession provisoire d’un terrain à Nouakchott au profit de FORAS INTERNATIONAL.- Projet de décret accordant le permis de recherche n°961 pour les substances du groupe 4 (Uranium) dans la zone d’Oued El Merre (Wilaya du Tiris Zemmour) au profit de la société Aura Energy Ltd.- Projet de décret accordant le permis de recherche n°962 pour les substances du groupe 4 (Uranium) dans la zone d’Oued Chouk (Wilaya du Tiris Zemmour) au profit de la société Aura Energy Ltd.- Projet de décret accordant le permis de recherche n°963 pour les substances du groupe 1 (Fer) dans la zone de F’dérik Ouest (Wilaya du Tiris Zemmour) au profit de la société Wafa Mining SA.Projet de décret accordant le permis de recherche n°967 pour les substances du groupe 2 (Or) dans la zone de Sebkha Ghallamane Nord Est (Wilaya du Tiris Zemmour) au profit de la société Wafa Mining SA.Le Ministre des Affaires Economiques et du Développement, Ministre des Affaires Etrangères et de la Coopération par intérim, a présenté une communication relative à la situation internationale.Le Ministre de l’Intérieur et de la Décentralisation a présenté les deux communications suivantes :- Communication relative à la situation intérieure.Communication relative à l’état d’avancement du projet de fiabilisation et de sécurisation des documents nationaux d’identification.La mise en œuvre de ce projet permettra à notre pays de fiabiliser, de  sécuriser et d’harmoniser l’ensemble des documents nationaux d’identification à travers une approche globale et progressive.Le Ministre des Affaires Economiques et du Développement a présenté une communication relative à l’organisation de semaines régionales de développement des wilayas.Cette communication propose l’organisation de semaines régionales de développement des Wilayas en vue de parvenir à une formulation participative et innovante des plans de développement régionaux pour des réponses plus appropriée aux aspirations de nos populations.Le Ministre de l’Hydraulique et de l’Assainissement a présenté une communication relative à la révision du cadre institutionnel de l’approvisionnement en eau potable en milieux rural et semi urbain.A cet égard, le Président de la République a insisté sur l’implication effective des collectivités dans la gestion des infrastructures et des services sociaux de base en particulier l’eau, l’électricité.Il a par ailleurs instruit le Gouvernement de veiller à une gestion rigoureuse des marchés publics notamment en ce qui concerne l’opportunité, les délais d’exécution et les surcoûts de ces marchés qui pourraient donner prétexte à des avenants non justifiés.Enfin, le Conseil des Ministres a pris la mesure individuelle suivante :Ministère de la Fonction Publique et du TravailAdministration CentraleDirection chargé de la Gestion du Personnel de l’EtatDirecteur : Monsieur Moulay Ahmed Ould Didi, précédemment Chef de Service des Etudes et de la Réglementation à la Direction Générale de la Fonction Publique, en remplacement de Monsieur Abderrahmane Ould Sidi Ould Abdallah.[i]AMI[/i]
https://pulaar.org/2010/02/25/kabaaru-bel%c9%97o-wonande-fedde-%c9%93amtaarepulaar-e-muritani/
Ñalawma gooɓe jiile yuɓɓinanooma e nguurndam Ceerno Suleymaani ñalnde hoore biir (altine) 4 noowammbar (jolal) 2017 to CICES Ndakaaru e gardagol Seneraal Usmaan Kan. Yuɓɓini joɗnde ndee ko fedde Suleymaani Baal. Tiitoonde ñalawma oo ko « Filñitere Fuuta e hitaande 1776 e binndanɗe mum » Ceerno Suleymaani Baal, yahdiiɓe e Almamaagal. Kewu nguu waɗi ko e teddungal Makki Sal, hooreejo leydi Senegaal. Njaatigi ñalawma oo noon ko Mustafa Kan, meeɗnooɗo wonde goforneer, mawɗo galle Ceerno Suleymaani Baal en hannde. To bannge hooraagu teddungal kewu nguu, toɗɗe njani ko e Ceerno Madaani Taal, Aamadu Muktaar Mboh, gardinooɗo njuɓɓudi Unesco e Galle Baalɓe to bannge Muritani. To taabal yeewtooɓe, fotde 11 ceerno ina mbinndanoo e doggol hee. Gooto e maɓɓe fof dañii ko yeewtani jamaanu ngarnoongu nguu, gila e golle Suleymaani Baal haa e kewkewe maantiniiɗe, baɗnooɗe e nder lefol almameeɓe. Ñalawma oo. Golle ñalawma ɗee puɗɗii ko 9w30h, ɗe njoofoyi ko takkusaan, 17w 00 h. Caggal nde hoɗɓe mbismaa e nder CICES haa njooɗodii, ko gaaci konunkaagu ndewi heen, ngutti duubirgol Senegaal. E teskaade gardiiɗo Fedde Suleymaani Baal to Senegaal ko Seneraal e nder konunkaagu Senegaal. O wiyetee Ko Seneraal Usmaan Kan. Caggal ɗuum ko Quraana tedduɗo rewi heen e ɗemngal Mohammed Waduud Jah. Seneraal Usmaan Kan waɗi bismaango feewde e yimɓe nootitiiɓe ɓee, e ɗemngal Farayse e Pulaar. Nde o rowi, fawii heen ko haalannde mawɗo Mustafa Kan (Farayse e Pulaar) kono ko e mbaydi wideyoo. Sokna Roxaya Faal ari, loowi rogere mum e ɗemngal Farayse : filñitere Fuuta e 1776: dillere tuugnorde wonande daartol Senegaal. Ceerno Mohammed Saydu Bah noddaa, ari, nanngi lowre mum e ɗemngal Pulaar laaɓɗo cer. Tiitoonde makko wonnoo ko: Fuuta Tooro e darorɗe teeminannde 18ɓere e maale filñitere. Taahiiru Faal waɗi haalannde mum ko e wolof. O nanngi ko Duɗal Xaali Amar Faal to Pir gila e wonde ngal eɓɓoore renndo haa e caragol nanalla maggal e nder jookli winndere ndee. Seneraal Usmaan Kan ƴettiti konngol ngam anndinde jamaanu nguu jaale mawɗe gonɗe ɗoon e nder nokku oo e yettorde waɗnooɓe golle e balle tiiɗɗe haa ñalawma oo dañi waɗde no wayi nii. Ceerno Iba Deer Caam fotnoo ko bilde, sigga walla segga denndaangal haalaluuji kaalanooɗi ɗii, sufa heen binndanɗe potɗe naftoreede hannde e jamaanu mo ngon-ɗen oo. Iba Deer Caam haali darnde Suleymaani Baal, juutnii e manoore mum, ŋarɗugol darnde mum e faayidaaji ɗi rokki Senegaal. O yetti Fedde Suleymaani Baal Senegaal sabu fiɓnde nde jogii e yuɓɓinde ñalawma bayɗo hono nii. O sakkitorii ko waɗde wasiyaaji wonde Suleymaani Baal ko ngalu ndenndaangu wonande winndere ndee e kala kadi mo o woni ceerno mum, jaɓi rewde e jamirooje makko ko aldaa e puural, dawataa bonngol, dawnataa bonngol. To bannge Ceerno Mammadu Yuuri, fotnoo wonde tiitoonde jolannde mum ko : Ceerno Suleymaani Baal e yiyannde laamu/ Suleymaani Baal ko moƴƴitinoowo, ko wage jiyoowo ko arata. Faayiida mum tan, caggal Ceerno Iba Deer Caam ko Ceerno Abdul Malal Joop. Ceerno Abdul Malal Joop haali ko e Pulaar laaɓɗo mo waɗtaaka ndiyam. Nde o huufi haalirde, o jolani jamaanu njooɗiingu nguu ko e laamu almameeɓe, ngooroondi e golle. O rokkii yimɓe humpito heewngo sanne hay so tawii fanniyankaagal makko ɓuri yahrude ko to golle Sheek Muusaa Kamara mo Ganngel. Nde o rowi konngol, hawri ko e naatgol Ceerno Umaar Jum e nder nokku oo. O bismaa, o jooɗii, o rokkaa konngol. O haali ko e ɗemngal Farayse. Tiitoonde makko ko: Miijo Suleymaani Baal : hol no ngo hesɗinirtee hannde oo ?  O ruttitii e ko o haalnoo e miijo Ceerno Suleymaani Baal e jaayɗe binndaaɗe gila e duuɓi, o waɗi yeruuji e Senegaal, o sakkitorii eeraango. Lomi yolnde caggal ɗuum ko ceerno Abdullaay Dooro Soh, ɓurɗo hollude wonde Ceerno Suleymaani Baal, wonaa janngude ɗum Quraana, gannde goɗɗe walla yilloyaade nokkuuji goɗɗi ngaddani ɗum jogaade ɓernde nde jogii ndee, walla daraade darnde nde darii ndee. E wiyde makko, mo ena yiɗi faamde darnde Suleymaani Baal ndee e pellital mum, ko maa faama tawo faayidaaji ɗiɗi ɗowɗi fuutankaagu biyeteeɗi: gacce e pasiraagal. Nde Sohyel rowi haalannde mum Farayse e Pulaar ko Ceerno Njawaar Kan naati dingiral. Lowre makko ko “ mutal naange lefol almameeɓe e sababuuji mum nder e boowal ”. Hay so tawii o wonaa ceerno dartoriiɗo jannginde, ko o cakkitinteeɗo, e no o wiyri, o haalanii yimɓe ko deeƴata e hakkillaaji mumen. Ko Ceerno Mammadu Yuuri Sal tonngi yeewtere ndee, yaltini miijo fotngo reweede hannde oo. Ko adii nde o uddata haala makko, o heɓii hollitde wonde so Suleymaani Baal anndaama to lelii, garɗo fof tawa huɓeere ena mahaa, ena sinkaa, arkille ena diilaa nder heen, caggal Alla, njettoor keeriiɗo fayti ko e Jiingenaaɓe e fedde Suleymaani Baal wonnde to Ieydi Itali. Ko ɓeen mahi rawda oo ñalnde 1 mee (duujal) 2008, mbaɗata kadi ceede mumen, hitaande fof ena mawnina ñalawma Suleymaani Baal ñalnde 15 settaambar (siilto). O haali ko e ɗemngal Wolof. E siftinde wonde ɗowi njuɓɓudi ginol golle ñalawma oo ko jaayndiyankooɓe ɗiɗo: Hammee Aamadu Lih e Mayram Selli Kan. Tuugnorgal ñalawma oo haalaa ko e ɗemɗe tati : Pulaar, Wolof e Farayse. Caggal ɗuum woodi ɓeyduɓe e ko yeewtaa koo, naamne naamnaa. Fedde Suleymaani Baal yaaɓani rokkirde alluuje. Winndaa e majje ko wasiyaaji jeeɗiɗi ɗi Suleymaani Baal sakkitnoo wondiiɓe mum ko fayti e suɓngo almaami gardotooɗo Fuuta Tooro. Keɓi alluuje ɗee ko yeewtunooɓe e ñalawma oo e Njaay Saydu Aamadu sabu mum wonde deenoowo Rawda Suleymaani to Jiinge. Nii woni tonngol ko yeewtanoo e ñalawma hee koo waɗaa. Ñalawma Suleymaani Baal dañii jamaanu sibu tolnoyiima e 1 200 aadee ko jiidaa e fedde yuɓɓinnde ndee. Nulaaɓe galle Baylaa Pereejo Soh to Haawre Damga, nulaaɓe galle Almaami Abdul Qaadiri Kan to Koɓɓillo Jaawɓe, daayira Xaali Amar Faal to Pir Sañekuru e ɓesngu Suleymaani Baal ngummoriingu to Boode Laaw ndokkii ñalawma oo hakke mum haa timmi ko jiidaa biisuuji mawɗi keewɗi, gummoriiɗi to wuro Mbaaleen. Ngoon wuro ko jolfuɓe mehɓe, kadi ɓe njettetee ko Baal. Gelongal Fuuta lollirɗo Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2018/01/24/7603/
E nder duuɓi tati cakkitiiɗi ɗii, seppooji mbaɗii to Mederdra, Maktaa Lasaar, Geeru, Kiifa, Tintaan, Jigenni, Fasaala e nokkuuji goɗɗi leydi ndii ngam ɗaɓɓude heɓde kuuraa walla ndiyam walla ustugol coodguuli geɗe nguura ekn… Yeru, ñalnde 5 abriil 2012 wuro Muktaa Lasaarnaaɓe mbaɗii diiño ngam ɗaɓɓude ndiyam. Polis yani e maɓɓe, sari ɓe, jaggi e maɓɓe yimɓe 19. E nder duuɓi tati cakkitiiɗi ɗii, seppooji mbaɗii to Mederdra, Maktaa Lasaar, Geeru, Kiifa, Tintaan, Jigenni, Fasaala e nokkuuji goɗɗi leydi ndii ngam ɗaɓɓude heɓde kuuraa walla ndiyam walla ustugol coodguuli geɗe nguura ekn… Yeru, ñalnde 5 abriil 2012 wuro Muktaa Lasaarnaaɓe mbaɗii diiño ngam ɗaɓɓude ndiyam. Polis yani e maɓɓe, sari ɓe, jaggi e maɓɓe yimɓe 19. Nde hooreejo leydi ndii yahi toon, fodani ɓe ñawndude caɗeele maɓɓe ɗoon e lebbi 4. Heen lebbi tati ɓennii, hay dara ɓe njiyaani tawo. Jigenniinaaɓe kadi njaltii e mbeddaaji ñalnde 21/05/2012. Mette maɓɓe ko caɗeele nguura e uddaare nokku oo. Ɓe ngarii haa Nuwaasoot, ɓe njahii haa galle Abdel Asiis ngam wullitaade. E lewru Feebariyee 2011, Fasalanaaɓe pinnii no feewi, sibu ɓe njahii ha ɓe nduppi kuɓeeje laamu. Polis yani e maɓɓe, sari ɓe. To Mederdra, nde Abdel Asiis ari ɗoon njillu, debbo gooto wiyi mo « ɓuratnoo min ko ngardaa les » , yiɗde wiyde mo tan laawol woodaani. Ñalnde 8 abriil 2012 sukaaɓe wuro ngoo, piyi e koyɗe 50 kiloo ceernduɗe wuro ngoo e gudroŋ Nuwaasoot-Rooso. Ɓe uddi laawol ngol ; kono sandarmori sari ɓe. Hare ndee heɓi kaaɗtudi mum ko nde gardeeɓe mbarata ubriyee biyeteeɗo Muhammed wul Mesduufi ñalnde 5 sulyee 2012. Ɗum waɗnoo ko to Aksuus, to oogirde kiri. Gollotooɓe ɓee luurdunoo ko e sosiyatee gaggittooɗo kiri oo, hono MCM, laamu nguu heedani sosiyatee oo. To Nuwaadibu, gollotooɓe SNIM dawnotoɓe ɓooyii ɗaɓɓude ñawndugol caɗeele mum en. Abdel Asiis fodaniino ɓe ɗuum. Kono gollotooɓe ɓee mbiyi alaa ko njiyi tawo, sibu ngonka mum en ɓeydii ko bonde, ɓe puɗɗitiima hare, wondude e ballal pelle 9 sendikaa. Ko noon kadi, e cili keewɗi, gollotooɓe e sosiyateeji meerlanngaaji Kinross-Tasiast, ngeddii golle. Ñalnde 4 suwee, ko gollotooɓe Kinross e koye mum en naati fitina, ngam ɗaɓɓude ƴettitgol seekranooɓe fenaande e golle mum ; sosiyatee oo waasii heen ko ɓuri miliyaar ugiyya. Ina saɗi yontere nde dille maɓɓe nanaaka ; Fedde maɓɓe, hono IRA, e gardagol Biraam wul Daa wul Abeydi, yahii haa duppi defte laawol Maalik. Biraam jaggaa heen ñalnde 28 abriil. Ñaawirde bonanndeeji Nuwaasoot ittii juuɗe mum e doosiyee makko, sibu, e wiyde mum, golle ɗee ndewaani laawol, kono ɗum haɗaani mo dummbeede haa hannde, ɗum noon e dow fenaande. Seppooji e diiñooji keewɗi njuɓɓinaama ngam ɗaɓɓude goppitgol makko. E nder heen seppo wooto, bommbooji lakrimoseen polis njoɓɓiima heen komersa biyeteeɗo Seek wul Raajel wul Muwalla. Jom suudu Biraam kadi gaañiima heen. Ɗee dille fof tawti dille jotondirɗe e binnditgol, puɗɗoringol kiñgol e yiɗde ooyde ɓaleeɓe leydi ndii. Idii suurtude ndeen feere ko pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee, haa arti noon e Fonaad, kam e jaayɗe (Fooyre Ɓamtaare ina jeyaa e idiiɓe jeertinde yimɓe, gila e mee 2011), e naamne jaŋtaaɗe ɗe depitee Kajjata Maalik Jallo naamnii kalifu geɗe nder leydi ndii to Asaambele… Ɗuum rewi haa jibini fedde wiyeteende TPMN yuɓɓinnde seppooji keewɗi e kareeli. Tuggi 10 settaambar 2011 To Nuwaasoot haa to Kayhayɗi tuggi 24 settaambar, ɗuum reɓi haa Magaama, ɗo Lamin Manngaan waraa ñalnde 27 settaambar 2011. Ñalnde 28 noowabar ɓe ceppi faade persidaas. Polis yani e maɓɓe, ulli e maɓɓe gerenaaduuji. Ko heen gooto silkiti junngo rapeer gooto biyeteeɗo Abuu Faal. Ina jeyaa e kareeli ɓurɗi duumaade e haljinde laamu nguu, kareeli sanɗaaji to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Nuwaasoot. Hare ndee kadi ɓuri fof muusde ko hakkunde sanɗaaji ISERI e polis, sibu ina saɗi ñalngu ɓe njaggondiraani. Heewɓe njaggaama heen, heewɓe ngaañiima heen. Ɓe calinoo ko eggingol janngirde maɓɓe feewde Ayyuun. Ko wonaa ɗuum, pelle sanɗaaji jeenay mbaɗiino geddo ngam ɗaɓɓude ɓeydugol e kuuɓtodingol bursiiji. Sanɗaaji keewɗi (ina heen sukaaɓe rewɓe) njaggaa, ɓee heen ndiiwaa. Muttaar, Ƴoogirde Al Akhbar
https://pulaar.org/2012/10/05/muritani-seppooji-e-maay%c9%93e-e-gaanii%c9%93e/
«So tawii gawlo awlata ko yimɓe haa artira gooto fof to umminoo, Miin ko mi gawlo gawloowo yimɓe haa rutta ɗum en to ngummino, T o yumma men Hawaa e baaba men Aadama Arɓe mehɓe, hotɓe ngaluuji naworaani. Ko mi gawlo  mo weelnaaki hoddu, sinndaaka moolo, Gaskinoowo miskineeɓe, tooñaaɓe, lorlaaɓe, yurminiiɓe, yuŋginiiɓe….. » «So tawii gawlo awlata ko yimɓe haa artira gooto fof to umminoo, Miin ko mi gawlo gawloowo yimɓe haa rutta ɗum en to ngummino, T o yumma men Hawaa e baaba men Aadama Arɓe mehɓe, hotɓe ngaluuji naworaani. Ko mi gawlo  mo weelnaaki hoddu, sinndaaka moolo, Gaskinoowo miskineeɓe, tooñaaɓe, lorlaaɓe, yurminiiɓe, yuŋginiiɓe….. » Ɗum ko seeɗa e konnguɗi Mammadu Sammba Joop lollirɗo « Murtuɗo » bayniiɗo en ñalnde   alkamiisa 11 lewru suwee 2009, saanga tiisubaar ina ruttii e joomum, yoo Alla ɓuuɓan mo toon. I na gasa tawa heewɓe nganndaa Mammadu Sammba Joop, kono alaa majjuɗo Murtuɗo sabu « mo yiyaani mbaroodi ne nanii uŋngaango mum », sabu tuggi rewo haa e worgo, fuɗnaange haa hirnaange, teeŋti noon e leyɗeele saahal ɗe haa leyɗeele Orop, alaa ɗo golle Murtuɗo njettaaki, sabu darnde makko e ƴellitgol ɗemngal Pulaar gila e jaŋde mum haa e wiɗto mum, jeewte pinal e haaliyaŋkaagal ekn…..Mammadu Sammba JOOP ko ittanaaɗo nemsa sabu Alla ina haayani mo konngol, ko ɗum waɗi kala ɗo o ari, fuutaŋkooɓe ngonata ko e fooɗondirde mo, mbele omo yeewtana ɗum en ko yowitii e pinal haalpulaar en e ƴellitgol ɗemngal mum en. Ina saɗi e gure Fuuta Moritani e Senegaal ɗo o yettaaki, haa yettanoyima Fuuta jaloŋ, Gineeji ɗi kala e ko wonaa ɗoon tan…. Ko ɓuri ƴellitaade e golle makko ko haaliyaŋkaagal sabu ko o wallifii e jime, en kuɓindaaki fof, kono ko teemedde limti-limtinɗe, heen deftere wootere muulaande tiitoonde mum ko « Boolumbal ». Gollal Mammadu Sammba Joop to bannge pinal e coñce ɗaɓɓi ko winndannde heeriinde e jot keewɗo, maa en etoo, e wallondirde e annduɓe mo, e sehilaaɓe makko, waɗde feere mbele maa wood ko kollit-ɗen heen janngooɓe Fooyre Ɓamtaare. Yeeso woɗngo, Mammadu Sammba Joop ko wonde mo koohoowo to bannge dawrugol, sabu gila Moritani heɓi jeytaare mum, ko min nganndi koo kay, minen e yonta amen, alaa e sippirooji ndimaagu, ƴellitaare pooɗantooji potal e demokarasii ɗi o tawtoraaka. O jeyaa ko e njeñtudi dillere mai 68, njerɓinnoondi Farayse e tiimaandi mum (yeru Moritani, Senegaal ekn…) sabu ko e oon yonta dillere ƴellitgol ɗemɗe ngenndiije Arab, Pulaar, Sooninke e Wolof ummanaa e nder leydi he, etee enen fof eɗen nganndi o wonaanii heen sara sabu miijo ngo o yooɓnata e nder jime makko. Loowdi jime makko fof roondii ko yiɗde waylude renndo ngo, ñiŋde bonɗi mum e wasiyaade jikkuuji moƴƴi. Mammadu Sammba Joop ko neɗɗo ɓesngu, ɓattiiɗo renndo mum, jankiniiɗo, jiɗɗo ngenndi mum, poɗaniiɗo sahaa kala dental leƴƴi e potal mum en, kono kadi ko neɗɗo meho, nuunɗuɗo. So en njiɗii, eɗen mbaawi wiyde koŋngol « Gawlo miskineeɓe » sifiima jikku Murtuɗo fof, sibu ko o neɗɗo jiɗɗo miskineeɓe, daraniiɗo hakkeeji mum, ɓattiiɗo ɗum en, nguurndam makko kala ko salaare tooñannge e ɓiɗtere. Alla ruŋtinii mo belanteeje aduna, o faggaaki jawdi, o nehaani dawangel, o faarnoraaki galleeji e otooji, ko ɗum waɗi o ruttiima e joomiiko meho, hay dara o naworaani, «no yummen Hawaa e baamen Aadama arɓe mehɓe, hootɓe hay dara naworaani… » no o wiyruno e wootere e jime makko nii. O jeytoraama e pelle politigi keewɗe, peeñɗe ɗo e leydi he, gila e MND (Dillere ngenndiyaŋkoore demokaratiyaŋkoore), PMT (Parti Moritaninaaɓe ngam Gollal), FLAM (Doole ngam Dimɗingol Afiriknaaɓe e Moritani) ɗum ko e kitaale 1985-86. Danndimo e oon sahaa e lepte Maawiya ko polis mum roŋkude yiitude mo sabu ina yiiloroo mo « Mourtodo » , tawi kaŋko kaayitaaji makko woni heen ko Mammadu Sammba Joop, o rewi jeese maɓɓe e tufnde Rooso o taƴti. Fedde makko wattindiinde ko nde o sosi, wiyeteende DEKALEM ko dooɓngo koŋngol « Dental e Kaaldigal Leƴƴi Moritani », « ko ndiyam ɓooyi e caaɗngol fof fayti tan ko maayo » . Nde wonde tagoodi Mammadu Sammba Joop ko ngenndiyaŋkaagal, jiɗɗo dental e kisal Moritani, ɗo o yaari fof ko e ɗum tan o artata, hay so o selnaama bolol ne, o wattinta tan ko ruttaade heen. Hay e dille battindiiɗe e nder leydi men he, o wemjaani, jarabi aduna e jawdi fuutaani mo, nde Goomuyel militeer en folli laamu Siidi Wul Sheekh Abdallaahi, o dari, o wii loppet o alaa heen, o yantondiri e ngenndiyaŋkooɓe yuɓɓuɓe e FNDD (Maalde Ngenndiyaŋkoore ngam Dandugol Demokarasii) ngam telɓinde oo jamfa. Alla rokkii mo wune o, sabu nde nodditta mo tawi kuudetaa militeer en o telɓii, moojobere jamfotooɓe coomnoo ñalnde   6 suwee 2009 wontii « koyɗol muumo » . Mammadu Sammba Joop heewi ko mbiyanno-ɗaa e jeewte maa « Neɗɗo so maayii ñaametaake yaaretaake, ko golle mum tan kaaletee… ». S o tawii noon leydi maa ñaam teewu maa e ƴiye maa, golle maa kam haa bada majjata . Yoo Alla moƴƴin jaaƴnje Mammadu Sammba Joop to fayaa too, hoɗorde maa sakkitere to Silɓe e Mbaañ Sammba, ngenndi baaba, wonan maa suddaare teddungal e yurmeende. Aamiin yaa Rabil Aalamiina. Maamuudu Haaruuna Joop (Aan wiyatnoo kam ‘Doom Baay’)
https://pulaar.org/2009/06/13/gawlo-miskinee%c9%93e-wayniima/
Kopperatif Teyaaret noddirteeɗe Ñeeñal Haayre yuɓɓinii ñalɗi wejo tuggi 16 haa haa 19 suwee 2013 to Faawru Jaatiiji Ngenndi e gardagol Mekfuula Mint Hameyaada, gardiiɗo njuɓɓudi ndii. Wejo ngoo hollirii kala ko aadee waawnoo gollaade to bannge haayre haa teeŋti e ummoraade e diiwanuuji 4 gonɗi to bannge rewo leydi ndii : Shingiti, Wadaan, Walaata e Tishit. Nokku heen fof ɓe kollirii natal jumaa mum ena waɗaa e alluwal, ɓe feeñnini mbaydi mahdi ndii ko jiidaa e ñeeñe goɗɗe ŋarɗuɗe. Caggal ɗum, ɓe kolliri geɗe teddungal ɗe koɗo walla garɗo heewi ɓadtineede to bannge rewo : tamarooje, ɗi siilaaji ceertuɗi, ataaye e kosam gelooɗi ngonɗam e karaŋuuji walla e ɓirduɗe. Ɓe mbaɗtondirii ko konngol Muktaar wul Daddah haalnoo e hitaande 1957 nde ari Attaar, gila wonaani tawo kalifu gadano alaa ko haali wonde hooreeji leydi. Konngol ngol winndaa ko e damal naatirde wuro. Mi ɓamta : “Ɗoo, ɗo ngon-mi e hakkunde mon, onon kala, onon yettinɓe mi ɗo njettii-mi hannde ɗoo, mboɗo yetta on. Nguuɗoo ngalu, ndi mbaydi ndowrowri, ko duɗal tippondiral miijooji luggi e darnde saasnde, ko duɗal ƴellitaare njulaagu e gannde toowɗe”.  Ndeeɗoo fedde noon anndinii wonde haayre jeyaa ko e sato men, ena foti huutoreede walla naftoreede no leggal nii walla no kuɗol nii. Gelongal Fuuta lollirɗo, Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2013/07/28/haayre-ko-e-sato-men-jeyaa/
Yimɓe heewɓe ina kaawaa, ina mettini e keewal senerooji e konu Muritani. Wonaa tan sabu waasde ɗum haande, kono sabu kadi teddeendi majjum wonande ngalu leydi ndii. E nder duuɓi 10 fat, ko ina wona 45 koninke nomaama Seneraal. Hannde konu Muritani nguu ina jogii 34 seneraal gonɗo e golle. So ƴeewdaama e Maruk walla Senegaal, eɗen paama ɗum haaɗii lamɗam haa ɓurti. Konu Maruk ina jogii 325 000 koninke (wowaaɓe e sukaaɓe wonɓe e heblo limaaka heen), kono jogii ko senerooji 5 fat. Konu Senegaal ina waɗi 11 000 koninke, kono hannde jogii ko senerooji 2 fat ! Alaa no ɗum waawi faamoraade so wonaa sabu nafooje ngalu keewɗe ɗe kala Seneraal rokkaa : otooji jooɗɗi, reenooɓe, galleeji, ndaamordi, njoɓdi keewndi ekn. tawi noon ko ɓuri heewde e koninkooɓe, walla gollotooɓe laamu woɗɓe, ko nanndi e jannginooɓe e safrooɓe, njoɓkal mum en alaa no foti. Tee joom mum en alaa ko mbaɗani leydi, ma a taw nii meeɗaa yahde hay wolde wootere, so wonaa dey waɗde walla wallitde jamfaaji laamu woni kuudetaaji. E wiyde lowre enternet ina wiyee Taqadoum, ko ɗuum addani won ɓeen koninkooɓe wullitaade to « Taqadoum » « paltoor puŋŋiniiɗo, kersiniiɗo, baɗeteeɗo e nomgol senerooji, tuugiiɗo e banndiraagal, e jiidigal leñol… ».      http://taqadoum.mr/node/6252
https://pulaar.org/2019/10/10/keewal-mumatini/
Ñalnde 19/09/2013, ko ñalngu mawningol piilngal IBK (Ibraahim Buubakar Koytaa) hooreejo leydi Mali. Wonande leydi Mali, ko daawal kesal ɗamaawu reftude laawol caggal jiiɓru bonndu e kulol pusgu leydi ndii. Wonande IBK ko laatagol koyɗol so wonde hooreejo leydi, kono kadi «kanko e soklaaji». Hooreeɓe leyɗe heewɓe tawtoraama piilngal ngal. Ina jeyaa heen François Hollande hooreejo leydi Farayse, oon kaɗanɗo Mali firtaare, paabiiɗo ɗum nde hatojini heen ; ina jeyaa heen persidaa Idris Debi, hooreejo leydi Caad, oon mo konu mum jeyaa e furtinɓe saaysayeeɓe e nder kaaƴe rewo Mali, saaysayeeɓe huutortooɓe diine lislaam ina mbaɗa ko boni ; ina jeyaa heen Alasan Watara hooreejo Koddiwaar e Laamɗo leydi Maruk hono Muhammed 6, ina jeyaa heen kadi Makki Sal, hooreejo leydi Senegaal… Ina jeyaa e luutaaɓe, luutegol kaawngol yimɓe, hooreejo leydi Muritani hono Muhammed wul Abdel Asiis. Ɗum noon, ñalnde 19 settaambar ko belaa mawɗo wonande Mali, hay so tawii, e no jaaynde « Mali Actu » winndiri nii : « So Mali weltiima, IBK ina tini donngal teddungal pawingal e balabe mum ngal ». Hol ngaal donngal ? Gila o toɗɗaa, o hollitii yiɗde welditinde Malinaaɓe, kono ɗuum ko gollal caɗtungal no feewi hay so tawii noon heɓde kaalis wonaa caɗeele. Ina jeyaa e ko saɗtini ɗum, mbeelu waɗboniiɓe, mbeeyoowu e dow leydi hee. Ɗum ɗoon ina ɗaɓɓi jeertaare duumiinde, e waasde ŋofƴaade hay seeɗa, hay gootol. Yanti e ɗuum doosiyee rewo Mali. Ko famɗi fof goomuuji nay jogitiiɗi ina innitoroo toon. Ɓe ciifondiraama nanondiral (ƴeew Fooyre Ɓamtaare tŋ 113), kono hoto njejjitee ko kamɓe puɗɗunoo wuddere e cawgu, haa arti noon e Fedde MNLA , mooliinde e laamorgo Muritani e to Farayse. Tee, ɓe ngoɗɗondiraani e « ndiyam laana » … ————– IBK : « Jaaraama Caad » IBK teddinirii leydi Caad toɗɗegol mum e gardagol leydi Mali ; ñalnde altine 26/08/2013 o yilliima Idiris Debi to wuro Caad wiyeteengo Iriba ɗo Idiris Debi woni e fooftere. O wiyi : «ngar-mi ko wiyde on, on njaaraama, onon caadnaaɓe. Mi waawaano waasde idoraade Caad, ngam yettude ɓesngu Caad e hooreejo mum, sabu darnde maɓɓe addannde Mali heɓtude deeƴre ». O wiyi kadi o yiɗaano nulde walla winndude, addi mo kadi ko wiyde persidaa Idiris Debi, hunuko e nofru, wonde omo piriyii ɗum e piilngal makko ñalnde 4 settaambar 2013. Ndaw ko haani, sibu Caad jeyaa ko e leyɗe gidiiɗe wallitde Mali, kam e Farayse, haɓde e saaysayeeɓe heɓtunooɓe rewo leydi ndii. Tee, ndi maayraama heen fotde 30 soldaat. Baɗɗo ko moƴƴi fof, wiyee « a jaaraama ». Baɗɗo ko boni fof noon, maa yiytu! Fooyre
https://pulaar.org/2013/10/14/piilngal-ibk-lonngere-wulnde/
Hooreejo leydi ndi hono Siidi wul Seek Abdallaahi huccitinii e ɓesngu ngu ñalnde aljumma 29 suwee 2007, konngol mum gadanol caggal nde ƴetti golle ñalnde 19 abriil. E min pulana on konngol ngol no woorunoo. « Musiɗɓe tedduɓe, tiiɗtingol ngootaagu ngenndi ndi kam e mahondiral renndo ngo jeyanoo ko e toɓɓe garwaniije e tuugnorgal amen kampaañ ngal kollitnoo-mi ɓesngu Muritani e woote gardagol leydi ɓennuɗe ɗe. Ko oon ngoƴa dowrowo woni mo kollit-mi e ɓataake kalfingol golle mo mbinndunoo-mi gardiiɗo hilifaaɓe. Musiɗɓe tedduɓe, Ngootaagu ngenndi ndi e mahondiral renndo ngo ina ɗaɓɓi nanondiral hakkunde moɓe ɓesngu men kala, nanondiral tuugotoongal e ɗooftagol piɓle potal, e nuunɗal e ndimaagu. Ina waɗɗii en waɗde feere mbele muritaninaaɓe kala ina paarnoroo jeyeede e ngenndi mawndi. Kamɓe kala ɓe tina wonde dowla o ina reeni kisal maɓɓe tee ina fotndi ɓe kamɓe kala, ko aldaa e paltoor. Leƴƴi leydi men ndi meeɗaa seerde, ko kañji fof nguurdunoo ; ko ɗum woni ko daartol men denndangol, galɗungol, hollitti, daartol teskinirngol compugol laamuuji jaajɗi ɗi daraja mum diwti keeri leydi men hannde ndi. Kono tan, e duuɓi cakkitiiɗi ɗi, koɗdigal ngal hawrii e caɗeele teeŋtuɗe e golle e baɗe muusɗe. E nder kitaale 80, hakkeeji aadee njaɓɓaama ɗo no feewi. Ngool jaɓɓugol jojjanɗe aadee heɓi kaaɗtudi mum ko e kitaale 1989-90-91. Woon Muritani-naaɓe e nder leydi ndi haa e caggal mayri, walla tumarankooɓe wonnooɓe ɗo e leydi ndi mbaɗaa golle bonɗe ɗe ngalaa daliliilu. Muritaninaaɓe ɓe alaa ko mbiyi, alaa ko mbaɗi njaltinaa leydi mum en. Jaɓɓugol jojjanɗe aadee ɓurtungol, golle yoor-ɓerndaagu e ittugol neɗɗaagu mawɗe, kuftodinɗe mbaɗii ɗo e leydi ndi. Musiɗɓe tedduɓe, Miɗo yiɗi, e innde dowla oo renndude sunu e denndaangal ɓe ɗii bonanndeeji njettinoo e ɗiiɗoo sahaaji niɓɓi. Miɗo wiya on, onon rewɓe hesniiɓe, onon baayeeji, onon mooliiɓe, onon kala hiiɗaaɓe ɓe ndimaagu mum en nuskaa, wonde ko enen ndenndi oo muus . Cafrugol bonanndeeji ngooɗoo hello niɓɓo e nder daartol leydi men ina ɗaɓɓi e moni kala muñal e jaɓondiral mbele mbaawen udditde hello heso e daartol men, ɗo ɓaɗe bayɗe nii bonɗe ngontaa waɗtu. Ko ɗum tagi kadi hannde, doole amen fof e hakilantaagal amen fof kucciti ko e njiylawu peeje juumtuɗe mbele ɓiɗɓe yummiraaɓe men mooliiɓe ɓe ina ngarta e nder ndimaagu e leydi mum en, warhooreeji baɗnooɗi ɗo ndañanee safaara moƴƴo, batte macungaagu fof muumtee. Ɗee geɗe noon ina ɗaɓɓi gartirgol koolondiral baawngal wattitde beltital hakkillaaji e ɓerɗe. To oon bannge, laamu ngu maa waɗ fotde mum haa timma ngam artirde e ngenndi mum en ɓiɗɓe yummiraaɓe men mooliiɓe caggal leydi ɓe. Maa laamu ngu daro sara kala ɓe bonannde yettinoo walla ronooɓe mum en ngam lomtinande ɗum en hakkeeji mum en e fawaade e nuunɗal, mbele aɓe jeytoree, e nder ndimaagu e nuunɗal e mahgol janngo men denndaaɗo. Kala Muritaninaajo moolinooɗo maa waaw artude e leydi ndi. Tee, maa laamu ngu wallondir e gollodiiɓe mum to bannge faggudu kam e HCR yantude e jokkere enɗam hakkunde Muritaninaa-ɓe mbele tuugnorɗe ina lelnee ngam naattingol maɓɓe e nguurndam leydi ndi kam e nokkuuji ɗo ɓe ngonnoo. Maa peeje ƴette mbele kala ɓe ɗum toɗɗii ɓe ina mbaawa jeyeede e ngool gartirgol juɓɓinangol. Denndaangal kuule maa ƴette ngam newnude ngool gartugol ɓiɓɓe yummiraaɓe men e nder leydi mum en. Miɗo nodda denndaangal muritaninaaɓe nde ndarotoo ngam jaɓɓaade musiɗɓe men e hoɗtude ɗum en e nder muñondiral e ɓiyngu yummiraagu e kaɓɓondiral. Ko ndeen tan leydi men waawata hollitde mawnugol mum e kattanɗe mum waawde ñawndude caɗeele mum tawi ƴoogi ko ɓure mum ɗe heerorii. Nii woni ma en tiiɗtu tee ndañen semmbe huccande mahngo Dowla ɗooftiiɗo sariya. Musiɗɓe tedduɓe, Hare ngam potal to bannge ndimaagu ɓiɗɓe leydi ndi nder dowla ɗooftiiɗo sariya maa yahda kadi e kaɓagol macungaagu e sifaaji mum fof, gaadanteeji e kesi fof. Hanki tan guwarnama o jaɓii eɓɓaande sariya hiisotoonde macungaagu e warhooreeji, harminoore ɗum.  Gaa gaa golle jogorɗe ummaneede ngam mumtude batte macungaagu, maa hakkille waɗte no feewi e ndeenka e kaɓgol e mbaydiiji kesi macungaagu, ko wayi no kuutoragol sukaaɓe, njeeygu maa dahngo yimɓe kam e denndaangal sifaaji ciiɓagol neɗɗo, neɗɗo banndum. Musiɗɓe tedduɓe, So en tonngii, faandaare men ko sompude dowla potal ɗo ndimaagu e hakkeeji ɓiɗɓe leydi kala e yimɓe kala kormaa. Huuɓnude fodoore potal, ko waawde tabitinde potal hakkeeji e fartaŋŋeeji, ko waɗde feere mbele ko yimɓe ɓe ceerti ko ina waasa jaggireede no geɗel ceerndowel, kono no ngalu nii, tawa kadi yimɓe fof ina njiytoo e ɗeeɗoo ɓure dowla tuugiiɗo e diine, so kormondiral e ɓiyngu yummaagu e nuunɗal. Ko ɗumɗoo tan waawi addande leydi men daraade darnde seedtinde hakkunde leyɗe, ɗo waawata hollitde neɗɗaagu mum e keeriiɗi mum ummoriiɗi ɗum e nokku mo Aarabeeɓe e Afriknaaɓe ndenndi kam e ɓure diine lislaam. » Ƴoogirde : AMI Firo : Bookara A. Bah
https://pulaar.org/2011/07/07/konngol-siidi-wul-seek-abdallaahi-nalnde-29-suwee-2007-gartugol-moolii%c9%93e/
Ely wul Muhammed Faal sankiima ñalnde aljumaa 5 mee 2017 saraaji Suwoyraat, to o yahnoo ƴeewtoyaade jawdi makko. Ine wiyee ko taƴam ɓeram wari mo. Ely wul Muhammed Faal ko kooninke wonnoo. O woniino ko ina abboo e duuɓi 20, gardo kisal ngenndi (sureté nationale). Ñalnde 5 ut 2005, o liɓi laamɗo bonɗo biyeteeɗo Maawiya. O sompi Goomu Kooninkeewu Nuunɗal e Demokaraasi (CMJD) ngam ɗowde leydi ndii. Ko heen o ardorii leydi ndii daawal cabborgal 2005-2007, o heɓɓitii ndi to bannge faggudu e ngardiigu, haa ndi fuɗɗii heɓtude hoolaare aduna oo, o wayli doosgal leydi haa manndaa hooreejo leydi dottaa e laabi ɗiɗi, o hunii waasde wonde kanndidaa e woote toɗɗagol hooreejo leydi, o yuɓɓini woote laaɓtuɗe, ɗe hay gooto yedditaaki. Ko e ɗeen woote Siidi wul Seek Abdallaahi toɗɗaa hooreejo leydi ndii. Woni goo ko hooreejo leydi ina woppira laamu rewrude e woote, ɗiɗi ko siwil ina ardoo leydi ndii. O yaltiri laamu wondude e njettoor winndere ndee kala e faayiida mawɗo. Ine jeyaa e geɗe kadi ɗe o teskoraa, ɓeydugol njoɓɗeele gollotooɓe ɓeyde paayodinɗe. Nde Abdel Asiis jamfii laamu Siidi wul Seek abdallaahi ñalnde 6 ut 2008, o haɓii ɗum, sibu, e wiyde makko, oon ko “murtuɗo” (rebel). Gila ndeen haa nde o sankii ndee, o seeraani e haɓaade laamu Abdel Asiis, mo o meeɗaa jaɓde sowtude innde mum hay sahaa gooto. Hare makko sakkitiinde e peeje Abdel Asiis, ko tawtoregol makko seppo luulndiingo memtagol Doosgal leydi ndii, ɗo o ari omo ɓoornii araaraay leydi ndii (darapoo), haa ko jaaynde L’Authentique winndi nde o sankii ndee “Eli yahii, yahdii e darapoo mum”. Jaaynde Le Calame winndii wonde “kanko fof e ardaade fotde duuɓi noogaas Ardorde huuɓtodinnde Kisal (Direction générale de la Sûreté), innde makko meeɗaa sowteede e doosiyee warngooji walla e hafeere woɗnde “ tunwunde ” ”. Won wiyooɓe kadi omo jeyaa e waɗboniiɓe laamu Taaya sabu makko ardanoode Kisal leydi ndii e oon sahaa. Ina anndaa noon ardinoo e oon sahaa Kisal Dowla, ɗum noon kala ko faati e ñukkindagol e peeje walla baɗe bonɗe cuuɗiiɗe ɗe laamu ƴettata, ko biyeteeɗo Deddaahi… Ko waawnoo heen wonde kala, ɗuum laaɓata tan ko nde wiɗto jaambureewo waɗaa ngam anndude waɗnooɓe bone… Eli wul Muhammed Faal jibinaa ko e hitaande 1953. Innaa lil Laahi, wa innaa ileyhi raaji’uun. Yo Alla yurmo mo, yaafoo mo. Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2017/06/26/eli-yahii-yahdii-e-darapoo-mum/
“ Goomuyel laamiiɓe ɓee inan tan ɓeydoo alɗude, yimɓe leydi heddiiɓe ɓee inan tan ɓeydoo waasde” Fedde nde wonaa laamuyeere haɓotoonde warhooreeji bonande jawdi wiyeteende Sherpa , joopiima kadi buuñgol cabbinngol e Muritani, no huunde ɓeydoore iiñcuru nder renndo, teppunde ɓamtaare leydi ndii. Nde joopii ɗum ko e ciimtol caaktangol ñalnde 28 settaambar 2017. Eɗen ciftora, e marse 2013, Sherpa hucciniino ciimtol baangol noon  e juɓɓule ñamnooje Muritani kaalisaaji gaadoraaɗe ɗee, kono, e wiyde Sherpa, gila ndeen, « ngonka kaa ɓeydii ko bonde, ɗum noon alaa no Sherpa waɗata so wonaa kadi dillinde hulnde ngam jeertinde yimɓe laawol goɗngol. Goomu ngardiingu leydi ndii ina jokki e happaade ngaluuji ñalnde kala, oon sahaa gooto mo leydi ndii wondi e caɗeele ɓurɗe teeŋtude gila nde njaru jamɗe yani.  » E wiyde William Burdon , hooreejo Sherpa « hannde, dalillaaji keewɗi ina ngaddana yimɓe miijaade wonde kaalisaaji keewɗi no feewi, ɗi pelle ñamlooje kaalisaaji ñamlata Muritani ɗii fof, naatata ko e wiiduru muuɗnugol e bonannde, kam e nder njuɓɓudi moolanaandi baaragol jawdi buur ». Muritani fof e wonde leydi Afrik ɗimmiri to bannge keewgol oogirɗe, gila e jamɗe, kaŋŋe, kiri e ngaluuji diƴƴe (liɗɗi ekn.), kayri fof e wonde e hebaade waɗtude yeeyde kuɓɓam diƴƴeeje (hydrocarbures) hedde 2021, Muritani fof e famɗude yimɓe, hedde miliyoŋon nayon fat, ndi yejaa ko e leyɗe biyeteeɗe « keedɗe caggal » , e, e wiyde FMI « ngonndi e nokku kersiniiɗo to bannge maaɗe buuñgol e njeenaari ». William Bourdon wiyi kadi wonde « Muritani fof e jogaade fartaŋŋeeji mawɗi, ko leydi mbelndi wonande denndaangal mooftooɓe ko wujjaa e foksineeruuji ‘delinkaaji’ porlooji kaalisaaji tawi kulaani paayaani, ɓerɗe mum en ndeeƴi ». Gajaaɗe politik e kaalis, ngardiigu mbonngu e kuufgol bonngol jawdi leydi ndii ina teppi faggudu mum. Ciimtol Sherpa ngol rokkii yeruuji keewɗi ɗo golle laamu kalfintee nder niɓɓere, yeru mahngo kanndaa keso kaa halfinanoongo sosiyatee mo alanaa ɗum humpito, tawi kadi ardii ɗum ko yimɓe ɓalliiɓe hooreejo leydi ndii, yeru mahngo santaraal kuuraa Nuwaasoot halfinaango kanndidaa ɓurnooɗo tiiɗde coodgu oo nde golle ɗee kalfintee ndee ekn. Sherpa siftinii wonde wiɗtooji umminaama to Dental dowlaaji Amerik e to Kanadaa sabu tuumamuyaaji buuñgol joopiiɗi oogirde kaŋŋe Tasiast nde sosiyatee kanadaanaajo Kinros Gold Corporation gollotoo ndee. Nanondire hakkunde gollirɗe (sosiyateeji) tumarankooje e gollirɗe muritaninaaje ɗe yimɓe yiytiniiɓe to bannge politik kuufi, ina tuumaa kadi soomde njeenaari e buuñgol. Yeru mo Sherpa rokki ko nanondiral hakkunde Muhammed Abdallaahi wul Yaha, meeɗnooɗo wonde kuuɓal dowla ko faati e gollingol jawdi, ɓadiiɗo hooreejo leydi Muhammed Abdel Asiis. Oon sosiyatee mo woodaano haa 2013, kam woni gollodiiɗo cuɓaaɗo Kinross, Total e Kosmos Energy ekn. Sherpa ina haawaa kadi sababuuji gaddanɗi laamu Muritani waɗdude e sosiyatee Sinuwaa biyeteeɗo Poly Hondone, nanondiral feccere mbaroodi baawrungal, oon sosiyatee mo nganndu-ɗaa sinndii ko e Poly Hondone Technologies ganndiraaɗo njeeygu ngu rewaani laawol njogitaaje peewnaaɗe Siin feewde caggal leydi. E miijo Sherpa, ñamlooɓe kaalisaaji potaani yiyde deestaare waynde nii bonɗe tawi mbaɗataa hay dara. Sherpa ɗaɓɓii e ñamlooɓe leyɗeele kaalisaaji nde mbaawnata laamu Muritani hujjikinaade e hunanaade ko tiiɗi ngam dartinde  ngol kaytugol bonngol, e yo wiɗtooji katojinaaɗi mbaɗe ko ɓuri yaawde. E miijo maɓɓɓe, “ ina waɗɗii ñamlooɓe kaalisaaji anndude e yenaneede ɗo kaalisaaji ñamlata ɗii naatnetee, ɓe kuutoroo paamningol e fawde e ñamaale ɗee sarɗiiji, hoto ɗi mbooyneede.” Caggal nde ciimtol ngol saaktaa, ngol neldaama e juɓɓule ñamlooje kaalisaaji ɗee, ko wayi no FMI e Banke aduneejo, e FADES e BAD, e AFD, e Goomu Orop e USAID ekn. Ciimtol ngol feccitii ko e dame 4 caggal ngardiindi ndii. Ngol feeñninii kadi ngoƴaaji tati, ɗi njogor-ɗen jubbude e mum en seeɗa. Tiitoonde damal gadanal ngal ko « Muritani e maale kiite ngaluuji ». « Kiite ngaluuji tago » ko konngol cifotoongol ngonka kaawniika ka leyɗeele keewɗe ngaluuji tago baaɗi no petroŋ (leyɗe aarabeeɓe, Niiseriyaa, Anngolaa, Alaseri, ekn) e jamɗe (Gine konaakiri, Muritani, Konngo ekn) e kaŋŋe ekn. ngondi, so ronkude ƴellitaade e heewde caɗeele. Nde jam ndee, heewde ngaluuji ko malu fotnoo wonde, kono ina teskaa e winndere hee, yoga e leyɗe ɗe Alla rokki ngalu keewngu ubbiingu e leydi, ina ngondi e caɗeele ƴellitaare, sibu buuñgol e njeenaari ina keewi tuddinde e mum en, ko jiidaa e golwole e kareeli ngam yiɗde jiimde ɗiin ngaluuji. Paamen tan wonaa ngaluuji ɗii e koye mum en kaɗata ƴellitaare ndee, haɗata nde ko kareeli ɗe ɗum jibinta walla diiñagol won ɗeen ceŋɗe renndo e laamu caloo woppude, tawi ndartorii ko njeenaari e buuñgol… Muritani noon wonaa ɗiin ngaluuji tan jogii, sibu jeyaa ko e leyɗe winndere ndee ɓurɗe heewɗe liɗɗi (njuuteendi tufnde mum ko 720 km) ko jiidaa e jawdi ndariindi e leydi ndema ɓurtunde sokla leydi ndii… Kono ngaluuji ɗi ittanaani ɓesngu mayri tuuya. Ciimtol ngol hollii wonde, e wiyde ciimtol cakkitiingol PNUD paatungol e ƴellitaare aadee, nder 188 leyɗe juurnitaaɗe ɗee, Muritani ari ko 156. E nder ɗuum : « E nder leydi ndi faggudu mum ƴellittoo, potndi ɗum noon waɗde jawdi keewndi e mahngo (laabi, kuɓeeje ekn…), kalfingol marseeji laamu keewaani teskaade ko nafata leydi ndii e yimɓe ɓee koo ; ɗi keewaani hafineede yimɓe ɓurɓe moƴƴude coggu, walla ɓurɓe waawde, ɓurɓe hattande. Ɗi keewi halfineede ko e suuɗaare, yimɓe walla sosiyateeji baawɗi buuñde halfinooɓe ɓee kaalisaaji, tawi golle mum ngonaa moƴƴe, sabu nafooje keeriiɗe ». Ɗum noon ciimtol ngol yiɗi wiyde ko Muritani ko noon siforii, sibu ngol winndii « marseeji laamu keewɗi ndokkirtee ko « gré à gré » 1/ huunde nde ɗooftaaki doosɗe laaɓal e potndugol ndaartooɓe golle ɗee, e hakke halfineede golle buur ɓurɗe famɗude, 2/ tawi parlemaa diisnaaka walla horataa, tee yamiraani, 3/ e nafoore heeriinde yimɓe walla goomuuji ɓalliiɗi laamu ». Ngol rokkii heen yeruuji keewɗi ko wayi no  mahngo kanndaa keso oo, santaraal kuuraa Nuwaasoot, walla tuugnorgal Emel 2012, anketaaji sabu tuumeede buuñgol, nanondire ɗe tuugaaki e potal baɗdaaɗe e sosiyateeji tumarankooji ekn… Ngaluuji tago joofii ɗoo ko denndaangal ngaluuji ɗi Alla ubbi e leydi : oogirɗe (njamndi, kaŋŋe, kirin kaalis, petroŋ, gaas ekn), ngaluuji diƴƴe, leydi ndema, dunli, henndu, ekn. Ciimtol ngol teskii ɗoo tan ko nanondiral baɗdangal e sosiyatee sinuwaa biyeteeɗo Poly-hondone-pelagic-fishery co, sibu maggal jogaade baɗte lugge e faggudu leydi ndii, nde tawnoo ko ɓuri heewde e dewiis (kaalis naatoowo) leydi ndii ko heen ummortoo. Awo ngoo tan ko sappoɓal PIB leydi ndii, ko 35 haa 50% (feccere) ko leydi ndii yeeyata caggal leydi. Awo ngoo ina liggina kadi fotde 45 000 neɗɗo, woni hedde 36% golle laamu laawɗinaaɗe. E ngoon yeeso, laamu Muritani, ngam hisnude nguu ngalu, lelniino « Feere Jiilgol duumotoongol senngo Awooji e nehngo diƴƴe 2008-2012 » nde faandaare mum wonnoo « huuɓnude, rewrude e kuufgol duumotoongol ngaluuji diƴƴe, juumtingol ngartam ndañeteeɗam heen to bannge renndo e faggudu wonande ko ɗum naatnanta bidsee leydi ndii, ko gollotooɓe muritaninaaɓe heeriiɓe ndañata heen, to bannge golle dañeteeɗe heen kam e kisal nguura e ustugol baasal e leydi ndii ». Kono ko winndaa e nanondiral ciifangal ñalnde 7 suwee 2010 hakkunde Muritani e sosiyetee sinnaajo POLY-HONDONE PELAGIC FISHERY CO . koo, ina woɗɗi ndeen feere lelnaande, sibu ngaal nanondiral ina eɓɓi maa sosiyatee oo mah waylirde mawnde jarnde 100 miliyoŋ dolaar Amerik, rokkee kam ne hakke awde fotde duuɓi 25 e diƴƴe Muritani wondude e newnaneede newnugol ɓurtungol kala ko faati e kaalis e njulaagu (hakkeeji duwaan, lempooji ekn) Yeru, ko faati e awo ngoo alaa fof sarɗi fawaa heen, alaa haɗde woni heen ; ko seeɗa haalaa e jiilgol duumotoongol ngaluuji e naatirde hee tawi noon Banke Aduneeje e hoore mum hollitii faayre mum e battane awo e nder Muritani, sibu mum wontude « dañal kakindiingal ». Sosiyatee oo rokkaama kadi boowal 60 000 m2 wondude e kunagol laamu Muritani ɓeydande ɗum heen dokkal boowal goɗngal so golle sosiyatee oo ɗaɓɓii ɗuum, yantude e woppaneede lempooji keewɗi. Yanti heen ngalɗoo nanondiral ina luutndii huunde e sariyaaji Muritani. Caggal ko ina ɓura duuɓi jeegom caggal ko ngalɗoo nanondiral siifondiraa koo, yimɓe teskiima wonde ko wiyanoo maa sosiyatee oo gollin fotde 2 000 neɗɗo koo laataaki, sibu o gollintaa jooni ko ɓuri 700 neɗɗo. Ko wiyatee eggingol karallaagal koo kadi waɗaani sibu laaɗe ɗee haa hannde peewnatee ko Siin. Heewɓe ina kaawaa ko addannoo guwarnama Muritani siifondireede ngalɗoo nanondiral wondude e geɗel goɗngel ɓeydungel tuumaamuya sibu oo sosiyatee ɓurnoo anndireede ko njeeygu njogitaaje peewnaaɗe Siin ngu rewaani laawol caggal leydi. Sosiyatee POLY-HONDONE ko salndu sosiyatee biyeteeɗo POLY TECHNOLOGIES INC walla kam, ko famɗi fof, ina jokkondiri no feewi e oo sosiyatee sibu inɗe majje ina kuutoree kam en fof e nanondiral hee. E desaambar 2012 laamu Muritani suɓii ko POLY TECHNOLOGIES INC ngam mahde tufnde konu e njulaagu hesere nder komin Njaago, nde njaru mum tolnii e 325 militoŋ dolaar (116 miliyaar ugiyya) ɗe laamu Muritani difii kam en fof, tawi ina sikkaa hay jeeyngal kalfingol golle gootal waɗaaka. Ndaa noon POLY TECHNOLOGIES INC . ko sosiyatee ganndiraaɗo kafeeje buuñgol to Namibi, to Niiseer, e to Simmbaabuwee. E 2013 laamu Amerik fawii e makko kuugal sibu makko yaɓɓude laawol jowitiingol e baasgol hebbinde kaɓirɗe to Iraan, to Kooree Rewo e to Siiri. E kaaltidgol nanondiral e Dental Orop cakkitiingal ngal, laamu Muritani naatnii heen taƴre yaltinoore awo barooɗe maayo biyeteeɗe ‘céphalopodes’ tolniingo e 40% njaru awo yeeyoyteengo caggal leydi. Muritaninaaɓe paamii ko wonnoo sabaabu ɗuum ko ɓooyaani koo sibu ministeer awo waɗii ƴele (jamirooje taƴaaɗe) ko ɓooyaani koo (baawɗe yeeyeede), tawi ko e hattan makko kanko tan « gooto » , “ɗeen jamirooje ndokkaama  doggol yimɓon seeɗa ɓe alaa ko jotondiri ɗum en so wonaa ɓallaade Hooreejo leydi oo, sibu ko ɓalliiɓe galle makko, walla waɗooɓe politik.” So won joopiiɓe kuufgol ooñingol kaalis buur, woɗɓe njiyi e ngool kuufgol bonngol ko yiɗde ardiiɓe leydi ndii ruggude ngalu leydi ndii. FMI hollitii e ciimtol mum 2016 ngol wonde weltaaki e ko wasiyaaji mum ciyniraaka no hanirnoo nii. Ko noon kadi Banke Afrikeejo ngam ƴellitaare jooporii ngardiigu mbonngu kaalis buur leydi ndii. Kamɓe fof ɓe njoopiima ŋakkeende laaɓal e nder no kaalis leydi ndii firlitirtee nii. So artii e bidsee dowla oo, laabi gollorɗi lelnaaɗi e sariya ɗii ɗooftaaka : parlemaa e Ñaawirde hiisaaji (Cour des Comptes) tinataa tee ina kumpaa kaalisaaji naatooji walla depasuuji laamu keewɗi (haa teeŋti noon e kaalisaaji jowitiiɗi e golle laamu). Ko ɓuri heewde e baaragol kaalis buur rewrata ko e Banke santaraal (BCM) ɗo ko ɓuri heewde e kaalisaaji leydi ndii ndewrata. Nii woni, e wiyde luulndo, kaalisaaji leydi ndii keewɗi naatooji BCM ummoriiɗi caggal leydi mbinndetaake e sariya kaalisaaji (loi des finances) tee no kuutorirtee nii rewaani laabi kuutorɗi bidsee, yeru 50 miliyoŋ dolaar Amerik (18 miliyaar ugiyya) ɗi Sawuud rokkunoo Muritani, ɗi luulndo ngoo seeraani e naamnaade ɗo naati. Ko noon kadi wonande 200 miliyoŋ dolaar (71 miliyaar ugiyya) ɗi Muritani heɓnoo e Libi, ummoriiɗi e ngostiigu Abdallaahi Senusi, gonnooɗo mawɗo sarwisaaji ñukkindo Kaddaafi, kaalis mo alaa fof ɗo feeñi e bidsee laamu nguu. Ɗumɗoo ko yeruuji seeɗa tan sibu BCM ina takkee ittude ñalnde kala kaalisaaji ittugol ngol rewaani laawol… BCM wontii kuutorgel baɗiraangel nafooje keeriiɗe ardiiɓe leydi ndii, yeru, yoga e jamirooje udditgol bankuuji dokkaaɗe tuugaaki e laaɓal… Ɗumɗoo ko yeruuji seeɗa tan kollitooji no kaalis leydi ndii gollortee… E wiyde Sherpa hannde, ɗee geɗe kala mbaawaa jaggireede tan no geɗe teelɗuɗe, keɓtiiɗe nii, ɗe ceedtotoo ko ruggo ngalu leydi ngo ardiiɓe ɗum miijii, njuɓɓini, yahdungo e deestagol dowla nuunɗal. Hakkunde 2010 e 2014 faggudu Muritani dañii fartaŋŋeeji mawɗi sabu ɓeydagol coodgu njamndi e kaŋŋe ekn. Dañal ummoriingal e njeeygu caggal leydi ɓeydiima fotde 71%. Dañirɗe bidsee laamu ɗee tan ɓeydiima laabi ɗiɗi sibu ko wonatnoo 200 miliyaar ugiyya wontii 400 miliyaar hitaande kala. E ngaal daawal kadi, Muritani naatnii ngalu keewngu ummoraade caggal leydi fotde 17,24 miliyaar dolaar (6 154 860 000 000 UM : ujunnaaje jeegom e teemedere e capanɗe joy e nay miliyaar e teemedde jeetati e capanɗe jeegom miliyoŋ ugiyya), kono ɗuum haɗaani SNIM ɗiccaade hannde. « Gila o ari e laamu e hitaande 2009, persidaa Muhammed wul Abdel Asiis ko mahɗo njuɓɓudi baaragol ngaluuji leydi ndii ngam nafoore makko heeriinde e nafoore tamanngel yimɓe jeyaaɓe e goomu makko : yoga e ɓeen mbaɗaama e postooji laamu toowɗi walla ngardinaama sosiyateeji laamu tawi yoga heen alaa ko cosraa so wonaa haa keɓa marseeji e ɓuucaade kaalis buur. » « Jawdi buur keewndi, haa arti e boowe e ekkolaaji njeeyaama ɓalliiɓe laamu nguu, ko wayi no komersaaji, tawi noon fotde 41,4% leydi ndii ko humambinneeɓe ». «  Ko ina wona duuɓi jooni, ujunnaaje keewɗe ektaar leyɗeele ndema, yeru to Daarel Barka, ɗo ɓaleeɓe leydi ndii nguuri ɗoo, loppitaama tottaama julaaɓe leydi ndii e tumarankooɓe. » “ Ngolɗoo ɓuucagol ngalu leydi ndii fof tuugii ko e BASEP. E wiyde gollooɓe heewɓe kala ko ina dilla e leydi ndii ko e BASEP rewrata : jamirooje ƴeewndagol oogirɗe, jamirooje awo, dokkugol boowe leydi, kalfingol golle ekn… Kala kadi toɗɗeteeɗo e laamu (jaagorɗe, senaateruuji, Ardiiɓe toowɓe, ammabasadeeruuji …) maa rewra ɗoon, tawi noon oo BASEP alaa fof laawol dagni goodal mum, wonaa to Parlemaa, wonaa to guwarnama.” SHERPA joofniri ciimtol mum  ko wiyde wonde « …ɗii yeruuji ngardiigu mbonngu ina kolliti wonde Muritani tiindii ko ɗo feewaani, tawi haa hannde ɓesngu mum waawaani naftoraade ngalu mum. Goomuyel laamiiɓe ɓee inan tan ɓeydoo alɗude, yimɓe leydi heddiiɓe ɓee inan tan ɓeydoo waasde » Tonngol Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2017/11/30/muritani-ciimtol-sherpa%e2%80%882017/
1. Introduction. Depuis quelques semaines, on assiste à une campagne médiatique sans précédent qui a fait et fait encore couler beaucoup d’encre et de salive au sujet du statut des langues dans notre pays. Tous les vecteurs ont été utilisés au service de cette ‘question nationale ’ (articles de journaux ou sur le web, émissions à la radio et à la télé, conférences, communiqués, etc.) De même, plusieurs catégories socioprofessionnelles (hommes politiques, professeurs, juristes, étudiants) y ont pris part. Chacun s’est exprimé passionnément sur cette question en fonction de son appartenance à une ethnie ou à une idéologie laissant libre cours à ses émotions, perdant le sens de la mesure et s’écartant ainsi de toute objectivité. En l’espace de quelques jours, une crise identitaire est née et a hélas culminé ‘le jeudi noir’ avec les affrontements sanglants entre étudiants sur le campus de l’Université de Nouakchott. Ces événements regrettables posent à nouveau le problème récurrent depuis près d’un demi-siècle de la politique linguistique dans notre pays. Ainsi, autant il importe de trouver une solution rapide et définitive à ce problème autant il convient de privilégier les débats d’idées, les concertations plutôt que les invectives, les formules incendiaires et les jets de pierres. C’est pourquoi il me semble que pour aborder publiquement un thème aussi sensible et si vital pour la coexistence pacifique de nos différentes communautés, il faut avant tout ‘savoir raison garder’, dépassionner le débat et traiter le problème sans parti pris, loin des surenchères et des intentions malveillantes. C’est donc en guise de contribution au débat en cours sur cette question que je vous livre dans les pages qui suivent mes réflexions personnelles. Il ne s’agit pas pour moi de proposer un ‘package de politique linguistique’ qui à mon sens devrait être le fruit d’états généraux de l’éducation ou d’autres ‘forums de discussion’; il s’agit pour moi tout au plus de tracer les contours de cette politique linguistique à partir des données historiques, socioculturelles, géopolitiques et économiques de notre pays. A ce sujet, je m’efforcerai dans ma démarche de mettre l’accent plus sur les données techniques aux dépens des considérations politiciennes afin que le lecteur se fasse une opinion sur une question si délicate mais cruciale pour l’avenir de notre pays. D’emblée, il est utile de préciser que le problème du rapport entre et les trois  l’arabe  autres langues nationales ( pulaar, soninké et wolof ) ne s’est jamais posé ni avant la colonisation ni pendant celle-ci. Toutes les données historiques tendent à démontrer qu’avant la colonisation française, les lettrés négro-africains musulmans de la Vallée, du Soudan français et du Sénégal utilisaient l’arabe dans leurs écrits (ouvrages, correspondances épistolaires). Il suffit de citer à ce sujet les écrits en arabe de Cheikh El Hadj Oumar Tall, Ousmane Dan Fodio et Cheikh Ahmedou Bamba , etc. D’après Antoine Léon cette opinion est corroborée par le Commandant Supérieur du Soudan (Mali actuel) qui, dans une lettre du 29 novembre 1892 a demandé au Ministre de la Guerre de lui faire parvenir des journaux imprimés en langue arabe par les autorités algériennes et l’a informé par la même occasion que toute sa correspondance avec les chefs investis était écrite en arabe, de telle sorte qu’elle était la seule employée et que cette langue était la langue diplomatique dans le pays des Noirs. Ces derniers vont d’ailleurs revendiquer ouvertement l’enseignement de l’arabe dans leurs écoles comme l’écrit Jean Capelle : « S’agissant de l’arabe et de l’islam, c’est justement pour cette raison que l’opposition parlementaire naissante réclamera dès 1949-1950 la création de médersas en pays à majorité musulmane : Sénégal, Soudan, Niger, Tchad ; l’enseignement de l’arabe dans le 2e degré et à l’institut supérieur de Dakar, l’octroi de bourses d’arabe pour l’AFN et la métropole et enfin 1 heure d’arabe en école primaire pour les pays à forte minorité musulmane. Les arguments sont que l’arabe est une langue liturgique que la France laïque mais non anti-religieuse, se doit de favoriser, que ce n’est pas dangereux politiquement puisque les séparatistes peuvent s’exprimer en français et n’ont pas besoin de l’arabe, que le citoyen de l’Union française a droit au maintien de son statut personnel et au respect de sa culture ». En Mauritanie, l’enseignement du français était même facultatif notamment dans certaines médersas (Atar, kiffa). A ce sujet M. Ould Rouis écrit : « A côté des cours d’arabe et en dehors du programme fonctionne depuis le mois de janvier 1938 un cours de français fait par le directeur aux élèves dont les parents en font la demande en 7 mois de scolarité et à raison d’une heure par jour. Les élèves ont terminé le 1er livret de Mamadou et Bineta et ont appris à compter de 1 jusqu’à 1000 » . Toujours en Mauritanie, à l’occasion des travaux de la commission spéciale pour la réforme de l’enseignement de l’arabe mise sur pied par l’administration coloniale en 1953, les membres de ladite commission ont rappelé l’attachement des deux communautés maure et noire à l’enseignement de l’arabe : l’un des membres de cette commission, feu Clédor Sall fait les observations suivantes : « J’ai quelques dix ans de service sur le côté Sénégal-Mauritanie et je connais dans son ensemble les aspirations des populations du fleuve en ce qui concerne l’enseignement aussi bien de l’arabe que du français. Il s’agit d’une question mauritanienne du moins c’est ce que pense l’administration. Je ne vous apprendrai rien en rappelant que les Toucouleurs, les Sarakollés aussi ben que les Maures aspirent les uns comme les autres à la même culture arabe (…) Je ne sais pas le point de vue de l’administration pas plus que celui de l’assemblée, mais ne serait-ce que pour cette raison seulement, la langue arabe mérite d’être enseignée sur la vallée du fleuve dans les mêmes conditions que dans les autres régions de la Mauritanie ». Toute le monde se souvient du rôle primordial joué par les vénérables cheikhs Abderrahamane Sakho et El Hadj Mahmoud Bâ (fondateur des écoles El Velah ) dans la propagation de l’arabe et de l’islam, en Afrique de l’Ouest et en Mauritanie, en particulier. Au lendemain de l’indépendance, le français était la langue dominante au niveau de l’administration et de l’enseignement en vertu de son statut de langue officielle. L’arabe considéré comme langue nationale était quasi absent de l’administration (excepté la justice) mais était enseigné comme seconde langue dans les établissements scolaires. Les autres langues nationales (pulaar, soninké et wolof) étaient considérées comme des dialectes, (à la radio on parlait de ‘langues vernaculaires’) et n’avaient donc pas droit au chapitre. Mais c’est du début des années soixante-dix que date le tournant avec la volonté affichée du régime en place de consacrer la suprématie de l’arabe sur le français; c’est ainsi que des initiatives ont été prises dans ce sens au niveau du système éducatif et de l’administration. Dans le premier temps, c’était le bilinguisme franco-arabe qui était instauré. Dans son Rapport sut l’état de la Nation, le Président de la République à l’époque feu Maître Moktar ould Daddah revient sur cette option : « Dans le domaine de l’enseignement primaire, nous sommes à l’aube de la plus importante réforme intervenue dans notre système éducatif depuis l’indépendance. Cette réforme décidée parle BPN (Bureau Politique national) à la suite du rapport de la commission culturelle, instituée en 1966 par le congrès d’Aïoun, fait du bilinguisme la voie désormais à suivre en matière de développement culturel par tous les Mauritaniens ». Toutefois, la réforme de 67, un an après son application n’a pas répondu aux espoirs placés en elle. En réalité, elle n’a pas modifié d’une façon significative les structures du système et elle a très peu amélioré le contenu de l’enseignement. Elle s’est limitée en fait à instaurer une année consacrée à l’initiation à l’arabe et à renforcer les horaires des enseignements dispensés en cette langue au cours du reste de la scolarité. Et comme c’est toujours le congrès du parti qui définit les orientations générales du pays et détermine sa politique éducative, au congrès de 68, un pas décisif fut franchi avec l’officialisation de la langue arabe. Désormais la loi N° 68065 du 4 mai 68 met sur un pied d’égalité l’arabe et le français. L’option du bilinguisme comme étape transitoire a été proclamée. Ainsi, une nouvelle réforme adoptée par le Bureau Politique National du parti en 1972 fut mise en application en 1973. Elle se veut une réforme du système éducatif allant du primaire jusqu’au supérieur et non plus un simple réaménagement des horaires du français ou de l’arabe. L’extrait suivant du discours de Maître Moktar ould Daddah en fixe les objectifs : « La concrétisation du renouveau culturel que le PPM s’est assigné est devenue une nécessité impérieuse et prioritaire. Le dernier Congrès du Parti a confirmé cette option en soulignant l’importance de la repersonnalisation de l’Homme mauritanien qui doit reposer sur l’indépendance culturelle, elle-même fondée sur la réhabilitation de la langue arabe qu’est la langue de culture et de religion de notre peuple » . Cette orientation sera reprécisée en juillet 1971 par Ould Daddah lorsqu’il écrit dans son Rapport moral : « Notre indépendance culturelle est un idéal qui n’a été que partiellement atteint ; on doit procéder surtout à une arabisation progressive de notre administration au niveau de la région et du département. En écrivant en arabe, en s’exprimant, en irradiant en quelque sorte la langue arabe autour de lui, l’administrateur arabisant obligera les autres à faire un effort dans le même sens » . Mais il faudra attendre la réforme de 75 pour que l’arabisation comme option fondamentale, irréversible soit instituée. Dans son discours sur l’état de la Nation le 28 novembre 1974, le Président de la République déclare que ‘l’arabisation de tout notre système éducatif est désormais engagée d’une manière irréversible et sa progression qui conciliera le souhaitable et le possible inéluctable’. C’est dans cet esprit que se tiendra en juillet 1975 à Nouakchott le 4e congrès du Parti. Celui-ci confirme les options culturelles déjà prises tout en ‘radicalisant l’indépendance culturelle’ par une arabisation totale. La réforme de 1975 est alors engagée grâce aux concours financiers de l’IDA et à l’appui technique de l’UNESCO. Dans un discours prononcé à l’occasion de la rentrée scolaire 1975-1976, le Ministre de l’enseignement secondaire et de la formation des cadres-citant la commission culturelle-déclare : « (…) On peut affirmer dès lors que le processus d’arabisation totale est engagé, qu’il s’accélérera rapidement et qu’il est inévitable, parce qu’après l’institution du bilinguisme qui n’était qu’une super-transition, la réhabilitation de la langue et de la culture arabes seront le début de la renaissance de nos valeurs nationales. » Toutefois, il est utile de souligner que malgré les principes proclamés, cette volonté n’a pu s’inscrire concrètement dans les faits, jusqu’à la chute du régime de la première République en 1978. Deux raisons majeures expliquent cet état de fait, l’une politique, l’autre technique. Sur le plan politique, il est à souligner l’absence de toutes concertations préalables entre la Base et le Sommet, ce qui crée parfois des quiproquos et des incompréhensions voire des tensions. On sait qu’en février 1966, certains fonctionnaires négro-mauritaniens ont exprimé ouvertement leur hostilité à l’arabe. En effet, dans le communiqué qu’ils ont publié à ce sujet (Manifeste des 19), ils écrivent : « – Déclarons être hostiles à la mesure rendant l’arabe obligatoire dans les enseignements primaires et secondaires. – Engageons le combat pour détruire toute tentative d’oppression culturelle et pour barrer la route à l’arabisation à outrance. – Exigeons l’abrogation pure et simple des dispositions des lois 65-025 et 65-026 du 30 janvier 1965 rendant l’arabe obligatoire dans les 1er et 2ème degré et qui ne tiennent aucunement compte des réalités mauritaniennes ». Treize ans après, en 1979, les lycées négro-mauritaniens occupent la rue pour dénoncer l’augmentation du coefficient de la langue arabe et de l’introduction de l’IMCR au Bac, à la suite de la circulaire N°2 du Ministre de l’Education à l’époque Seck Mame N’Diack. C’est d’ailleurs sous la poussée de ces événements que le Comité Militaire de Salut National (CMSN) dut prendre dans la précipitation les ‘mesures d’octobre’ instaurant un enseignement bicéphal et consacrant la séparation entre élèves noirs et maures (filière arabe pour les Arabo-Berbères et filière française pour les Négro-Mauritaniens). Pour ce qui est de l’aspect technique, il est utile de souligner que ni les moyens matériels et humains ni le temps n’ont été mis à profit pour la réussite des réformes éducatives engagées (1967, 1973, 1979). La dernière réforme (1999) dont les conséquences se révèlent déjà catastrophiques n’a pas échappé à la règle. Il est utile de rappeler qu’en Mauritanie pays pluriethnique et multiculturel, quatre communautés disposent chacune de sa propre langue: le hassanya (dialecte dérivé de l’arabe), le pulaar, le soninké et le wolof. La constitution du 20 juillet1991, stipule en son article 6 : ‘les langues nationales sont : l’arabe, le pulaar, le soninké et le wolof. La langue officielle est l’arabe’. En plus de ces quatre langues, il est à noter la forte présence du français tant au niveau de l’administration publique et privée qu’au niveau de l’enseignement scolaire. On remarque cependant que malgré cette position privilégiée, la Loi Fondamentale l’a tout simplement occulté. Afin que le lecteur se fasse une opinion objective du statut des langues en présence dans notre pays, nous nous proposons de faire un aperçu général sur chacune de ces langues : statut, aire de diffusion, nombre de locuteurs, etc. S’agissant particulièrement, du nombre de locuteurs il y a lieu de prendre les chiffres avancés avec beaucoup de précautions dans la mesure où les statistiques sont souvent approximatives et contradictoires selon les sources ; la difficulté n’est-elle pas réelle dès qu’il s’agit de déterminer à partir de quel seuil peut-on considérer le locuteur d’une langue étrangère ? Comme déjà mentionné, le hassanya et l’arabe sont intimement liés dans la mesure où le premier est dérivé du second à l’instar des autres pays arabes qui disposent chacun de son propre dialecte. Le hassanya est parlé en Mauritanie au Sahara Occidental, au nord du Mali et du Niger. La langue arabe est parlée par environ 530 millions dont 280 millions la parlent en tant que langue maternelle (source : Wikipedia.org). Elle est la langue officielle de 22 pays membres de la Ligue arabe ; elle est co-officielle au Tchad; Elle a une forte présence en Afrique subsaharienne notamment dans les pays en majorité musulmane (Sénégal, Niger, Mali, etc.) où elle est enseignée dans de nombreuses écoles (écoles franco-arabes, écoles arabes, écoles coraniques). La langue arabe est une langue privilégiée dans la plupart des pays musulmans (Iran, Pakistan, Afghanistan, etc.) que ce soit au niveau du contenu d’enseignement que de l’alphabet. Comme langue liturgique, plus d’un milliard de musulmans en récitent au moins une sourate (la Fatiha obligatoire) cinq fois par jour. De même, elle est la langue de travail de plusieurs institutions internationales : ONU, UNESCO, OCI, Union Africaine, etc. Plusieurs organisations internationales (ALECSO, ISESCO) concourent à son développement et à sa diffusion. Sur le plan médiatique, on peut noter des centaines de chaînes de télévision et de stations de radios publiques et privées émettant à partir des pays arabes (Al Jazzera, El Arabiya, etc.). De nombreuses radios et chaînes internationales diffusent leurs émissions en arabe en direction du monde arabe (BBC, Radio Monte Carlo, El Hurra, France 24, DW, etc.). Malgré son rayonnement dans le passé grâce à ses penseurs (Averroes, El Kindi, Ibn Khaldoun, etc.), la richesse de sa littérature (Naguib Mahfoudh Prix Nobel), et sa large diffusion à travers le monde notamment dans les pays islamiques, il est indéniable que l’arabe accuse aujourd’hui un certain retard sur le plan scientifique et technologique par rapport à l’anglais et au français. En Mauritanie, l’arabe est présent au niveau scolaire, du primaire jusqu’à l’université. Depuis la dernière réforme (1999), on l’a confiné dans le rôle de véhicule des sciences humaines et religieuses. Le Bilad Chinghitt est réputé pour la pureté de la langue de ses habitants et l’érudition de ses savants. L’appellation ‘le pays au million de poètes’ serait-elle un hasard ? L’arabe est également présent au niveau de l’administration même si le beau rôle est confié au français en tant que langue de travail. Pour pouvoir accéder à un emploi (établissements publics, banques, sociétés) des milliers de cadres doivent se résoudre à suivre une formation linguistique en français au CREL, dans les Alliances franco-Mauritaniennes ou dans d’autres structures privées. Le pulaar est parlé dans une vingtaine d’Etats d’Afrique des rives du Sénégal à celles du Nil par les ethnies peuls, toucouleurs et laobés. On note quelques différences entre les parlers de ces ethnies. On estime ses locuteurs entre 10 et 20 millions (source (Wikipédia.org). En Mauritanie, en dehors de Nouakchott, Nouadhibou et Zouérate, le pulaar est parlé principalement dans le sud, au Fouta Toro. Les haalpulareens (littéralement ceux qui parlent pulaar) forment l’ethnie la plus importante numériquement de la communauté négro-africaine de Mauritanie. Cette langue emprunte à l’arabe dans le domaine du religieux, le système calendaire et la botanique. Le soninké est parlé dans la plupart des pays de l’Afrique de l’ouest mais se concentre essentiellement dans la région transfrontalière autour de la ville malienne de Kayes (Vallée du fleuve Niger et du Sénégal, ouest du Mali et est du Sénégal). On note quelques différences entre les parlers des populations soninképhones selon les pays. On estime les locuteurs de cette langue au nombre d’un million (source : Wikipédia). En Mauritanie, en dehors de Nouakchott, Nouadhibou et Zouérate, le soninké est parlé essentiellement au sud et au sud-est notamment dans la région du Guidimagha, Les Soninkés sont numériquement la deuxième ethnie de la communauté négro-africaine de Mauritanie. Le wolof est parlé au Sénégal, en Gambie et en Mauritanie. Au Sénégal il est la langue véhiculaire. Bien que les Wolofs ne représentent qu’environ 45% de la population sénégalaise, la langue wolof est parlée par près de 95% de Sénégalais et on ne note pas de différences significatives au niveau de cet idiome. On estime les locuteurs de cette langue au nombre de 11 millions. (source : Wikipédia . En Mauritanie, en dehors de Nouakchott, Nouadhibou et Zouérate, le Wolof est parlé presque exclusivement au Trarza. Les wolofs sont numériquement la troisième ethnie de la communauté négro-africaine de Mauritanie. Le français est parlé en tant que langue maternelle en France, en Wallonie (Belgique), en Suisse romande, au Luxembourg, au Québec, aux Etats-Unis d’Amérique ( Louisiane et Maine). Il est langue officielle ou co-officielle dans 32 pays principalement africains. Les Etats francophones se regroupent dans l’Organisation Internationale de la Francophonie (OIF). Cette organisation comprend 70 Etats et Gouvernements (56 membres et 14 observateurs) soit plus du tiers des Etats membres des Nations-Unies. On estime à 200 millions le nombre de locuteurs francophones. C’est la 3e langue de la Toile et elle est la 9e langue la plus parlée dans le monde (Source : francophonie.org). La langue française est une langue officielle à l’ONU, à l’UNESCO et au CIO ; elle est une langue de travail dans de nombreuses institutions et organismes (Union européenne, Union Africaine, etc.). Plusieurs institutions veillent aux normes de la langue française : l’Académie française, la Délégation générale à la langue française et aux langues de France et l’Office Québécois de la langue française, etc. Le français dispose d’une presse écrite foisonnante à travers le monde. Sans vouloir minimiser la presse qui paraît dans les autres pays francophones, nous nous limiterons ici aux titres les plus connus en France: quotidiens (Le Monde, Libération, Le Figaro, le canard enchaîné, etc.), hebdomadaires (L’Express, le Point, le Nouvel Observateur, etc.). Au plan de l’audio-visuel, on peut citer les médias dont l’audience a franchi les frontières de l’Hexagone : RFI, France 24, TV5, etc. Des prix littéraires sont décernés chaque année aux lauréats en littérature: Goncourt, Renaudot, Médicis, etc. Malgré sa large diffusion particulièrement en Afrique et son dynamisme dans tous les domaines, l’anglais est clairement préféré au français en matière de publications scientifiques et de discours à la tribune de l’ONU. En Mauritanie, le français occupe depuis l’époque coloniale une place de choix tant sur le plan scolaire que sur le plan administratif. En effet, le français est enseigné depuis l’école primaire jusqu’à l’Université. La dernière réforme de l’enseignement (1999) lui assigne le rôle de vecteur des disciplines scientifiques. Au niveau de l’administration, de nombreux Départements ministériels notamment ceux à vocation économique ou technique (Ministère des Finances, des Affaires Economiques, de l’Energie, de l’Industrie, etc.) demeurent des bastions pour le français : les formulaires administratifs, les correspondances, les études sont rédigés en français. Au cas où les documents seraient bilingues, la version originale est toujours le français, ce qui pose souvent des problèmes cocasses de traduction (contresens, non sens, etc.). Combien de fois les parlementaires s’en sont plaints auprès des membres du Gouvernement en rappelant le statut de l’arabe en tant que langue officielle donc langue source ? Par ailleurs, le français est très présent sur la scène médiatique : journaux privés (Le calame, la Tribune, le Quotidien de Nouakchott, L’Eveil-Hebdo), le journal gouvernemental Horizons, les journaux d’information à la Radio et à la Télévision. On se demande si la radio française RFI n’est pas mieux écoutée ici que Radio- Mauritanie ? Dans la rue, les signaux routiers et les enseignes des magasins sont pour la plupart bilingues. De même, le français est utilisé dans certaines situations de communication comme langue véhiculaire entre les différentes communautés mauritaniennes et entre les Mauritaniens et les ressortissants des pays voisins. En somme, le français, héritage commun des différentes communautés est, qu’on le veuille ou non partie intégrante de notre patrimoine et il serait illusoire de le supprimer d’un revers de la main. D’emblée, il est utile de rappeler qu’on entend par ‘enseignement en langues nationales’, l’enseignement du pulaar, du soninké et du wolof. Même si sous le régime de feu Moktar ould DADDAH, aucune étape n’a été franchie dans ce domaine, ce n’est nullement par mauvaise volonté politique, c’est plutôt –croyons-nous- en raison de la complexité du problème. En effet, dans son discours devant la Commission de la Réforme créée par le congrès de 1971, il déclare : « la repersonnalisation de l’Homme mauritanien par le retour à l’authenticité, la réhabilitation de notre culture et de nos valeurs nationales exigent de nous-et ceci n’est que naturel dans le cadre d’une politique de renouveau culturel intégral-que nous reconsidérions la place qu’occupent nos langues populaires, langues que nous devons conserver comme un patrimoine culturel qui renferme mes sentiments, les modes d’expression techniques et scientifiques du génie authentique d’une partie de notre peuple. A ce titre, il importe que nous aidions non seulement à les conserver, mais aussi à en assurer l’épanouissement parla voie de l’enseignement et de la pratique. Il appartient également à votre commission de proposer les moyens adéquats en vue de réaliser cet objectif. Nous devons suivre l’expérience de nos voisins en ce domaine, expérience qui n’en est qu’à ses débuts ; comme nous devons étudier l’expérience entreprise par des organisations et organismes spécialisés en la matière ». Il n’est point besoin de démontrer qu’au début des années soixante-dix, les trois langues dont il est question sont au stade de l’oralité et que les expériences en cours dans la sous-région notamment en Guinée (Conakry) n’ont pas encore produit de résultats probants. On sait que l’expérience guinéenne a été stoppée net dès la disparition du Président Sékou Touré. Tel n’est pas le cas pour l’arabe qui est langue écrite depuis plus d’un millénaire. Or, vouloir introduire l’arabe dans l’enseignement et les rouages de l’Etat et laisser à l’écart les autres langues nationales serait mal perçu par les locuteurs de ces langues. Parallèlement donc à la réhabilitation et à la revalorisation de la langue arabe, il fallait continuer à mener les recherches en vue de la promotion des langues nationales, même si les responsables concernés ne se font pas d’illusion à ce sujet et estiment que c’est là une œuvre de longue haleine. Mohameden Ould Babbah s’en explique : « Il y a certains parmi nous qui s’entêtent pour des raisons diverses à vouloir faire croire qu’on peut faire instantanément une langue sur mesure. S’ils étaient suivis dans leurs désirs qui relèvent du syncrétisme pur, les auraient amené les communautés au nom desquelles ils parlent au suicide culturel. (…) Nos langues nationales, une fois normalisées c’est-à-dire quand nous en aurons fixé le s règles sémantiques, morphologiques, phonologiques, grammaticales mettent longtemps avant d’être des langues-outils, aptes à véhiculer une culture scientifique » . Ainsi, devant le réalisme ou le calcul politique des autorités à l’époque, rien de concret n’a été entrepris en vue de la transcription et de l’enseignement des langues nationales. C’est donc avec l’avènement du régime militaire et sous la pression des événements que cette option fut envisagée sérieusement. A ce sujet le CMSN a arrêté les mesures suivantes : – Officialisation de toutes les langues nationales, – Transcription des langues nationales ( pulaar, soninké, wolof) en caractères latins, – Création d’un Institut de transcription et de développement des langues nationales, – Enseignement des langues nationales qui, à terme, doivent donner les mêmes débouchés que l’autre langue nationale, l’arabe, Selon les recommandations du CMSN, ce ‘ système doit rentrer en vigueur dans un délai maximum de 6 ans’. Aussitôt, par décret N° 79 348, l ’Institut des Langues Nationales dont ‘la mission est d’organiser, de coordonner et de promouvoir l’ensemble des recherches appliquées dans le domaine de toutes les langues nationales ’ est créé. Le Ministre de l’Education nationale Hasni Ould Didi, dans un discours devant la Commission nationale de la réforme de l’enseignement justifie ces mesures en déclarant : « Les options du CMSN sont claires : les langues nationales doivent prendre place dans le système éducatif et être utilisées comme véhicule du savoir, sous toutes ses formes au fur et à mesure que cela deviendra possible, suivant les progrès qui seront réalisés dans leur développement. Mais il est indispensable que vous compreniez tous que cette décision n’est pas une mesure ‘politicienne qui cache un calcul sordide et sans lendemain’. Toutes nos langues nationales font partie de notre patrimoine culturel et sont le moyen de communication d’une partie de notre peuple. Nous ne pouvons recouvrer notre identité nationale, si une partie de notre culture est négligée » C’est en octobre 1982 que douze classes expérimentales furent ouvertes dans des régions du pays qui répondent aux critères d’implantation. En 1989, l’effectif des classes expérimentales pulaar, soninké et wolof était de 1720 élèves répartis entre 66 divisions pédagogiques pour 52 classes ayant comme langue première le pulaar, le soninké ou le wolof et 14 classes de filière arabe ayant ou le pulaar ou le soninké ou le wolof comme langue seconde avec pour un total de 125 enseignants : 80 francisants et 45 arabisants . Pour l’année scolaire 1991-1992, les effectifs ont diminué passant à1192 élèves. Cette chute s’expliquerait peut-être par la réorientation intervenue en février 1988 qui arrête l’expérimentation au niveau du fondamental et demande aux parents de choisir pour leurs enfants entre l’arabe et le français comme langue d’enseignement au secondaire. Par la suite, suite à la réforme de l’éducation intervenue en avril 1999, l’enseignement en langues nationales a été arrêté et l’Institut des Langues Nationales transformé en un Département des langues nationales à l’Université de Nouakchott. Cette expérience, à la lumière d’une évaluation interne et externe a donné des résultats encourageants. Mas elle aura permis de démontrer ses limites. D’abord au niveau des parents qui craignent de voir leurs enfants servir de ‘cobayes’, ensuite sur le plan technique où quoiqu’en disent les fervents défenseurs de l’enseignement des langues nationales, au-delà du fondamental des problèmes sérieux risqueraient de se poser, à l’image de l’expérience guinéenne. Afin de garantir son succès, l’enseignement en langues nationales devrait à notre avis s’inscrire dans une politique nationale qui s’inscrirait dans la durée et qui prendrait en compte les données politiques socioculturelles et économiques du pays. Cinquante ans après son indépendance, la Mauritanie n’a pas encore réussi à définir une politique linguistique consensuelle. En effet, ce qu’il est convenu d’appeler ‘la question nationale’ ne laisse personne indifférent (du moins chez les soi-disant intellectuels) et suscite encore des débats passionnés ; vu souvent sous l’angle de la politique et des intérêts partisans, le problème des langues déchaîne toujours les passions ; c’est pourquoi depuis l’indépendance jusqu’à nos jours, aucun gouvernement n’a osé l’attaquer de front. Le problème de (s) langue (s) est donc récurrent depuis l’indépendance du pays. Et en raison de son caractère sensible et délicat personne n’a voulu ou pu le trancher. Déjà Bottier et Vézinet avaient écrit dans leurs conclusions sur le système éducatif mauritanien que’ l’arabisation est une question où les éléments passionnels, se mêlant de part et d’autre à des sentiments moins désintéressés… dans ces conditions, il ne sera pas possible de proposer au problème de l’arabisation de l’enseignement mauritanien une solution satisfaisante pour les deux parties ». C’est à la même conclusion qu’à abouti quelques années plus tard, le Secrétaire général de la Présidence de la République (de l’époque), Mohamed Aly Chérif : « En tout état de cause sans une politique culturelle qui dépasse les perspectives du rapport entre le français et l’arabe, il semble difficile d’envisager l’avenir avec optimisme. Il me paraît d’autant plus essentiel d’examiner le problème qu’il sensibilise tout le monde et polarise plus que toute autre question les générations montantes. Problème politique complexe, il appelle des études assurément sérieuses et plus approfondies et des décisions politiques qui s’inscrivent au-delà des données de la conjoncture ». Cependant, il nous semble que malgré les appréhensions de toutes sortes et les difficultés, il est impérieux dans un pays plurilingue qu’une politique linguistique claire soit définie selon le sens attribué à cette expression par Louis-Jean Calvet : « Nous considérons la politique linguistique comme l’ensemble des choix conscients effectués dans le domaine des rapports entre langue et vie nationale. (…) Mais la politique linguistique peut aussi intervenir sur les rapports, dans les situations plurilingues, lorsqu’il faut choisir une langue nationale parmi plusieurs langues en présence, aménager un plurilinguisme régional, décider des langues d’enseignement, de communication médiatique, etc. ». A cet effet, il nous paraît nécessaire pour la mise en place de toute politique linguistique de concilier entre quatre exigences fondamentales : l’unité nationale, les droits de l’homme, les possibilités socioéconomiques du pays et l’environnement mondial. – L’unité nationale La consolidation de l’unité nationale est un principe sacro-saint et un acquis considérable qu’il faut préserver. C’est là à notre avis un impératif majeur ; car dans un pays encore fragile marqué par des ‘antagonismes’ de toutes sortes, liés à la race (les Arabo-berbères vs les Négro-Mauritaniens), à la condition sociale (les haratines, les forgerons, les griots, etc. vs les gens non castés ), au tribalisme (près de deux cents tribus, chacune prétendant être supérieure aux autres) et au régionalisme (Echarg, Tagant, Essahel, El Guebla, etc.), il est impératif de trouver un consensus sur l’identité et le statut des langues du pays. Et pour y parvenir, qu’y a–t-il de mieux qu’une langue unitaire, une langue véhiculaire entre les différentes composantes de la population ? L’histoire des systèmes éducatifs de nombreux pays plurilingues, à travers le monde nous fournit à ce sujet des exemples précieux. Le jacobinisme en France n’a–t-il pas imposé la langue française à des peuples dont ce n’était pas la langue maternelle (les Bretons, les Corses, etc.) dans le souci de construire un Etat centralisé ? A l’heure actuelle, la Martinique (l’île d’Aimé Césaire), la Nouvelle Calédonie, la Guadeloupe, l’île de Mayotte, n’ont-elles pas le français comme langue officielle unique, malgré les idiomes qui y sont parlés ? En ex-URSS, la langue véhiculaire des différentes républiques n’est-elle pas le russe ? Nous ne parlons pas volontiers des pays de l’Afrique noire où l’existence de dizaines voire de centaines de dialectes locaux n’a pas permis jusqu’à présent l’émergence d’une langue nationale et sa promotion au rang de langue officielle à l’échelle de chaque Etat. Tous ont donc au lendemain des indépendances, adopté la langue de l’ancien colonisateur. Au Maghreb, notamment au Maroc et en Algérie où on parle l’arabe et le berbère, c’est la première langue qui a été choisie comme langue officielle. En Mauritanie où l’arabe constitue la langue de la majorité des habitants du pays, la langue du Coran (le Livre Saint en qui croient tous les Mauritaniens), la langue des échanges commerciaux (à l’intérieur du pays) et de surcroît une langue internationale (parmi les six langues de travail de l’ONU, ne devrait-elle pas légitimement être consacrée langue officielle et jouer le rôle de langue de ’ciment’ ? Notre réponse est assurément oui, mais cette officialisation de la langue arabe ne signifie pas à nos yeux l’étouffement des autres langues et cultures nationales ou leur marginalisation. Au contraire, tout doit être mis en œuvre en vue de leur promotion et de leur opérationnalisation afin qu’elles contribuent à l’enrichissement de notre patrimoine culturel national et à l’épanouissement de leurs locuteurs. En somme, toute politique linguistique conséquente devrait s’inscrire dans ‘l’unité dans la diversité’ et reposer sur un consensus national comme le proclame dans sa conclusion le document élaboré par l’Institut des Langues Nationales : « En tout état de cause, elle montre que toutes les politiques linguistiques décidées dans de situations de plurilinguisme ne devraient pas être imposées mais basées sur une reconnaissance des uns et des autres, pour conférer à l’école un rôle de formateur et de préservateur des identités culturelles ». – Les droits de l’Homme Le droit de chaque individu d’apprendre sa langue maternelle est un droit inaliénable ; il s’inscrit parfaitement dans le cadre de la Convention concernant la lutte contre la discrimination dans le domaine de l’enseignement et la Convention internationale sur la protection et la promotion de la diversité des expressions culturelles adoptées par l’UNESCO, respectivement le14 décembre 1960 et le 20 octobre 2005. Il est unanimement reconnu que la langue maternelle est le meilleur moyen pour l’enfant de s’épanouir. Ainsi, sur le plan psychopédagogique, il a été prouvé que le rendement scolaire de l’élève qui apprend dans sa langue maternelle est plus élevé que quand il apprend dans une langue étrangère. C’est pourquoi il est utile que les notions de base (en calcul, lecture, écriture) soient données dans la langue maternelle de l’apprenant. L’expérimentation des langues nationales en Mauritanie et au Mali- pour ne donner que ces deux exemples- et dont les résultats étaient concluants, prouve la véracité des affirmations précédentes. D’ailleurs, au cours de la rentrée scolaire 94-95, le Mali a décidé de systématiser l’enseignement en langues nationales au niveau de son enseignement de base (les deux premières années). Cependant, la généralisation d’un tel enseignement à l’heure actuelle pose plus de problèmes qu’elle n’en résout. En effet, les analyses linguistiques et les études dialectologiques ne sont pas suffisamment avancées pour permettre la production du matériel didactique nécessaire à partir du primaire. On se souvient qu’en Guinée (Conakry, il y avait blocage à partir du premier cycle secondaire, ce qui a conduit à une impasse ; Madagascar en a fait aussi l’amère expérience. C’est dire que dans le contexte mauritanien, vouloir généraliser l’enseignement en langues nationales sans avoir pris au préalable toutes les précautions nécessaires, conduirait inéluctablement à l’échec. Or, il ne sert à rien de tomber dans les mêmes erreurs déjà commises par d’autres et sacrifier ainsi l’avenir des générations d’enfants. Jusqu’ici aucun pays de la sous-région n’a entrepris l’enseignement généralisé et systématique de l’une ou de plusieurs de ses langues nationales. Dans un article paru dans Jeune Afrique, Jean Claude PERRIER, écrit à propos de la décision du gouvernement malien d’introduire l’enseignement des langues nationales au cours des deux premières années de l’enseignement primaire : « (…) Cependant plusieurs de nos interlocuteurs, enseignants, intellectuels, fonctionnaires, confient les craintes qu’ils éprouvent, sur ces deux points fondamentaux. En premier lieu , le recours aux langues nationales ne représente-t-il pas une espèce de repli sur soi qui, à une époque de mondialisation des économies et des cultures, priverait les petits Africains d’un certain nombre de chances que peut leur offrir la maîtrise du français. En second lieu : le choix de la langue nationale enseignée dans une école est fonction de la région où elle se trouve. Ce qui supposerait que les élèves résident là où ils sont nés » . Tout récemment, le Président Abdou Diouf, Secrétaire Général de l’Organisation Internationale de la Francophonie, fervent défenseur de la diversité linguistique et culturelle, dans une interview sur TV5, à l’occasion de la célébration de la journée internationale de la Francophonie n’a pas milité en faveur de l’officialisation des langues africaines. Toutefois, il s’est dit partisan de l’enseignement des langues nationales durant les premières années de la scolarité, malgré les réticences des parents. Il est vrai que devant cette question, les avis sont partagés, que ce soit en Mauritanie ou ailleurs. Malgré cela, il nous paraît utile que les recherches relatives au développement et à la promotion des langues nationales soient poursuivies et même intensifiées dans les instituts spécialisés et dans les universités ; de même, les campagnes d’alphabétisation devraient être entreprises dans les différentes langues nationales pour élever le niveau de conscience des masses et répandre parmi elles les notions d’hygiène, de civisme mais aussi pour vulgariser les connaissances ayant trait à leur mode de vie : travaux des champs, élevage, pêche, etc. Au niveau des médias publics, une plus grande place devrait être accordée à nos langues nationales pour mieux répondre aux besoins et attentes des populations. On se souvient de l’enthousiasme suscité par le démarrage des émissions ciblées de TVM plus et des programmes régionaux de Radio-Mauritanie. – Les possibilités socioéconomiques Toute politique linguistique quelle qu’elle soit est tributaire des conditions sociales et économiques. Elle doit être l’émanation de la société toute entière et le reflet de ses ressources matérielles. Ainsi, actuellement en Mauritanie, en raison d’une administration centralisée et du caractère cosmopolite de la population, surtout des grandes villes et de la mobilité de la population (fonctionnaires, travailleurs), il serait difficile d’envisager un enseignement efficace dans les quatre langues nationales. On sait que la principale cause de l’échec de la réforme de 1999 est la faiblesse de la planification et de la gestion des personnels enseignants en plus du nombre insuffisant d’enseignants francophones. Dans ce cadre, l’exemple de la Suisse serait intéressant à citer à ce sujet mais il diffère du cas de la Mauritanie par le fait que la Confédération helvétique est divisée en cantons selon la répartition linguistique de la population. Ainsi dans chaque canton, il y a l’une des quatre langues du pays qui est la langue de l’enseignement, de l’administration ; l’autre point de différence est qu’au moins deux de ces langues sont des langues internationales le français et l’allemand. Mais la différence fondamentale entre les deux cas est évidemment d’ordre économique. La Mauritanie à l’heure actuelle, peut-elle se payer le luxe d’avoir un système éducatif où il s’agirait de former des enseignants, d’éditer des manuels dans les quatre langues nationales en plus de deux langues étrangères au moins ? La réponse ne laisse aucun doute. Déjà avec une seule langue nationale et deux langues étrangères, depuis le primaire jusqu’à la fin du secondaire, les moyens tant matériels qu’humains font cruellement défaut. Dans une conjoncture économique, marquée par la croissance sans précédent des effectifs scolaires et la raréfaction des ressources correspondantes de l’Etat, l’heure ne devrait-elle pas être à la rationalisation des moyens? De même, au moment où des milliers d’agents et de cadres, sortis des écoles nationales de formation ou de l’étranger, se retrouvent chaque année au chômage devant les lois implacables du marché, leur dispenser une formation en pulaar, en soninké ou en wolof, n’est-ce pas réduire leurs chances d’emploi ? Il est utile de souligner que les personnels exclusivement formés en arabe ont beaucoup de mal à trouver du travail sur le marché de l’emploi (en dehors de la Fonction publique), à fortiori pour les autres langues nationales. – L’environnement mondial Notre époque est, on le sait, marquée par la mondialisation des échanges dans tous les domaines : moyens de communication, de transport, internet; ceux-ci se sont intensifiés de façon considérable, ce qui a multiplié les besoins en langues. Pour survivre, les pays se sont regroupés en vastes ensembles régionaux (Union Européenne, ASEAN, Union Africaine, etc.), ce qui fait que le marché des langues constitue aujourd’hui un enjeu majeur ; c’est pourquoi la maîtrise d’une ou de plusieurs langues est devenue une exigence dans la plupart des pays; le marché florissant des langues en témoigne. Conscients de l’importance de ces enjeux, de nombreux pays ont introduit deux langues étrangères au niveau de l’enseignement primaire; c’est le cas par exemple des pays de l’Union Européenne. Toutes les langues enseignées sont des langues internationales, instrument de communication et véhicule de savoirs scientifiques, économiques et technologiques, etc. L’usage d’une langue locale permettrait-il de communiquer avec le monde extérieur et d’établir des échanges commerciaux, diplomatiques et scientifiques ? Compte tenu de ce qui précède, il ressort clairement que notre pays n’a voulu ou pu jusqu’ici définir une politique linguistique consensuelle, juste et réaliste, émanation de la société mauritanienne dans son ensemble. Les quelques tentatives qui ont été menées l’ont été à coups de réformes éducatives jamais achevées et souvent décidées sous la pression des revendications nationalistes. C’est pourquoi, il nous semble que le moment est venu de convoquer des Etats Généraux de l’éducation ou d’autres cadres de concertation afin que les Mauritaniens de tous bords mettent cartes sur table et trouvent un compromis, en toute sérénité et objectivité. En attendant, il me semble que toute politique linguistique future prenant comme point de départ une réforme de notre système éducatif devrait s’appuyer sur les grandes lignes suivantes : – Le choix d’une langue véhiculaire : utilisée dans l’administration, à l’école dans les médias, elle sera un facteur d’unification et de cohésion nationale. A l’heure actuelle, pour des raisons institutionnelles, démographiques, géopolitiques et académiques, cette fonction devrait revenir à la langue arabe. A cette fin, l’Etat devrait prendre les dispositions nécessaires afin que l’arabe soit effectivement une langue de travail, conformément à la Constitution ; – La promotion et l’enseignement des autres langues nationales , particulièrement durant les premières années du cycle fondamental. Tous les moyens matériels et humains qui permettent à ces langues de se développer sur le plan académique doivent être dégagés (re-création de l’Institut des Langues Nationales, coopération avec les pays voisins, etc.). De même, ces langues devraient être utilisées dans les campagnes d’alphabétisation et dans les médias (presse écrite et audiovisuelle) ; – Le maintien du français comme langue d’ouverture : outre qu’il est la langue de formation de nombreux cadres et agents, il est utile de rappeler que cette langue est utilisée encore pour l’intercompréhension entre Mauritaniens et entre Mauritaniens et ressortissants des pays voisins ; Toutefois, toute mesure à prendre doit entrer dans le cadre d’un aménagement linguistique comportant un échéancier raisonnable pour l’application harmonieuse des nouvelles dispositions. Cet aménagement linguistique doit tenir compte de la situation actuelle marquée par l’existence de deux groupes, l’un formé en français et l’autre en arabe, victimes tous les deux de réformes éducatives improvisées. Par ailleurs, il serait souhaitable qu’au cours du prochain recensement, il y ait une variable consacrée à la langue maternelle afin qu’on puisse déterminer le nombre de locuteurs de chaque langue (loin de moi le modèle libanais) ; les données recueillies permettront de réaliser les plans de développement et de mieux cibler les campagnes d’alphabétisation ainsi que l’implantation éventuelle des radios communautaires. En définitive, afin de garantir le succès de la politique linguistique du pays, les Mauritaniens devraient être mus uniquement par l’intérêt supérieur du pays. Le temps n’est plus aux querelles byzantines, ni aux idéologies éculées ; il n’y a plus de place aux esprits étriqués et sectaires, ni aux marchands d’illusions (j’allais dire marchands de canons). Un dialogue franc, sincère et constructif entre tous les acteurs concernés permettrait –j’en suis sûr-de briser les barrières psychologiques et de déjouer tous les pièges en vue de l’avènement d’une Mauritanie nouvelle, réconciliée avec elle-même. Ainsi, grâce à l’adoption d’une attitude éclectique, à la sérénité et à la confiance réciproque, nous pourrons bâtir la Mauritanie de demain, celle dont nous rêvons tous, à savoir une nation arc-en-ciel, juste et égalitaire; est-ce impossible ? Mohamed Vall ould Cheikh Docteur en didactologie des langues et des cultures Bibliographie (sélective) – OULD CHEIKH ( Mohamed Vall), le français en Mauritanie : bilan et perspectives, éd. Septentrion (Fichier central des thèses), 1996, Lille, France ; – OULD ZEIN (Bah) et QUEFFELEC (Ambroise), Le français en Mauritanie, Edicef, 1998 ; – SOUNKALO (Jiddou), la situation linguistique en Mauritanie, in Notre Librairie, janvier-mars, 1995; – Maître TOURE (Moctar), L’arabisation en Mauritanie, publié sur le site CRIDEM, le 30 mars 2010 ; – DIA (Alassane Ndiengoudi), la gestion officielle du plurilinguisme ou l’histoire de la politique linguistique de la Mauritanie de l’indépendance à nos jours, article publié sur le site flamnet.
https://pulaar.org/2011/07/30/quelle-politique-linguistique-pour-la-mauritanie/
Mbiya-ɗen ko ñalnde 25 marse woni ñalngu beldital ngenndi. Nguu ñalngu, hawriti ko e ñalawma njuulu Kayhayɗi ganndaaɗo oo, oon ñalawma hitaande 2009, mo Muhammed wul Abdel Asiis, tawi ina woni seneraal, yiylotonoo dagnude hoore mum to bannge politik, ina ndaara mbele wondiiɓe mum e haɓdiiɓe mum ina kooloo ɗum. Mbiya-ɗen ko ñalnde 25 marse woni ñalngu beldital ngenndi. Nguu ñalngu, hawriti ko e ñalawma njuulu Kayhayɗi ganndaaɗo oo, oon ñalawma hitaande 2009, mo Muhammed wul Abdel Asiis, tawi ina woni seneraal, yiylotonoo dagnude hoore mum to bannge politik, ina ndaara mbele wondiiɓe mum e haɓdiiɓe mum ina kooloo ɗum. O ɓurnoo yiylaade e oon sahaa nii, ko hoolaare mooliiɓe, wuurnooɓe e mette e lor ko ina wona duuɓi 25. E ngaal ɗanngal to Kayhayɗi, ina jeyanoo e ngoƴaaji makko yiɗde ittude sikke paatuɗo e gooto e sababuuji gaddanɗi depiteeji leñamleñameeji semmbinde mo waɗde kuudetaa makko oo : so bonnude golle nanondiraaɗe ɗe persidaa Siidi Muhammed wul Seek Abdallaahi fuɗɗinoo siynude, hono ñawndugol gagga warngooji e gartirgol mooliiɓe. Ɓayri o waawaano dartinirde nii tan golle puɗɗaaɗe ɗee, yimɓe fof ina kucciti e makko, tawi kadi koolaaki sababuuji tigi tigi kuudetaa oo kam e faayndaare « yahdiiɓe » makko, laamu nguu woppi golle ɗee njokki. Yo golle njokku, kono ɗe mbonniree les, ɗe ɓolee faayiida majje haa laaɓa ! Ko heddii koo, maa parbagaan luulndiiɗo sidoca jokkit. Keɓtugol gagga warngooji oo, potnooɗo safrireede nanondiral e denndaangal ɓe ɗum toɗɗii ɓee, ina heen konu nguu, e naatnugol e mum politik, bonni geɗe ɗee kala. Doosiyee potnooɗo uddireede jeewte denndinɗe denndanngal ɓe ɗum toɗɗii ɓee, potnooɗo joofirde yaafuya tawa ko e weleede e jaɓgol loraaɓe ɓee, e joom en hakkeeji waraaɓe ɓee, wiyaa ina ñawndiree njeenaari kaalis, aduna fof ina ndaara, ngam fompude ƴiiƴam gacce paflotooɗam ina laajoo nuunɗal ! Nde persidaa wul Abdel Asiis toɗɗaa, o suɓii yimɓe hesɓe ngam toppitaade hafeere mooliiɓe. Ɓeen nde ngari, ndiiwi denndaangal jagge toowɗe kalifu geɗe nder leydi ɓe tawnoo ɗoon, kam e denndaangal gollotooɓe toppitinooɓe njuɓɓudi e karallaagal gartugol ngol. Lomtii ɗiin foksineeruuji koosɗi gonnooɗi ɗoon ko adii 1989, ko miijiyankooɓe, leñamleñameeɓe teskoranooɓe binndanɗe mum en e nder « Chaab », e oon sahaa gooto. Ɗum yuumti ko ɗo boni, bonni golle ɗee, itti faayiida mum en haa laaɓi. E ko tabiti, alaa ko teskaa so wonaa dille halfinaaɓe kumpital ANAIR, UNHCR ina ndaara. Hannde, artiraaɓe ɓee nguuri ko e jaynge, ngartii e baasal mum en nguurnoo e daayo kitaale 1989 ɗee. Ngonka maɓɓe meeɗaano waylaade. Won heen boom nimsii ko artirnoo ɗum en, sibu haa hannde mbayi ko no tumarankooɓe e nder leydi mum en nii. Laamu nguu fuɗɗinooma wiyde ina rokkita ɓe hakkeeji maɓɓe, kono hannde eɗen teskii, nde laamu nguu wiyata ina udda doosiyee oo, wonde mooliiɓe ɓee ina ngoɗɗi e keɓtugol hakkeeji mum en. Sibu haa hannde ɓe keɓtaani leyɗe maɓɓe, ɓe keɓtaaki ɓiyleydaagu maɓɓe, ɓe keɓtaani golle maɓɓe wonande wonnooɓe foksineeruuji diiwanooɗi. Uddude ooɗoo doosiyee e ooɗoo sahaa, ujunnaaje artiraaɓe ɓee fof e salaade ɗuum, ma a taw nii ɓuri wonde ɓural wonande yimɓe fof. Wonande laamu nguu e moliiɓe ɓee kala. E miijo maɓɓe, wuurde e ɗawre e caɗeele e muus daayo, nder tuddule caggal leydi, ɓuri artude e dowla mo alaa ko njogani maa so wonaa ngañgu e kutuya ! Ooɗoo ñalawma 25 marse wiyaa ko ñalawma beldital ! Hol ko ɗum firti ? Hol welditooɓe ɓee ? Hol ko addunoo ɗee bone fof ? Hol saabiiɓe ɗuum ? So beldital ina foti wonde, wonaa hakkunde leƴƴi leydi ndii. Sibu hay gootol e majji waɗaani goɗngol ngol. Ɓayri ko laamu saabii ko kewi koo fof, beldital ngal foti wonde ko hakkunde dowla oo, dowla mo sefre sukñuɓe innitortooɓe leñol ngol nulaani ɗum en, kuutortoo ngam fawde fenaande e waɗde leƴƴi keddiiɗi ɗii bone. Ɗum noon ko dowla foti yaafnaade, safra juume mum, ƴeewtoo golle yimɓe mum mbaɗata e nokkuuji worgo leydi ndii, wayla sifaa no ƴettirta kuule, wallinoroo denndaangal muritaninaaɓe, e dow potal, e denndaangal ko ina yahee walla feccee. Laamu ina foti seertude e nooynaare. E ngu foti seertude e politik naafigaagal deeƴnoowo ɓerɗe kono baroowo yimɓe ! Amar wul Bejaa L’Authentique Quotidien Firo : Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2012/03/29/beldital-ngenndi-mbiy-%c9%97on/
1. Hananna e binnditagol E wiyde Saaleh wul Hananna, gardiiɗo Haatem, nokkuuji keewɗi to bannge fuɗnaange leydi too, haa hannde njiyaani tawo winnditooɓe saka yimɓe mum en mbinnditoo. O wiyi ko ɗi nokkuuji 9, jeyaaɗi e komin el Fullaaniya, tee woni caggal ɗum ɗoo ko geɗe politik. Ɗiin nokkuuji nii e wiyde makko mbayri wootde ko e kitaale 90. 2. Ñaawoore Asiis – Mameer Ñawoore hakkunde Noel Mameer e Muhammed Abdel Asiis , udditta ko ñalnde 13 mee 2014. Noel Mameer woni depitee Faraysenaajo takkunooɗo hooreejo leydi men wonde « mawɗo tarafikaaji dorog ». Caggal ɗuum, eɗen nganndi o etinooma, kanko tuubaako oo waɗdeede maslahaa, caggal nde o Asiis wullitii « bonnugol innde mum » t o ñaawirɗe Farayse . Tuggi ndeen fayi jooni noon, huunde ndee wayliima no feewi, sibu geɗe keewɗe goɗɗe caaktaama jotondirɗe e ɗuum, ɗo innde mawɗo leydi ndii sowtaa. 3. CENI ina wiyi dak yimɓe politik Alarba 22 mee 2013, rajo Nuwaasoot bisminooma Bereyka wul Mbaarek e Bilal wul Dik ngam faccirde wullitaango hardaneeɓe. Ko e ndeen yeewtere Bereyka wiyi wonde CENI kalfinaaɗo ɗowde woote garooje ɗee hoolnaaki sibu, yimɓe heewɓe jeyaaɓe e partiiji politik ganndaaɗi ina e makko. 4.   Seedeeji Asiis So artii e hakkunde Asiis e Noel Mamère noon, ina wiyee o suɓiima jaaynooɓe ɗiɗo, hono gardiiɗo La Tribune biyeteeɗo Muhammed Faal wul Umeer e Iselmu wum Mustafaa, gardiiɗo Tahaalil, yanti e Seeknaa wul Nenni, ɓurɗo anndireede darnde mum politik sara laamu nguu e biyeteeɗo Peer de Jong, ofisiyee Marin Farayse ɓooyɗo. Eɗen ciftina wonde ko Abdel Asiis wullitii to ñawoore caggal nde Noel Mamère takki mo wonde mawɗo tarafik dorog e diiwaan hee. Ina wiyee wonde ñawoore ndee ina gasa jooɗoyoo e hitaande 2014.
https://pulaar.org/2013/07/20/kabaruuji-da%c9%93%c9%93i/
«…Gila celle ƴellitii haa safrooɓe ceeki deedi, haa hannde won wajiiɓe ene ndartii ne nguuri woondu …». Ɗum ko jubbanngel e yimre Aamadu Sammba Demmbele lollirɗo DAS, ɗo wonnoo e waajaade ɓinngel aadama, ngel mbelemma fittaandu mum yejjitini kuutoragol hakkille mo « Alla rokki neɗɗo yo miijtoro, caggal nde rokki kullon cettelle yo kaɓtoro ». Ngoon miijo fotngo اe kala sahaa durneede, ngam sooynoree ko gite ɗe njiyataa so wonaa nde yettii, ɗum woni janngo. Miin dee, hoyre am ina woƴi mi, kono leñol am kadi ene siklini mi. Ngool leñol ngol haaju mum alaa so wonaa he ko ɓenni, ko jogoraani artude haa leydi e asamaan taggee ɓaaree. Becce fof ɓoɓɓiima, sabu juuɗe muusde e piytagol mumen. « Ko enen ngadii, ko enen nganndunoo gila hanki, ko enen ɓurnoo suusde e wonde jaambareeɓe, ko enen paɗɗi, ko enen ɓuri alɗude, ko enen, ko enen, ko enen ». Njah-mi haa ɗeɓ-mi wiyde « njaltinee kam heen, mbiyee tan onon ». Ɗum addani-mi naamnaade hoore am won e naamne bayɗe no : so tawiino ko enen ɓurnoo suusde, mate jooni ko en hultuɓe, saka eɗen ndonka foolde ɓerɗe men ? Sabu mawɗo gooto kaaloowo ko nafata meeɗii wiyde « woni cuusɗo tan ko baawɗo foolde ɓernde mum e sahaa nde teeɗanii muuyo mum tawi waynaaki hakkille ». Tawde noon hay muñondiral heƴataa he men, firti ko so en suusɓe ne, ko cuusal ñeemtinaangal, ngal hello e hakkille ittata no naane e jooni. Ene moƴƴi noon, ngannden, aduna oo fadaani en. Ko goonga, ñiɓo-ɗen he hanki, woto kesam-hesaagu hannde moɗde pinal men ndonken ko njangtoyi-ɗen janngo. Kono kadi, tawde ɓe paarnortono-ɗen hanki ɓee won ko mbaɗnoo, mbele enen ne alaa ko mbaaw-ɗen waɗde hannde, ngam hebanaade janngo. Ɓurani en tan ko fiytaade becce e fooɗtude ɓinngu moƴƴaagu, tee aduna ene doga dartaaki. Waɗde enen fof, en ceediima « ko en daɗaaɓe e banngeeji keewɗi ». Ellee, njooɓi-ɗen tan ko daaɗe men ngam woyde piyle piyano-ɗen, woƴaani en kay daraade mbele woto en piyteede goɗngol. Hay jeyaaɗo he men, biyɗo ene waajoo en, tuumaten ɗum ko soodeede, eɓe cikkaten ko haɓdiiɓe gollodaade. Gila e pelle sukaaɓe, haa yettii pelle gure, ɓenni fayi he lanndaaji dawrugol, alaa ɗo njooɗdoto-ɗen haa ceerten tawa en kaɓaani, en tikkondiraani. Alaa nde mbataten tawa en ndukdaani haa caaktondir-ɗen sirluuji, haa mbonondir-ɗen. Alaa ko pewjidten haa kawren saka tabitinen. Alaa mo ngardinten haa teddinen, ɗowto-ɗen jamirooje mum. Alaa mo kooloto-ɗen halfinde golle men haa mbaasen tuumde ɗum laataade  « koolangel ƴakki aawdi ». Ndeen ne dee, hannde ngon-ɗen ko he aduna mo DAS wiyata « jamɗe koko mbaɗti dogde ene pompoo duleeɗi ceeɗu. Laaɗe koko mbaɗti diwde haa ndaɗtii ciile kammu ». Tawde ɗum fof e wayde noon, enen, ɓur-ɗen yiɗde ko faarnoraade ko ɓenni, en ngalaa haaju e janngo. Dental alaa, kawral woodaani, Nanondiral kam ko he ceɓe ɗemɗe tan, so en ndeentaaki, « ñalnde pucci kiji ngirñitii, so Alla faabaaki, ngu men heedata ko caggal ». Ɗum fof e wayde noon, coftoren konngol Pulaar biyngol « Hakkunde seɓɓitaade e teɓɓitaade, heɓɓitaade ene heƴa ɗoon ». Yo Alla rokku ene nande, faamde e rewde ko moƴƴi e men koo. Malal Sammba GISE
https://pulaar.org/2021/09/24/kaalden-goonga-hakkunde-se%c9%93%c9%93itaade-e-te%c9%93%c9%93itaade-he%c9%93%c9%93itaade-ene-he%c6%b4a-%c9%97oon/
Leydi Muritani mawninii, ñalnde talaata 21 lewru mee 2013, ñalngu winndereewu Paabi Jaatiiji e dow tiitoonde « faawru jaatiiji, nokku ciftinorɗo e fento ko nehaande ɓamtagol renndo » . Wejo alɗungo, feeñninngo ŋari finaa-tawaa men waɗaama. Wejo ngoo hollirii gila e goobuuji tawanooɗi e nder wimmbalooji kaaƴe jeereende Sahara, kuutorɗe gila e jamaanu kaaƴe kecce haa e geɗe kesam-hesaagu kollirooje hakkilantaagal e hattan Muritaninaaɓe waawde eeltude e huɓindaade nokkuuji ɓurɗi mettude e saɗtude e dow ndiiɗoo leydi. Lappi laawɗuɗi, ɗi yimɓe mawɓe, teskinɓe e jamaanu, ngu jiidaa ciirol, tawtoraama geɗe ɗee. Wejo ngoo waɗi ko e nokkuuji tati : 1. wejirdu duumiindu geɗe ɓooyɗe (geɗe biilleyaagal), ndu 200  m2; 2. wejirdu dumunnaaru ndu 200 m2; 3. wejirdu geɗe fitiram-gollaagu, ndu 400 m2. So a naatii e wejirdu adanndu nduu, gite maa ngadotoo duƴƴaade, bannge nano, ko e geɗe biilleyaagal (arkewoloosi) ɗe mbaadiiji ceertuɗi, gila e kaaƴe cehaaɗe, kaaƴe ɗaatnaaɗe, jeeɓi laañe, laɓɓe giñci-gañcaaje, ƴiye cettaaɗe, fannuuji mahdi looɗe ceertuɗi, jawe e kootone ɓakkere suumtaande haa e kaaƴe-boɓi, duggirtenooɗe gaweeje. So a ɓosii seeɗa, njanataa ko e geɗe daawal ɗimmal hade-daartol jamaanu kaaƴe kecce (néolithique). Ɗoon, ko fallanteere yaajnde udditanaa ƴellitaare ngaynaaka e ndema. Sifaaji looɗe, bulki, guttooji, ɗi mbaadiiji keewɗi e nate baɗanooɗe e bale wimmbalooji kaaƴe gannominooje no nguurndam hanki waynoo, ena ɗoon mooftaa. Caggal jamaanu kaaƴe kecce, jamaanu ƴiye e mahngo, jamaanu mbanngotoongu nguu hollaa ko jamaanu  nde jamɗe njoli, gila oogirɗe mum, ɗo kaaƴe taaynetenoo ngam yaltinde heen jamɗe e geɗe tafanooɗe e ɗeen jamɗe fawaade e pergol hakkille aadee : jeeɓi, bane e kaynirɗe jaka. Ɗoo ne kadi, wejo ngoo refti tan ko e sawaawo sahaa oo. Kala ko reggondirnoo e nder dumunna, ko noon wejo ngoo lelniri. Nde jamaanu nguu yawti jamaanu mbaylaandi, darii ko e yeeso natal mawngal. Ko holsere haawniinde, nde gallaaɗi mawɗi, nataa heen. Nde yiytaa ko e hitaande 1981 e dow haayre wuro Tiisit. Yiyti nde ko ganndo mawɗo biyeteeɗo Robeer Wernee; Ko ɓooyaani koo, Gollorde Ngenndi wonande Paabi Jaatiiji waɗti wiiño haa yiyti nde, yiyi sifaa mayre hay dañaani huɓindaade hitaande nde nde nataa ɗoon. E sikke, sahaa mayre ko gila e jamanuuji ɓennuɗi, ɓooyɗi, ɗi ngoɗɗaani hade-daartol. So a ɓooyii ndaarde nde, nde addantu maa ko mbaydi kaawniindi ngaari-nagge, ɗum woni, so a ndaardii nde yeeso, a sikkittaako e rebbaagu mayre (yeru, waasde nde ƴonngo). Kono kadi, so a ndaardii nde caggal, a yeddittaako ko nde ngaari. Ɗum noon e tonngol, mbiyen holsere Tiisit ndee ko ndurmbeliire. Mbele nde wonaa holsere ndurmbeliire nde Aamadu Hampaate Bah sifotoo e nder deftere mum ” tinndi fulɓe jannginooji”, lomtiinde Geno e dow laral leydi? Mbele kadi, haa hannde, wonaa kayre woni ngaari Appiis mbiyetenoondi Fulɓe ena ndewatnoo e daande maayo Niil to leydi Misra, caggal ɗum pecci ndi, hade mum en ferde e saraade? Ɗacciren wiɗto ngoo fanniyankooɓe fannu oo. Teskuya goɗɗo wonande ndeeɗoo tagoore ko naykiɓɓe gonɗe e nguru nguu fof. Ena gasa tawa natatnooɓe nde e oon sahaa njahrunoo e naykiɓɓe ɗee ko pate walla todde, keewɗe yiyeede e won e nayi. Ɗoo ne kadi, mbele haa hannde, en ngonaani e yeeso holsere ɗo goobuuji nay (ɓaleewe, raneewe, oole e woɗeewe) ɗi nagge waawi jogaade renndinaa e mum, hono kadi no Aamadu Hampaate Bah sifortoo holsere ndurmbeliire nii ? E dow ɗum kadi, e nder firooji fanniyanke ɗowoowo wejo ngoo, ndeeɗoo holsere nataande, addaa e Faawru Jaatiiji Ngenndi, nataa ko e nokkuuji ɗiɗi ceertuɗi e nder wuro Tiisit ngoo. Holsere ɓurnde mawnude ndee woniri ko bannge worgo wuro ngoo, ko nde meetereeji nay njuuteendi. Ɓurnde famɗude ndee waɗaa ko e dow haayre jiimtunde e wuro ngoo. Ko nde meeteer gooto e feccere njuuteendi. Nde huccitinaa kadi ko bannge funnaange e teskaade laawol naange. Ɗum firti ko nde huccitnaa ko e naange fuɗoowe, nde ruŋtinaa naange mutoowe. Caggal ɗuum ko ayaawo wuro Awdagoos hanki, wuro ngo daartiyankooɓe noddirta kadi Tegdawoos, tuggude e darɗe koɗorde, sanamuuji ɓakke, ñaaƴe e geɗe cuɗorɗe goɗɗe tawi ko ɓakke cuumtaaɗe, geɗe motto (kewe e kerndelle), jarduɗe (cimmorɗe), peesirɗe, kuɗi jaka (ko ɗuum waɗetenoo sammbarde e laamu Ganaa), labale haa e wutteeji jamɗe. E nduun wejirdu, wejo ngoo uddiri dame ko ɗereeji kaalis meeɗnooɗi huutoreede e nder leydi ndii gila nde Muritani natti huutoraade ceede Seefaa. E wejirdu ɗiɗaɓuru, ɗum woni wejirdu dumunniiru nduu, kaawisi banngotooɗo, so taƴtii damal, ko doggol pille maantiniiɗe to bannge koɗki, baɗnooɗe e Muritani, gila nde neɗɗo fuɗɗii hoɗde heen, ko ena tolnoyoo e duuɓi miliyoŋ, haa arti e duuɓi 2000, ko adii daartol kereceŋ-en. Wiyaama ɗoon kadi ko fulɓe mbiyatnoo jammbel-ƴiiwoonde, laɓal giñci-gañca (laɓi haayre mbaɗki mbeleendi banngeeji ɗiɗi fof), geɗe muukiiɗe ɗe nganndaaka ko nafatnoo, binndi gannde diine ɓooyɗi, kono kadi geɗe kesam-hesamaagu yeeɓaama ɗoon, gila e goobu, cuɗaari, hirkeeji daabeeje, petelaaji, cuuɗi petelaaji, ƴiyal mola ngaaka e taabal mawɗo leydi gadano, hono Moktaar Wul Daddah. Wejirdu tataɓuru nduu fayti ko e fitiram-gollaagu. Ko ndu 400 m2, ndu woniri ko dow, e etaas gadano. Geɗe bejaaɗe e mayru ko ŋarɗuɗe, belɗe yeeɓde saɗne. Ko hakkilantaagal Muritaninaaɓe timmungal, e nder ceerungal mum e nder njaajeendi mum to bannge pinal e ñeeñal, woni ɗoon. Hay leñol gootol yejjitaaka walla welsindaaka. Gila e kuutorɗe awo aadanteewo haa e cambe awo mbaylaandi, tuggude e lawlawre maama Labbo haa e serem Kalmbaan, geɗe ngaynaaka, gollorɗe wayluɓe, cañu geese e yahdiiɓe mum taññeteeɗi e nder mbaylaandi Kaaw Jarno, maabo e geɗe goɗɗe mahngo ena ɗoon ndiimaa. Aɗa waawi ndaarde kono memde alaa heen, nde tawnoo ko yitere yiyata, junngo ko seyɗaane. Ena ɗoon kadi kaɓirɗe harbiyankooɓe e nate gaadanteeje ƴettanooɗe gila e duuɓi jeytaare. E tonngol, mbiyen faawru jaatiiji Muritani ena ŋarɗi, ena alɗi, ena heewi fannuuji. Jamaanu ngarnoongu yeeɓde wejo ngoo, teskiima ko waɗaa koo, kadi weltiima no feewi. Gelongal Fuuta, Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2013/08/15/mawningol-nalawma-paabi-jaatiiji/
Ɗiɗo heen noon ɗaccitaama, mbiyaa alaa ko mbaɗi. Baɗte majjum ɓurɗe ɓallaade ko Kariimu waawataa wonde kanndidaa e gardagol leydi Senegaal e woote garooje ɗee (2009 walla 2007 so ustugol manndaa Makki Sal yiɗi hollitde senegaalnaaɓe ngol jaɓaama). Ñalnde 21/03/2015 tan noon parti PDS e gardagol baaba makko hono Abdullaay Wad toɗɗinoo mo yo o won kanndidaa mum e woote hooreleydaagu garooje ɗee. Ina gasa tawa waɗnoo parti oo heñaade toɗɗaade mo, ko mbele ina battina e ñaawoore hee, kono ellee ɗum battinaani heen. Pulaar wiyi « ko maayi e raddo fof ko jaawngal difii », woni bone garɗe e makko fof ko baaba makko waɗi. Waɗi noon, ko baaba makko alaa no waɗaano mbele kariimu ina rona ɗum e jappeere laamu. Eɗen ciftora nde Kariim hawaa e gardagol meeri Ndakaaru ñalnde 22 marse (kadi) 2009, ngam seknoraade senegaalnaaɓe baaba makko nomi mo kalifu nokkuuji nay teeŋtuɗi, keewɗi kaalis, haa senegaalnaaɓe mbaɗti wiyde mo kalifu Asamaan e Leydi sibu Baaba makko lammini mo Gollondiral hakkunde leyɗe (Coopération internationale), mahaaɗe (infrastructure) Peewnugol leydi (aménagement du territoire), e Jolngo (transport). Huunde haawniinde ɗo kawaaɗo e woote yeenetee. E oon sahaa yimɓe fof ñiŋiino ɗum, senegaalnaaɓe mettini heen no feewi. Kono Abdullaay Wad safaaka ɗum, ko ɓiyiiko tan o yiyi. Ɗumɗoon tawti doosiyeeji mawɗi, keewi kaalis ɗi o halfinanoo, ko nanndi e Air Senegaal walla Anoci… Gila oon sahaa yimɓe ɓee ina tuumi mo ñaamde kaalis, ko idii to woɗɗi coftingol Ñaawoore Kuuge Galɗugol ngol rewaani laawol, ko lolliri toon Crei (Kereyii) koo. Ñawoore makko yani ko 23 marse 2015, woni duuɓi 6 caggal nde o hawaa e woote. Lewru marse kay malaani mo. Jaaynoowo gooto wiyi « ko Kariimu ñaawaa kaso, kono ko baaba makko waɗata kasoo oo » sibu ko kañum difii oo hakke. Ko waawi heen wonde fof, eɗen mbaawi wiyde Senegaal waɗii taɓaal mawngal goɗngal, sibu, ko fayi arde, wonaa m woni kala suusata wootaade e jawdi buur. Muttaar
https://pulaar.org/2015/04/27/kariim-wad-kasoo-duu%c9%93i-6-e-138-miliyaar/
Denɗiraagal ko njonngu enɗam njahrungu to bannge yano walla yeewtere, lelnaangu hakkunde jiiduɓe, saɗtidiiɓe, yontidiiɓe walla hakkunde hoɗdiiɓe wuurduɓe ngam newnude e moƴƴinde nguurndam mumen. Faandaare ndee ko jokkude e wuurtinde enɗam, ɓadtondirde, suusnondirde, ñifde fitinaaji, momtude luure hakkunde wonduɓe, foti ko e nder leñol gootol walla e leƴƴi keewɗi guurduɗi. Hol no denɗiraagal ardi? Denɗiraagal, e ko hakkillaaji ɓuri hawrude, ari ko e laamu Sunnjata Keytaa, caggal nde fooli Sumanguru Kantee, laaminooɗo Sooso. Samanguru Kantee ko laamɗo baylo, ceddeejo keewnooɗo doole, keewnooɗo gannde ɓaleeje. E laamu makko, leydi Manndeŋ yahiino haa ɗeɓi fusde Alla e kareeli makko heewtude. Rimɓe heewɓe mbaɗtaama jiyaaɓe njeeyoyaama walla ndaaƴaama e geƴƴelle. Heewɓe mbaramaa, gure keewɗe pusii, ndogii. Ndeen owre ndee mawnii, faayre ndee jaalɗiima woto gooto fof waasde fittaandu mum walla nii ndimaagu mum, woodi e laamɓe rentuɓe, ngemmbi Sunnjata Keytaa. Sunnjata Keytaa fooli Sumanguru Kantee ɗo wiyetee Kirinaa e hitaande 1235, caggal jibineede Annebi Iisaa. Ndeen poolgu nguu yanii, Manndeŋ seertii hankadi e laamɗo dool-dooliijo, 12 laamɗo laamiiɓe e gure Manndeŋ, ndenndi kadi piili Sunnjata laamɗo laamɓe, ko wiyetee e farayse Empereur koo. Ndeen o fiilaama laamɗo laamɓe, kanko Sunnjata, o renndini, kanko ne, joom hakkille mawɗi en ngam miijanaade leydi Manndeŋ e ko jokkii e mayri tuugnorgal nguurndam ñiiɓnowal jam e kisal, gartirowal hoolaare e koɗdigal moƴƴal e dow ndimaagu ngu heertinaani tawa gooto fof ena ɗooftoo hurumaaji e faayidaaji leydi ndii. Ndeen joɗnde jooɗinoo ko e hitaande 1236 to wiyetee Kanngabaa e nder diiwaan Bamako. Ko e ndeen joɗnde, kuule keewɗe ƴettaa paytuɗe e jojjanɗe aadee, e nder heen denɗiraagal ngal nganndu-ɗen hannde ngal. Kala ko ɓaleeɓe mbaawnoo kewnude hono denɗiraagal e heewde faayiida, feeñaani tawo. Denɗiraagal kadi ɓuri jaalɗaade ko to bannge hirnaange duunde Afrik ndee. Won waɗɓe wonde denɗiraagal hecci joɗnde Manndeŋ ndee. E miijo ɓeen, denɗiraagal fuɗɗiima gila leƴƴi ɓaleeɓe ngummanooki tawo Misira. Kono so en ƴeewii maa en taw tuggude e wuddude Afrik fayde bannge mum funnaange, leƴƴi koɗɗi ɗoo ɗii nganndaa walla kuutortaako denɗiraagal. Ndeke eɗen pota faamde wonde denɗiraagal jibinaa ko e nder Hirnaange Afrik, ko heen kadi haaɗi. Denɗiraagal e renndo Fulɓe Fulɓe ne ko leñol kaalowol Pulaar walla Fulfulde, ɓurngol saraade e doŋre Afrik wonande leƴƴi keddiiɗi ɗii. Engol tawee e Muritani, Senegaal, Gammbi, Gine Bisaawo, Gine Konaakiri, Mali, Burkinaa Fasoo, Niseer, Niseriyaa, Kameruun, Caad, Siraa Lewoon, Somali, Sudaa, Centar Afrik, Togo haa e Benee. Haawnaaki tawa won ɗo ngol filtata banngeeji goɗɗi kono ko e nder ɗeeɗoo leyɗeele ngol ɓuri jaalɗaade. Ko ɗuum jeyi sabaabu kala faayiida kewɗo walla ƴellitiiɗo e nder Afrik, ena tawee e maggol, kanngol Leñol Fulɓe ngol, haa teeŋti e denɗiraagal. E nder renndo Fulɓe, denndiraagal ko huunde nde heedtinaaka caggal e nder nguurndam, feeñiroore e mbaydiiji keewɗi. Ena woodi : So en njiɗii yaajtinde, mbiyen : Denɗiraagal enɗam – Hakkunde neɗɗo e ɓiy kaaw mum walla ɓiy Gorgol mum beƴ walla cawndiiɗo Taaniraagal – Hakkunde neɗɗo e jinnaaɓe jinnaaɓe mum, beƴ walla sawndiiɓe walla hakkunde neɗɗo e ɓiɓɓe ɓiɓɓe mum beƴ walla sawndiiɓe. Keyniraagal e ƴeekiraagal – Hakkunde neɗɗo e joom-galle banndi mum debbo walla hakkunde debbo e joom-suudu banndi mum gorko. Denɗiraagal jettooɗe – Denɗiraagal jettooɗe ko ko wayi no hakkunde jettooɗe Njaay, Sih, Joop, Jaak e Jeŋ walla no hakkunde Bah, Baal, baalde e Jallo, Kan, Kah e welle walla kadi haa hannde no hakkunde yettoode Sal e jettooɗe maabuɓe e kuuɓal. Tesko-ɗen wonde jettooɗe Soh e Jah ɓuri yaajde ngesa denɗiraagal e nder Fulɓe. Ɗe taarondiri tan ko e Bah e Jallo. Denɗiraagal hakkunde pelle – Hakkunde fedde e fedde mum dow, hakkunde fedde e fedde mum les. Hay to bannge ndiftungu walla caayngal jombaajo, kaw walla potle nodduɗe keewal yimɓe, ko ɗeeɗoo pelle keewi gollodaade. Denɗiraagal leƴƴi – Hakkunde Fulɓe e Seereraaɓe Denɗiraagal kinɗe – Hakkunde Seɓɓe e subalɓe, ekn. Denɗiraagal diiwanuuji – Hakkunde Boosoyaaɓe e Yirlaaɓe Denɗiraagal gure – Hakkunde Mbooyo e Jamaa- Alwaali, hakkunde Jamaa e Gamaaji Sahre walla hakkunde Ceelaaw e Gede. Tesko-ɗen e ɗeeɗoo jeese jeenay, kala heen ɗo denɗiraaɓe mbaɗdi walla luural joli hakkunde mumen, so ɓe tintoyii nimsa mawɗo jolanat ɓe haa tuubabuya heƴa heen so tawii kay ɓe ngonaa yimɓon. Geɗe guurtinirɗe denɗiraagal To bannge geɗe guurtinirɗe denɗiraagal, Fulɓe ena njogii heen golle maantiniiɗe : Ŋuuñdi Ŋuuñdi seekaa ko e gollal ŋuuñde. Ŋuuñde kadi ko ñeemtinde sonkaango fowru. Ɗoon, neɗɗo artat haa e galle kaaw mum en, ɗo denɗi mumen ngoni, ñeemtina fowru, wona e ŋuuñde. Denɗiraaɓe, ɓiɓɓe kaaw ɓee ngooda ko ndenndini, ngitta, ndokka denɗi mumen fowru nduu. Ɗuum ko no fowru wiyrata : “ so mi arii e wuro fulɓe, maa mi nawii ɓotel walla mi nawii damngel maa jiiba berlaaɗo walla so ɗum alaa mi muuɗa ndoondi gaɗa galle”. Dum firti tan ko so neɗɗo naatii e galle ɗenɗi mum en woodat ko yaltidi ɗoon, huɗnetaake. Ɗoo ne kadi ena anndina en wonde hay e nder denɗiraagal, yimɓe ena kuutoroo toowal e lesɗal, fowru e mbaroodi, ndimaagu e njiyaagu. Dokkoowo oo woni dow, woni mbaroodi, woni dimo. Dokketeeɗo oo woni les, woni fowru, woni jiyaaɗo. Cemmbudi Cemmbudi ko ndeelam nguurɗam ɗam neɗɗo wujata e ɓiy kaaw mum walla e denɗiraaɗo yettoode ngam siftinde ɗum fotde denɗiraagal ena hakkunde maɓɓe. Cemmbudi waɗetee ko e ñalawmaaji mawɗi ko wayi no juulde taaske. Ŋuuñdi e cemmbudi toɗɗii tan ko denɗiraagal enɗam walla denɗiraagal jettooɗe Yano Yano ɓuri yaajde e geɗe guurtinirɗe enɗam e nder lowre denɗiraagal. Ko konngi walla geɗe jalniiɗe pentaaɗe ɗi neɗɗo wiyata walla waɗata denɗi mum ngam siftinde ɗum enɗam denɗiraagal ena hakkunde mumen. Kala gonɗo denɗe, aɗa waawi yanaade mo, no o fotiri fof to bannge duuɓi walla to bannge daraja ko aldaa e fitina. Ɗum firti ko yano wondaaka duuɓi, tonngotaako e yeeso joomyaal. Saali To bannge saali, woodi ko waɗde saali e nanngude Saali – Waɗde saali ko yande diwaande e geɗe ɗe hakkilantaagal renndo hersirta walla jalata ko wayi no geɗe paytuɗe e ñaamde, jejji ko fotaani yejjitde walla ɗo fotaani yejjitde huunde. Coodtiigu saali ko yoɓaneede. – Nanngude saali ko huunde jalniinde saɗne. Nanngoowo saali oo heewi nanndikinaade ko ɗawaaɗo hakkille, waɗa limce, waɗoo pucci gawɗe walla leggal, debbo ɓoornoo comci gorko, gorko waɗa comci ɗi rewɓe ngaadorinoo ngam addinde ko kañum heedi les, ari ko daartude e denɗi mum coodtirgu saali baɗaaɗo oo. Kadi nanngugol saali haaɗataa tan e baɗɗo oo. Kala mo o jiidi yettoode, naatat e saali hee. Yumma e ɓiɗɗo ena mbaawi nanngondirde walla nii hay esiraagal. Gelongal Fuuta lollirɗo Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2015/04/12/den%c9%97iraagal-nder-renndo-ful%c9%93e/
Ko ñalnde talaata 29 marse 2016 wonnoo, to Washington, leydi Amerik. Tee o heɓi njeenaari ndii ko e juuɗe John Kerry hono Kuuɓal Dental Dowlaaji Amerik. Njeenaari ndii ko njeenaari ndokketeendi Debbo Cuusɗo, mo Departemaa Detaa (Ministeer geɗe caggal leydi) Dowla Amerik rokkata hitaande kala rewɓe aduna oo ɓe darnde mum en teskini e nder hare jooltugol jojjanɗe aadee e nder leyɗe mum en. Ko ñalnde talaata 29 marse 2016 wonnoo, to Washington, leydi Amerik. Tee o heɓi njeenaari ndii ko e juuɗe John Kerry hono Kuuɓal Dental Dowlaaji Amerik. Njeenaari ndii ko njeenaari ndokketeendi Debbo Cuusɗo, mo Departemaa Detaa (Ministeer geɗe caggal leydi) Dowla Amerik rokkata hitaande kala rewɓe aduna oo ɓe darnde mum en teskini e nder hare jooltugol jojjanɗe aadee e nder leyɗe mum en. Ko ñalnde talaata 29 marse 2016 wonnoo, to Washington, leydi Amerik. Tee ko e juuɗe John Kerry hono Kuuɓal Dowla Amerik. Njeenaari ndii ko njeenaari hakkunde leyɗe wonande Debbo Cuusɗo, mo Departemaa Detaa (Ministeer geɗe caggal leydi) Dowla Amerik rokkata hitaande kala rewɓe aduna oo ɓe darnde mum en teskini e nder hare jooltugol jojjanɗe aadee e nder leyɗe mum en. Njeenaari ndii fuɗɗii rokkeede ko e hitaande 2007. Ko Kuuɓal Dowla ndeen ngal, hono Condoleezza Rice sosnoo ndi. Ndi waɗanaa ko rewɓe winndere ndee waɗɓe ko teskini, ko ɗaɓɓi cuusal, yarlitaniiɓe banndum en, haa teeŋti noon daraniiɓe hakkeeji rewɓe. Rewɓe 13 woɗɓe keɓii njeenaari ndii hikka. FƁ
https://pulaar.org/2016/05/20/faatimata-mbay-he%c9%93ii-njeenaari-cuusal/
2011 maayii, hoto mo yahdi heen. Eɗen nduttoo (ciftina) e huunde e kewuuji maantinɗi kewnooɗi e mayre. Estoni, 01/01/11 : leydi mbiyeteendi Estoni naatnoondi e Dental Orop e hitaande 2004, naati kadi wertallo Oroo, woni leydi mum 17ɓiiri. Kayri woni leydi jeyanoondi e DentaSowiyet ngadiindi jeyeede e ngadental. Ostoraali, 02/01/11, toɓooli doolnuɗi njani e fuɗnaange-rewo leydi ndii, mbonni gese e oogirɗe. Ko famɗi fof 35 neɗɗo maayii heen. Niiseer, ñalnde 07/01/11 : dahngo tuubakooɓe Farayse ɗiɗo e nder restoraa Ñaamee. Konu Farayse e sanndarmeeɓe Niiseer, ngabbii dahɓe ɓee, ɓe njaggondiri e maɓɓe e nder leydi Mali, yimɓe 9 maayi heen : dahanooɓe ɗiɗo ɓee e sanndarmeeɓe tato e dahooɓe nayo. 16 saawiyee AKaydaa e Magreb (AQMI) innitii golle ɗee. Beresil, darorɗe saawiyee  : Toɓooli kulɓiniiɗi, gontuɗi ilam keewɗam e waraango ɓakke ndegginii koɗorɗe e jawdi e diiwaan hirnaange Rio de Janeiro : fotde 1 000 neɗɗo kalkiima heen. Oo woni musiiba gadano mo hooreejo leydi ndii, hono Dilma Rusef hawri e laamu mum. Tuunus, 14/01/11 , persidaa Ben Aali dogi mooloyii to Sawuud. Sudaan, tuggi 9 haa 15/01/11, 98,8% e wootnooɓe e woote diisnorɗe juɓɓinanooɗe to Sudaan worgo, ɗaɓɓi jeytaare diiwaan oo. Ɗum haɗaani hare jokkude. Ñalnde 9 sulyee, Rippoobilik Sudaan worgo wonti leydi 193ɓiri Fedde Ngenndiije Dentuɗe. Farayse, 15/01/11 , Marin le Pen lomtii baaba mum e gardagoparti biyeteeɗo Front National, parti ganndiraaɗo añamnguraagu. Hayiti : 16/01/2011 : GartaJean Claude Duvalier caggaduuɓi 25 daayo to leydi Farayse ɗo o mooloyinoo ngam ruppaade murtere ɓesngu. Ñalnde 19/01/11 , ñaawoore leydi ndii  o nanngi mo, ngam ñaawde mo sabu njeenaari, porlugojawdi  buur e jokkondirae waɗooɓe bone, tuggi 1971 haa 1986. Misra, 25/01/11 , seppooji puɗɗii to boowaTahriir. Nanngondire muusɗe mbaɗi hakkunde doole kisae seppooɓe ɓee e nder yoga e gure leydi ndii, ngam ɗaɓɓude yo Mubaarak woppu laamu. Yemen, 27/01/11 , ujunnaaje keewɗe seppooɓe nootii e noddaango luulndo ngam ɗaɓɓude yo Aali Abdullah Saleh, laamiiɗo ko ina ɓura 32 hitaande, yo woppu laamu. Ñalnde 3 suwee, kanko e jagge guwarnama makko keewɗe, ɓe ngaañii e bommbugojumaa galle laamu oo. O nawaa to Sawuud ngam safreede. Niiseer, 31 sawiyee : Muhammadu Yusufu, ɓooyɗo e luulndo dañi fotde 36% e daaɗe wootooɓe e daawagadanatoɗɗe hooreleydaagu. Ñalnde 12 marsa o heɓi 58%. Ɗee woote mbaɗiranoo ko artirde laamu siwien caggande konu folli laamu Mammadu Tañnjaa e feebariyee 2010. Senegaal, 6 haa 11/02/11 , Batu Renndo Adunankeewu 11ɓu jooɗii to Ndakaaru. Ngu jooɗii ko e yonta maantinirɗo iiñcuru tippudi hoorejawdi. Hade ɗuum ko heege mawnge yannoo e miliyoŋaaji miliyoŋaaji neɗɗo e nder winndere ndee. Batu nguu hawri ko e fitinaaji ɓesnguuji aarabeeɓe, ngu joofiri ko ɗamaawu nduu henndu maa yuumtu e aduna ɓurɗo nuunɗude e heewde njurum. Misra, 11/02/11 , Hosni Mubaarak woppii laamu, caggabalɗe 18 seppooji. NuweSelannde, 22/02/11, leydi yerɓii to wuro ɗiɗmo leydi ndii, wiyeteengo Christchurch. 75 neɗɗo maayii heen, 300 majji. 100 000 huɓeere njani. Ko e ngoo wuro kawgeadunankeeweRugby fotnoo yuɓɓineede e settaambar e oktoobar 2011. Yaabaan, 11/03/11 , yerɓo leydi doolnungo wondude e Tsunami moolanaaɗo njani e Yaabaan, mbonni huunde e Nokkuuji Nikleyeer. Boomaare mawnde : 9 487 maayɗo, 15 617 neɗɗo majjuɗo, ɓe njiyataaka. Ɗii musibbaaji tawtondirɗi mbonnii ko ina wona 200 miliyaar Oroo. Benin, 13/03/11 , sappo e nayo neɗɗo ina ngonnoo kanndidaaji e woote hooreleydaagu. Njiiɓru mawndu waɗi, caggande yimɓe Yayi Boni, gardinooɗo leydi ndii, mbayyini wonde o heɓii 55%, o gañiima e daawagadanal. Luulngo ngoo wiyi wonde ko ko wujjaa ; kono Diiso Doosɗe jaalɗini poolugu Yayi Boni, 53%. Libi, 17/03/11 , Diiso kisaFedde ngenndiije dentuɗe yamiri yo libi bommbe, e nder hawraande mum 1976 ɓere, yamirnde tiwaande dow Libi, yamirnde yo « denndaangapeeje katojinaaɗe kuutore ngam reende siwien ». Balɗe ɗiɗi caggaɗuum, maalde leyɗe hirnaange, e gardagoFarayse, wondude e ballateeŋtungaAmerik, udditi jaynge e konu Kaddaafi ; nguu njangu woni ɗiɗmu to bannge doole, caggawolde liɓnoonde laamɗo jartodinɗo biyeteeɗo Saddaam Huseyn to Irak. Siiri, 18/03/11 , seppooji ɗi meeɗaa yiyeede, luulndiiɗi laamu Basaar eAsad, gonɗo e laamu gila 2000, puɗɗii. Misra, 19/03/11 , 77% e wootooɓe Misranaaɓe ɗaɓɓi yo Doosɗe leydi ɗee mbayle. Hayiti, 5/04/11 , jimoowo biyeteeɗo MicheMartelly toɗɗaama Hoore leydi. Portigaal, 06/04/2011, sabu caɗeele faggudu e kaalis, laamu Lisbon ɗaɓɓirii DentaOrop ballal. Koddiwaar, 11/04/11 , caggalebbi nay hare e pooɗondiral, Loraa Bagboo nanngaa e nder galle laamu. Yaabaan, 12/04/11 , aksidaa Santaraanikleyeer Fukusima hiisaama e bonnande ɓurnde mawnude, kuloɓeydaniima yaabaannaaɓe. Dentaleyɗe Amerik, 14/05/11, Dominique Strauss Kahn (DSK) takkaama njangu e dow Nafisatu Jallo. Ñalnde 19 o demisoni e gardagoFMI. Niiseriyaa, 16/04/11 , seppooji e nanngondire caggande njeñtudi toɗɗe Hooreleydaagu mbayyinaa, wiyaa wonde Janathan Goodluck (57%) hawii Muhammadu Buhari (37%) : fotde 800 maayɗo. Maruk, 28/04/11 , njangu warhooreewu to Marakesh. 16 maayɗo : maruknaaɓe 3, faraysenaaɓe 8, Biritaannaajo gooto, Kanadanaajo gooto, Holandee gooto, Purtugee gooto e Siwis gooto, yantude e 21 gaañiiɗo. Laamaandi ndenndundi (Angalteer), 29/04/11 dewgahakkunde Kate Middelton e garme biyeteeɗo William. Farayse, 2/05/11 , Ñaawoore wullitaande Dominique de Villepin, kaɓdiiɗo Nikolaa Sarkosi, sabu mum takkeede fewjande oon e kitaale 2000. E ndeeɗoo ñaawoore kadi, o laaɓɓinaa e ɗiin sikkeeji. Pakistaan, 02/05/11 , Ameriknaaɓe mbarii Ben Laaden cuuɗinooɗo to wuro Attobaad, rewu Islamabad. Leyɗe Palestiin, 04/05/11 , Fataa e Hamas mbelditii. Ko Mahmuud Nejaah, hooreejo Palestiin, gardiiɗo Fataa, e Khaled Mechaal, hooreejo Biro politik Hamaas ciifondiri nanondirangal. Foti rewde heen ko compugoguwarnama ngootaagu ngenndi kam e juɓɓingowoote sarɗiyeeje e hooreleydaagu to Gasaa e Sisjordaani, ɗoon e hitaande. Espaañ, 15/05/11 , puɗɗagoseppooji «mettinɓe» (indigados) to Espaañ, dillere sukaaɓe woytotooɓe ronkude golle, caggakiris naatɗo faggudu leyɗe hirnaange. Koddiwaar, 21/05/11 , Alasan Watara fiilaama Hooreejo leydi to Yamusokoro e tawtoregoNikolaa Sarkosi e Ban-Ki-Moon, Koolaaɗo KuuɓaFedde Ngenndiije Dentuɗe. Serbi, 26/05/11 , nanngaRatko Mladic caggaduuɓi 16 palee-palee. O neldaa to Ñaawirde Kuuge Winndere, to wuro La Haye. Omo tuuma warhoore neɗɗaagu e mumtugoe warngo 8 000 sagata gorko to Srebrenica e hitaande 1995. Yemen, 03/06/11 , Aali Abdalla Saaleh, gaañii caggande galle laamu bommbaa. O nawaa to Sawuud ngam safraade. Peru, 05/06/11 , Ollanta Humala toɗɗaama hooreejo leydi. O wootondirtunoo ko e debbo biyeteeɗo Keiko Fujimori. Omo anniyii tiimtaade e gonnooɗo hooreejo Beresiil, hono Luulaa e Hugo Sawes mo Wenuselaa. Maruk, 17/06/11 , Muhammed VI waɗii diskuur mawɗo, habri wonde ina yiɗi yuɓɓinde huunde e mbayliigaaji Doosɗe leydi. Arditaade gila heɓtaaka. Tuunus, 20/06/11 , Ben Aali e jom suudu mum Leylaa Taraabelsi ñawaama kasoo 35 hitaande gooto e mum en kala. Ɓe njooɓtoraa ko porlugojawdi buur. E oon sahaa noon ɓe moolinoo ko Sawuud. Farayse, 21/06/11 , Yvan Colonna ñaawaama tataɓokasoo kaaɗdi nguurndam, sabu warngo perfee biyeteeɗo Claude Erignac to Ajaccio (Duunde Kors to Farayse). Afganistaan, 22/06/11 , persidaa Barak Obama habrii gartirgokonu Amerik ngonnoongu Afganistaan ɗoo e ceeɗu 2012. DentaLeyɗe Amerik, 28/06/11 , Christine Lagarde lomtiima DSK e gardagoFMI. Farayse, 29/06/11 , Goppitgojaaynooɓe ɗiɗo Faraysenaaɓe, Hervé Ghesquière kam e Stéphane Taponier, dahanooɓe ñalnde 30 desammbar 2009 to Afganistaan, kamɓe e nantinoowo maɓɓe hono Reza Din. b, Robeer Burgi, aamwokaa faraysenaajo, libinaajo, gooto e ɓalliiɓe Sarkoosi, goongɗinii haala mum, so wiyde wonde Kariimu Wad noddiino ɗum jamma 27 suwee nde seppooji bonɗi mbaɗata Ndakaaru ndee, ngam ɗaɓɓude yo konu Farayse faabo ɗum en. Sili, 19/07/11 , tawaama wonde persidaa Salwadoor Alenndee ko bartinooɗo, caggakuudetaa 11 settaambar 1973, gaddunooɗo e laamu koninkooɓe ɓe laamu hoorameewu. Ɓe ubbit mo ngam anndude so tawii ko koninkooɓe ɓee mbarnoo mo walla. Gine, 19/07/11 , Hoɗorde Alfaa Konnde, hooreejo leydi Gine, bommbaa. Alfaa wiyi wonde felluɓe ɓee njiylotonoo ko warde ɗum. Somaali, 19/07/11 , aduna wullaama wonde musiiba  heege bonnge ina jogori yande e « allaadu Afrik », worgo Somaali. Serbi, 20/07/11 , Nanngabarhoore biyeteeɗo Goran Hadzic, mo Ñaawirde Kuuge Winndere yiylotonoo sabu tuumeede warngooji to Yugoslawi. Geres, 21/07/11 , ardiiɓe wertallo Oroo pellitii wallude leydi Geres fotde 158 miliyaar Oroo. Norwees, 22/07/11 , jannguuji ɗiɗi, ƴiiƴiiji mbaɗii to Osloo kam e duungeUtoya. Fotde 92 neɗɗo maayi heen. Tuumaa warngo ngoo ko gorko jahroowo e duuɓi 32. Israayiil, 01/08/11 , teemedde joy ujunere neɗɗo ceppii to TeAwiiw ngam ɗaɓɓude « potander renndo ». Ɓe poŋti tillisaaji maɓɓe e dingire. Siiri, 03/08/11 , Diiso KisaFedde ngenndiije ñiŋii piggalaamu Siri fiyata ɓesngu mum ngal. Misra, 03/08/11 , Mubaarak addaama ñaawoore ina lelnaa e leeso ñawɗo, ina uddaa e suudu giriyaas. Angalteer, 07/08/11 , fitinaaji keewɗi mbaɗii e wuro London ; sukaaɓe nanngondiri e halfinaaɓe kisacaggande polis wari toon suka. Fitinaaji ɗii mbaɗii maayɓe njoyo. Dental Amerik, 23/08/11 , Ñaawoore kuuge Amerik woppii tuumamuya mum e DSK. Libi, 23/08/11 , murto heɓtii Tiripoli. Ɓe naatii galle Kaddaafi biyeteeɗo Bab al-azizia. Niiseriyaa, 26/08/11 , joɗnde Fedde Ngenndiije Dentuɗe yanaama to Abujaa, Niiseriyaa. Ina wiyee ko ownooɓe wiyeteeɓe Bokko Haram mbaɗi bonannde ndee. Dentaleyɗe Amerik, 29/08/11 , henndu buutufamermbiliima tufnde fuɗnaange DentaAmerik ; 14 neɗɗo maayii heen. Bonannde ndee millaama e miliyaaruuji 7 dolaar. Dental Amerik, 11/09/11 , mawningohitaande sappoɓere njangu 11 settaambar 2001. Farayse, 14/09/11 , ñaawoore wullitaango laɓɓinii Dominique de Villepin. DentaAmerik, 17/09/11, 1 700 neɗɗo tawtoraama «Diiño WalStreet», suurtoowo gardagohoorejawdaagu. Palestiin, 23/09/11 , Palestiin yettinii ɗaɓɓaande mum yiɗde jeyeede e Fedde Ngenndiije Dentuɗe. Amerik e Israayiimbelaaka ɗum. Farayse, 25/09/11 , Partiiji nan-nani kooniima e woote senaa, poolgu ngu ɓe mbayri dañde ko ina wona duuɓi 50 jooni. Farayse, 16/10/11 , François Hollande toɗɗaama yo won kanndidaa parti sosiyaalist e woote hooreleydaagu 2012. Palestiin, 18/10/2011 , Gilaad Shalit, soldaat israayiimo palestiinnaaɓe mooftunoo ko ɓooyi, woppaama. O wostondiraa ko e 1 027 palestiinnaaɓe dummbanooɓe. Heen 477 ko e makko ngoppidaa, heddiiɓe ɓee, 550 neɗɗo, maa ngoppite yeeso. Libi, 20/10/11 , Muammaar Kaddaafi waraama to Sirte. O daasaa e mbeddaaji … Tuunus, 23/10/11 , Parti islaamiste en biyeteeɗo Ennahda, foolii e woote Asaambele carɗinoowo ɗe 23 oktoobar.  Ɓe keɓii 90 siis e nder siisuuji 217 ɗii. Palestiin, 31/10/11 , UNESCO jaɓii naatgoPalestiin e fedde hee. Amerik yowii piye mum e fedde hee, sabu mum mettinde ɗuum. Geres, 11/11/11 , Papanderewu woppii kam ne laamu, sabu mum ronkude yaltinde leydi mum caɗeele faggudu. Lomtii mo ko biyeteeɗo Lucas Papademos. Siiri, 12/11/11 , Kaɓɓere leyɗe Aarabeeɓe yowii Siiri e golle mum, sabu piggafiyata ɓesngu mum ngal, caabingawarngo ko ina tolnoo e 3 500 neɗɗo. Itaali, 12/11/11, Silvio Berlusconi woppii laamu. O yahdi e ƴattooje e kuɗdi haa heewi. O yaltiri galle laamu oo, ko damecuuɗingel, ngam ruppaade jaaynooɓe e hulde fiyeede. Lomtii mo janngo mum ko ganndo mawɗo ko faati e faggudu biyeteeɗo Mario Monti. Farayse, 22/11/11 , sankaare Danielle Mitterand, cuddiiɗo François Mitterand, meeɗnooɗo wonde  hooreejo leydi Farayse. O sankorii ko duuɓi 87. Koddiwaar, 06/12/11 , Looraa Bagboo addaama yeeso ñaawooɓe to Ñaawirde kuuge winndere, sabu mum tuumeede warhoore neɗɗaagu. Koddiwaar, 11/12/11, woote depiteeji to Koddiwaar. Parti Alasan Watara heɓii keeweendi. Parti Bagboo jaɓaano tawtoreede woote ɗee ngam hollitde mettere mum e ko mawɗo maɓɓe nawaa Ñawirde kuuge koo. Yemen, 24/11/11 persidaa Saaleh jaɓii siifde nanondiragoppinoowaɗum laamu, hay so tawii seppooɓe ɓee njaɓaani nanondirangal. Ƴoogaa ko e RFI
https://pulaar.org/2012/01/18/winndere-men-e-hitaande-2011/
Goomu kaɓɓondiral loraaɓe e kewkewe 1989 e gardagol Huley Sal, winndii Muhammed Abdel Asiis, hooreejo leydi Muritani ɓataake ina hollita heen mettere mum nande mo, kanko e hoore makko omo wiya wonde “ɗeen caɗeele cafraama haa celli”. Goomu kaɓɓondiral loraaɓe e kewkewe 1989 e gardagol Huley Sal, winndii Muhammed Abdel Asiis, hooreejo leydi Muritani ɓataake ina hollita heen mettere mum nande mo, kanko e hoore makko omo wiya wonde “ɗeen caɗeele cafraama haa celli”. Ɗeen caɗeele ngoni warngooji baɗanooɗi e tuddule konu Muritani e daande maayo mawngo hakkunde 1989 e 1991. Muhammed Abdel Asiis haalnoo ɗum ko e yeewtere waɗdunoo e jaayɗe ñalnde 28 noowammbar 2015 to Nuwaadibu, ñalawma mawningol jeytaare leydi ndii. Ñalnde heen kadi, o teeŋtinii konngol ngol o seeraani e haalde, so wiyde wonde “doosiyee ndonaandi aadeeri uddaama”, tee “kala kaalɗo haala mum woni ko aawde ngañgu e peccoor, huunde nde mi jaɓaataa”. Ɓataake oo wiyi : “Kaaɗoo haala njaltuka e hunuko maa bonnii kala ko fuɗɗinoo waɗeede ngam safrude ndee ñawannde. Min cuniima heen no feewi. A faamii ko min riiwtuɓe to woɗɗi ndee darnde. Ko ɗum nii addanta min siftinde e teeŋtinde hujjaaji ɗi rewɓe hesniiɓe ɓee ceeraani e naamnaade, haa arti noon e : – laaɓtitinde nanngle e warngooji baɗnooɗi e 1990-1991 ; – yiytude gaññeeje waraaɓe ɓee, so tawii ɓalli maɓɓe mbaawaa tottiteede joomum en haa mbaawa wirnirde ɓe no diine men yamiriri nii; – muumtude sariya yaafuya 1993 e ñaawde waɗboneeɓe ɓee ; – lomtinande ɓoccitiiɓe e warngooji ɗii kam e ronooɓe waraaɓe ɓee. E miijo amen, ko ndee feere tan woni moƴƴere ngam safrude ndee ñawannde muusnde. Ɗum kay wonaa larñitde ñawannde sibu ko kañum tan woni feere ɓurnde nuunɗude ngm tiiɗtinde nanondiral ngenndi…” Eɗen ciftina tan, ko e ndeen yeewtere kadi Muhammed Abdel Asiis wiynoo “macungaagu woodaani e leydi ndii, haalooɓe ɗum ɓee ko yiɗɓe juloraade ɗum tan” tawi noon laamu ina ƴetta ñalnde kala sariyaaji jowitiiɗi e njiyaagu. Haalooɓe ɓee mbiyi “ko woodaani kay alaa ko ƴettani kuule !” So haala ñawii noon, nanɗe ina poti sellude. Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2016/02/11/so-haala-nawii-yo-nan%c9%97e-cellu%e2%80%88/
Waktuuji seeɗa caggal kabrugol sankaare Laasana Konte (talaata 23 desammbar 2008), kapiteen biyeteeɗo Muusaa Dadis Kamara haali e rajo Gine holliti wonde « tuggude hannde, Doosɗe leydi ndi njowaama, kam e denndaangal golle politik e senndikaa ». « Guwarnamaa o e denndaangal juɓɓule ndenndaandiyankooje pusaama ». O wiyi wonde « Goomu diisnondiral » ndenndinngu kooninkooɓe e siwil en maa sose ko neeɓaani. Nii woni, ngolɗoo kadi, larme Gine fadi ko haa persidaa saŋkii, nde waɗi kuudetaa. Hono no ɗaminiranoo, Dental Afrik idii hollitde « ngoƴa mum » e kaaɗoo ngonka kesa, ɗaɓɓiri larme ɗe, nde ruttotoo ko ɓuri yaawde e ngonka dagaare doosɗe rewrude e maslahaa ngenndiijo ɓurɗo yaajde, e nder deeƴre.   E nder ɗum Gine yowaa e Fedde he, sibu doosɗe mum ina karmini pollugol laamu. Ko ɓuri teeŋtude e winndere nde ñiŋii kuudetaa o, gila e Dental Amerik haa yettii Afrik Worgo, rewrude Pari.   Ko daande wootere serindii, hono Abdullaay Wad, biyɗo wonde kooninkooɓe ɓe ina poti walleede. Ɗum haawaani heewɓe e Abdullaay Wad, mo nganndu-ɗaa, ina goongɗini waɗɓe kuudetaa e Muritani ɓe, njandini laamɗo mo ɓesngu toɗɗii e woote laaɓtuɗe.
https://pulaar.org/2009/01/12/larme-gine-%c9%97i%c9%97mitii-ngol%c9%97oo-kadi-ko-tenre-wa%c9%97aa-kuudetaa/
Ñalnde aljumaa 20 feebariyee 2015 aksidaa bonɗo waɗii Attaar e Shingiti, nokku ina wiyee taccirgol Amojaar. O 16 maayɗo e 27 gaañiiɗo, kamɓe fof ko ɓe koninkooɓe, nde tawnoo ko kamiyoŋ konu waɗi aksidaa oo. Fotde 60 kooninke fof njolnoo e makko nde o hippotoo ndee. Ñalnde aljumaa 20 feebariyee 2015 aksidaa bonɗo waɗii Attaar e Shingiti, nokku ina wiyee taccirgol Amojaar. O 16 maayɗo e 27 gaañiiɗo, kamɓe fof ko ɓe koninkooɓe, nde tawnoo ko kamiyoŋ konu waɗi aksidaa oo. Fotde 60 kooninke fof njolnoo e makko nde o hippotoo ndee. Ina wiyee ko o kamiyoŋ kiiɗɗo, tampuɗo. Nanaama kadi, kamɓe jolnooɓe heen ɓee, ko ɓe yimɓe “génie”, yimɓe humpitiiɓe golle mum en, heewɓe sokleede. Wiyaama wonde “dognatnooɗo oto woor jiiltol mum, oto oo leƴƴitii e yoret haayre” e wiyde kooninke gooto. Jolnooɓe heen ɓee ko aratnooɓe fooftaade. Ɓe ngonnoo ko rewo goɗɗuɗo ngam reende kisal laabi gonɗi toon, ɗi ownooɓe walla waɗooɓe njulaagu cuuɗiingu kuutortoo. Gila 2010 taƴe konu keewɗe ina lomlomtondira toon. Yo Alla yurmo maayɓe ɓee, yaafoo ɗum en
https://pulaar.org/2015/03/25/konu-men-suniima/
Ko ina tolnoo jooni e e ko ɓadii jonte tati hakkilaaji fof kucci ko to  diwaan fuɗnaange hakkundeejo sabu wolde feeñnde hakkunde Israyiil e fedde wiyeteende Hamaas, wonnde to leydi Palestiin, walla noon mbiyen ko boomaare nde Israyiil en kuccini e leñol Palestiin.  Waɗi en siforaade ndee hare no boomaare leñol nii, sabu so tawii woytoraandu Israyiil ko wiyde wonde «fedde Hamaas ina weddoo misilaaji e nder leydi mum, ina owna hakkilaaji ɓesngu mum», hakkile nanngaani wonde njoftiigu mum foti wonde ko waɗde abiyonaaji ina berloo bommbooji e koɗorɗe, gollirɗe (duɗal ONU) haa ko ina booma siwil en (rewɓe e sukaaɓe) ɓe nganndu-ɗaa alaa ko jotondiri ɗum en e konuyankaagal. Ko ina tolnoo jooni e e ko ɓadii jonte tati hakkilaaji fof kucci ko to  diwaan fuɗnaange hakkundeejo sabu wolde feeñnde hakkunde Israyiil e fedde wiyeteende Hamaas, wonnde to leydi Palestiin, walla noon mbiyen ko boomaare nde Israyiil en kuccini e leñol Palestiin.  Waɗi en siforaade ndee hare no boomaare leñol nii, sabu so tawii woytoraandu Israyiil ko wiyde wonde «fedde Hamaas ina weddoo misilaaji e nder leydi mum, ina owna hakkilaaji ɓesngu mum», hakkile nanngaani wonde njoftiigu mum foti wonde ko waɗde abiyonaaji ina berloo bommbooji e koɗorɗe, gollirɗe (duɗal ONU) haa ko ina booma siwil en (rewɓe e sukaaɓe) ɓe nganndu-ɗaa alaa ko jotondiri ɗum en e konuyankaagal. Ko ina tolnoo jooni e balɗe noogas pawɗe, wuro Gaasaa sakkii ko les jayli ɗi bonannde mum alaa ɗo kaaɗi, sabu gaa gaa bonannde jotondirnde e pusgu wuro e kaɓirɗe gollorteeɗe (isinaaji, pomuuji, ekollaji ekn.. ), pittaali keewɗi mboomii ko ina tolnoo e teemedde njeenayo neɗɗo pawɗe  e ujunaaje nay pawɗe gaañiiɓe, jiidaani e dummbugol bonngol wuro ngo, ndiyam alaa, nguura heɓotaako, safaara woodaani, ɗum firti tan ko Gaasaa wuuri e oo sahaa ko e ñaldi kataa. Kadi ko ɓuri haawnaade heen fof ko ellee aduna oo fof so renndii, alaa ko waawi heen (sidere wootere wuddini weendu).  Ndaw ko haawnii,  ma a taw deftere ñawretaake banndum sabu leyɗeele doolnuɗe hannde ɗe, ko kañum en njogii  ginol ɗowowol aduna oo hannde, kono ɓe ndonkanaama yo ɓe nanondir hay so wiyde yo Israyiil dartin ko boomata sukaaɓe e rewɓe Palestiin ko. So tawii woytoraandu ko wiyde Israyiil woni ko e yoftaade ma a taw kam kaɓirɗe ɗe gooto fof e waɗdu-ɓe ngarmi-ngaraa, njerondiraani,  seede mum ko Hamaas huutortoo ko,  ko ina tolnoo e balɗe noogaas waraani yimbe sappo (10), tawi Israyiil fuɗɗiima boomde teemedde njenayo pawɗe fittaandu. Ɗum firtaani eɗen ngondi e ko Hamaas waɗata ko, kono ksam won ko hakkille waawaani nanngude. E hitaande 1990, nde Saddam Huseyni  heelni,  naati e nder leydi Kuweyt, law leyɗeele hirnaange ɗee fof ndenndi,  kawri  wonde ɗum aamnotaako, ɓe ndenndini ONU ngam dagnude feere maɓɓe, ɓe ulli kaɓirɗe bonɗe e Irak haa ɓe ndimɗini Kuweyt, ɓe parli e leydi Irak uddo (ammbargoo) ngam nehde ɗum e bonannde waɗi nde. Ɓe njawnoraa ɗum, ɓe (Amerik) tuumi Irak wonde ina jogii kaɓirɗe bonɗe (ellee wonaa kamɓe ñawndunooɓe) kaɗaaɗe huutoreede hay e nder wolde, yoga e leyɗeele hirnaange nanondiri wonde ɗum safaara mum ko umminde wolde feewde e Irak mbele ina «bonna ɗeen kabirɗe, liɓa Saddam Huseyni, laamɗo cedduɗo boomɗo leñol Kurd en, sompa demokarasii e nder Irak». Caggal ɗum fof teskaa ko ɗeen kabirɗe biyetenooɗe fof ngoodaani. Ko laaɓti koo tan, ko ɓe njiɗno ko danndude nafooje maɓɓe to bannge ngaluuji petoroŋ gonɗi e diwaan oo fof, e femmbude Saddaam mo jaɓaani heddaade e ndigal maɓɓe. Ɗum firti ko njurum mo ɓe njoganinoo leñol Kurd en, ɓe ngalanaa ɗum leñol Palestiin, so tawii ɓe pemmbirnoo Saddaam ko sabu dikkiima aduna fof, wayi tan ko no Israyiil nii, sabu denndaangal mettere ɓesnguuli aduna oo kala, peeñɗi e seppooji  mum en (Tuggi Amerik, Farayse, Amerik bannge worgo, leyɗeele Afrik, tawi en kaalaani ɗe Arab ɗe), jiidaani e kawraaɗe ƴettaaɗe e ONU, ɗum fof wayi Israyiil ko no meere nii, ɗum fof noon waɗi ɗum ko aɓe nganndi won ɗo ɓe ƴaañii. Hol ko saabii hare hakkunde Palestiin e Israyiil? So tawii neɗɗo yiɗii faamde ɗum ƴettata ko ɗo woɗɗi, gila e wolde adunayankoore adannde, sabu ko e oon sahaa Palestiin, leydi ngonnoondi e njimaandi kaanankaagu Otomaan en, resndaa laamu Biritanik en (Enngele en) yo jeytee e tiimaandi mum en ; E oon sahaa noon, fedde adunayankoore ƴettunoonde ngaal kuulal wiyetee ko SDN (société des nations), fedde adiinde ko lolliri hannde ONU. Ngonka Palestiin noon e oon sahaa, ko wonde leydi ɗo aarabeeɓe koɗdi e yahuud en, kono keewal ngal ko aarabeeɓe sabu eɓe qiimee e teemedde jeegom e capanɗe jeenay  neɗɗo (690 000), yahuud en ko capanɗe jeenay e nay ujunere neɗɗo (94 000). Gila e oon sahaa ina teskaa leƴƴi ɗiɗi ɗi ngonaa belduɗi, luural ngal ina fawii e añam leñaagu gooto heen fof. Ɗum yanti e luural to bannge diine hakkunde lislam e yahuud en, luural ngal hay gooto majjaani ; Kareeli maɓɓe puuɗɗiima gila e hitaande 1920, kadi eɗi njantondiri e kareeli hakkunde aarabeeɓe e Israyiil en, kono kaaɗtudi mum ko e wolde jolnoonde hakkunde maɓɓe e hitaande 1948, jibinnde daaygol mawngol wonande palestinnaaɓe, fotde 700 000 e yahuud en ko ina tolnoo e 800 000, jiidaani e daaygol diɗmol palestinnaaɓe caggal hare 1967 hakkunde aarabeeɓe e israyiilnaaɓe ; Hannde daayɓe palestinnaaɓe ina qiimee e miliyoŋaaji nay aadee (4 000 000) e nder aduna oo. Eɗen tesko noon wonde yahuud en ina ngondunoo e caɗeele mawɗe e nder aduna oo, sabu maɓɓe wonde leñol ciisangol,  gañangol e nder Orop e Riisi, e nder  teeminaande 19. Ko ɗum saabii boomaare nde ɓe mboominoo e dumunna wolde adunayankoore ɗiɗmere. Ko e oon  sahaa laamɗo Almaañ biyeteeɗo Hitleer sulmii wonde maa mumta ɓe e aduna o, yantondirde e yoga e leyɗe Orop wondunooɓe e mum e maalde. Ko e oon sahaa, ko lolliri «SHOAH» koo, joli, kala bonannde ƴiiƴiire feewde e jaɓɓugol jojjanɗi aadee yiyaama e oon sahaa : yahuud en dummbeede e tuddule, ina njuɗee e fuuruuji, ina mbardee gaasuuji, ina porsee yo ngollo tawi ɗum fof, faandaare mum tan ko hol to hay gooto e maɓɓe daɗ. Ɗum fof, ko jeyi sabaabu mum ko, ko kaawis tawo, sabu, wiyde tan maa mumta leñol,  tawi alaa daliilu, foti hiiseede ko añam-leñaagu ndowrowu. Ko ɗum waɗi ndeen bonannde hiisaa hannde ko «warkoyaagu feewde e winndere» (crime contre l’humanité), saabinooɓe ɗum walla wallitnooɓe ɗum, haa e ñalawma hannde inan njiylee, teree, so njitaama ñaawee e nder TIRBINAL WARKOYAAGU WINNDEREYANKE (Tribunal Pénal International). Ɗum ina jeyaa e ko addani won e hoohooɓe yahuud en, gila e hitaande 1896 miijaade sosde dillere wiyeteende «siyonism». Ndeen dillere noon foti  faamreede ko no yiɗde yahuud en sompude dowla mum en, ɗuha heen ɓesngu yahuud  en.  E hitaande 1917, Laamu enngele en anniyii, e nder ko lolliri «bayyinaango Balfuur», sompude fooyre ngenndi yahuud en e nder leydi Palestiin. Ɗum woni timmoode dillere siyonism. Gila e oon ñalawma, jam dañaaka e oon diiwaan, maa wonii ko pelɓondiral hakkunde Israyiil e Aarabeeɓe walla hakkunde Israyiil e Palestinnaaɓe. Ko caggal joofgol wolde adunaŋkoore ɗiɗmere e hitaande 1945 e pusgol tuddule ɗo yahuud en ndummbanoo, uujo manngo fuɗɗii wonande yahuud en, feewde Palestiin. E ballal Riis en e Amerik, fedde Dowlaaji dentuɗi (ONU) e hitaande 1947, felliti feccude leydi Palestiin hakkunde Palestiinnaaɓe e yahuud en tawde ɓe caliima waɗde Dowla gooto, tawa gooto e maɓɓe fof ina rokkaa heen mbawka (Israyiil salinoo ndeen feere). Ndeen feccere  (50% e leydi  he rokkee Israyiil, 43% rokkee Palestiin, 7% keddiiɗo o heddoo e njiimaandi ONU, tawa ɗum huufi ko gure diineyankooje walla coomɗe pine) henanaaki aarabeeɓe ɓe sabu ko ɓuri heewde e leydi he ko yahuud en tottaa.  Ko ɗum waɗi, e hitaande e 1948, Dowla Israyiil jibinaa, kono kadi ko tuggi oon sahaa feewde ñalawma hannde o, hakkunde Israyiil e Palestiin ko ngarmi-ngaraa haa addani Israyiil, e ballal leyɗeele hirnaange, e nder golwole ɓennuɗe maapii haa heɓti Palestiin fof. Pelle kaɓantooɗe ndimaagu Palestiin e Israyiil Ɗeen pelle ina keewi. Tuggi hitaande 1948 feewde jooni, pelle keewɗe cosaama ngam haɓtaade siyonisma e nder Palestiin, e nder leyɗeele aarabeeɓe kala, kono ɓuri heen maantinde ko OLP (Organisation pour la Libération de la Palestine : Fedde Dimɗingol Palestiin) e gardagol koohoowo mawɗo lollirɗo YAASEER ARAFAAT, dartiiɗo darnde maantinde haa, so en kulaani, mbiyen ko dañaa hannde, heewde e famɗude, ko kaŋko saabii ɗum. Waɗi en wiyde noon ko so tawii won luurduɓe e peeje no laamu heɓretee : ɓee ina mbiya «fuunti laamii ɓuri felli laamii», ɓee mbiya alaa, «felli laamii ɓuri fuunti laamii» kaŋko o huutorii ko peeje ɗiɗi ɗee fof : o fellu tawo haa wuli, o ruttii o huutorii ko wiyetee dipolomasii ko. Ko ɗum saabii o dañi egginde Israayiil e won e nokkuuji  e nder Plestiin, e rokkeede mbaawka tiimde e leydi Palestiin (Autorité de Palestine) e jogaade hurum e nder winndere nde kala. Hannde o kadi, hay gooto majjaani fedde woɗnde, maantinde inan e leydi he, hono HAMAAS, haɓantoonde ndimaagu Palestiin : ko ɓuri maantinde e peeje mum ko huutoraade fetel e ownugol hakkillaaji. Kono kadi nde wonde ownugol hakkillaaji ko e peeje Israayiil jeyaa (hol no paamraten bombugol gure, warngo sukaaɓe, rewɓe e siwil en ɓe ngalaa njogitaaje ?), eɗen mbaawi wiyde wonde ko darnde Israyiil, ɓurteende mum e jedditagol mum heɓtinde ndimaagu Palestiin timmungu, addani pelle ɓurtuɗe bayɗe no Hamaas jibineede. Ko calagol Israyiil siynude kawraaɗe limti-limtinɗe ɗe ONU ƴetti  feewde e ndimaagu Palestiin e nanondire keewɗe nanondiranooɗe e FATAH (OLP), addani Hamaas waawde mooɓde ɓesngu Palestiin haa dañi foolde Mahmuud Abbaas (lomto Yaaseer Arafaat) e wooteeji e hitaande  2006. Ɓe njawnoraa ɗum, ɓe penti hare hakkunde ɓiɗɓe yumma (Hamaas e Fatah), haa ɓe keɓti  laamorgo Palestiin hono Gasaa, ɗo ɓe ndarii hannde eɓe ngaaynoo rokketaaji (mbari  ko yimbe sappo (10) e dow teemedde njeenayo (900) ko Israayiil wari e balɗe sappo e joy). Hol ko jari e ɗuum, «Yenaande kay yoɓataa diminna». Israyiil e leyɗe Hirnaange mbiyata ko kaaldataa e Hamaas sabu ko nde fedde ownoore hakkillaaji (terorist). Hamaas ne wiyata ko heɓtintaa dowla Israyiil sabu ko ɓe siyonist en, walla yahuud en, nde wonde fedde nde innitortoo ko diine, hare mum fof ɓaartii ko e ɗuum. Darnde Pelle adunayankooje e leyɗeele hirnaange feewde e luural hakkunde Israyiil e Palestiin Ina laaɓtani en gila haŋki hade hannde, leyɗeele hirnaange ɗe, e gardagol Amerik, nguuranii ko Isarayiil, hay so tawii noon Enngele en ina luulndinoo sifaa peccitagol Palestiin e hitaande 1947, sabu yiɗde maɓɓe wonnoo ko hay so tawii aarabeeɓe e yahuud en mbaawaani rentineede e dowla gooto, hono Palestiin, ina fotnoo kam aarabeeɓe compa Dowla mum en e nder Palestiin. Kono e sahaa hannde o, foti hiiseede tan ko wonde «tuuba ko ngoota» ko Amerik duhii ɗum, leyɗeele hirnaange keddiiɗe ɗe fof ko deftiiɗe ɗum, hay so tawii heen sahaa leydi Farayse ina hollira ndimaagu mum (wolde Irak ɗiɗmere) e ndeen moojobere. Amerik hannde ko kañum woni ƴaañgal gorworal laamu Israyiil sabu ko ɓeen ngonani ɓe hanndiiɓe kala ko dillata e ko wiyetee Fuɗnaange hakkundeejo (moyen orient). Ameriik ina gaddanii Israyiil geɗe kala, gila e kaɓirɗe, ngalu, e denndaangal ballal to bannge dipolomasii e nder winndere he kala. Ɗum fof noon, ina faamnii sabu hannde e nder yoga e leyɗeele hirnaange ɗe, koyhoyi mawɗi yahuud ko yontaaɓe e nder majje tawa ko joom ngaluuji en e haralleeɓe toowɓe teeŋti noon e nder leydi Amerik. Kono kadi ɗeen leyɗeele ina njogitanii Israyiil njurum keewɗo sabu SHOAH, ɗum  woni boomaare nde ɓe ndañnoo e wolde ɗiɗmere tawi saabii ɗum ko ardiiɓe e oon jamaanu leyɗeele hirnaange ɗe. Pelle adunayankooje ɗe, yeru ONU, FMI, BANQUE MONDIALE e calsalti mum en kala ko pelle, kañum en fof e rentinde leyɗeele aduna kala, ittaani ko e njiimaandi leyɗeele Orop ɗe kedditii teeŋti noon e Amerik sabu yoga e ngaluuji ɗeen pelle liggortoo ko ɓuri heen heewde ko Amerik yoɓata. Ko ɗum waɗi kala feere ƴettaande e ɗeen pelle, so tawii wonaa e nafoore Israyiil, Ameriik falantooɓe ɗum, hay so tawii aduna fof heedii bannge, Amerik ina rokkaa mbaawka haɗde ndeen feere ɓennude (droit de veto). Israyiil nii woƴaaka ko aduna haalata e mum, so tiisi-tiisi, Amerik nan ɗoon falanoo ɗum kala bonannde. Hol no jam dañretee hakkunde Palestinnaaɓe e Israyiil en ? Ɗum ko ngoƴa aduna oo kala sabu Israyiil ina foti faamde wonde dowla e laamu mbaawa mahaade e tooñannge, ko leydi heewi doole koo fof, ina foti miijaade doole tabitooje nduumo, yo taw ko mahiiɗe e nuunɗal tawi ina kormii jojjanɗe aadee. Sabu alaa ko ɓurnoo Almaañ heewde doole haa addani ardiiɓe ɗum haawtaade haa mbiyi ina mumta yahuud en e nder aduna kono alaa ɗo ɗum wattini, tawde e oon sahaa ɓe kiisetee ko e ɓurɓe doolnude e aduna o kono hannde hay so ɓe keedaani caggal ne, ɓe ndirtii e palaas maɓɓe. Israyiil e yahuud en ina poti fooɗtude winndannde e ko heɓtinoo ɗum en ko, ngannda deftere janngirtee ko banndum, njaɓa jooɗdeede, kaaldee, maslondiree e dow hurum e nafoore leƴƴi ɗii kala. Palestinnaaɓe ina poti, ko adii fof, waɗde feere mbele ina nanngondira hakkunde mum en, ñoota hakkunde biɗɓe yummiraaɓe, ɗum firti  ngootiɗina pelle kaɓantooɗe ndimaagu Palestiin, ngoppa koongu, faandaare mum en wona wootere, ko hol no ɓe ndaɗndirta ɓesngu Palestiin, ɓe keɓtana ɗum ndimaagu mum, maha dowla e dow keeri mum ko adii wolde 1967. Yo Pelle Palestiinnaaɓe paam wonde wolde ko juuti fof, foti wattinde tan ko e kaaldigal e yiilaade maslaha gaddotooɗo goodal dowla Palestiin e gardagol hoohooɓe mum rimɗuɓe. Mo wiyi hannde ina yedditoo goodal dowla Israyiil walla ina mumta ɗum fuuntii hoore mum kono kadi mo wiyi ina booma leñol Palestiin yoola hoohooɓe mum, dikkii ko wiyde ina «wefƴoo geey». Humpito Afirik bannge worgo e gardagol Nelson Manndelaa ina foti yaynanaade hoohooɓe politigi winndere nde kala peeje politigi jumtuɗe, ballitooje gaddaade jam, kisal, deeƴre e ndimaagu leƴƴi. Leyɗeele aduna ɗee kala, teeŋti noon e dowlaaji doolnuɗi ɗi, e pelle adunayankooje ɗe, ina poti wallude ɓee haɓdiiɓe e feere nanondiral ; Amerik ina jogii darnde heertinde e ɗuum, sabu ko kañum tan waawi artirde Israyiil e laawol pooƴtingol, ɗum noon yo Barak Obama anndu beeli njowi ko e mum sabu so «gite colaama mbaɗaama e lahal ko ndaaree dañaama». Maamuudu Haaruuna Joop
https://pulaar.org/2009/01/12/palestiin-israayiil-ko-hakille-nanngaani/
Maa won jooni lebbi nayi ko Komin Kayhayɗi  ummanii Gollal laaɓal. Kala jahoowo e nder wuro  ngoo maa hawru e  yimɓe ina ɓoornii comci bulaaji ina mbaɗi kaskuuji, ina njogii ratooji, peeluuji, burwetaaji, ina laɓɓina mbeddaaji, kamiyoŋaaji ina ndimnda ina njaltina wuro. Eɓɓoore laaɓal Kayhayɗi, tolniinde e 81 miliyoŋ ugiyya kiiɗɗo oo, ndaw ko foti. Sibu, Kayhayɗi ina teskoraa e ɗii duuɓi cakkitiiɗi, jeyeede e gure teeru ɓurɗe tunwude : kurjuru jamɗe, dalliiji (mbuusuuji, butelaaji ndiyam ekn). Kaalis potɗo nii heewde waɗeede e laaɓal komin hee, ko ngol woni goo. Halfinaa golle ɗee ko Loh Silyemaani cukko Meer Komin oo, golle ɗee ngoni ko e njiimaandi waali diiwaan Gorgol. Ginol golle njuɓɓudi ndii tuugnii ko e ɗeeɗoo toɓɓe : •heɓtinde nokkuuji ɓurɗi waɗde tuundi ; •heblude nokku caggal wuro to mbalis oo weddetee ; •luwde otooji mawɗi e masiŋ nokkoowo ; •njoɓdi gollotooɓe. Eɓɓoore ndee fuɗɗii ko e  lewru  suweŋ, nde  gasata ko e lewru  desaambar (lebbi 7). Gollotoo  heen  ko yimɓe 148, heen 126 ko toppitiiɓe laɓɓinde, yimɓe 4 ko ɗowooɓe golle ɗee, yimɓe 9 ardiiɓe kippuuji,11 reenooɓe golle, 7 dognooɓe motooji (ɗi koyɗe tati). Gollotooɓe heen njoɓdi mumen ko hakkunde 35 000  e 58 000 (kaalis kiiɗɗo). Njuɓɓudi ndii ko nii siforii : E oo sahaa golle ɗee ɓuri wonde ko e wuro Kayhayɗi, saare ndee feccaama, waɗaama lowe 9. Lowre fof waɗanaa mawɗo golle, mawɗo kippu,  ƴeewtotooɗo golle. Kippu fof ina waɗi terɗe 15 haa 16. Ko nii lowe ɗee ciforii : 1. Tulde, Tantaaji, Beelel Hawo, Gurel Saŋe  e Madiina ; 2. Gataaga, Leegal Dow, Gataaga kornis e  Haratin ; 3. Jediida 1, Jediida kolees, Siñcaan Sammba Cillo e Kebbe ; 4. Baas, Iniiti, ENFVA, Tinzah  e Terhiil 310 ; 5. Boowal laaɗe diwooje, Daar Salaam e  CSA ; 6. Killinkaare, Lakoomb, Moderna e Wanndaama ; 7. Egginaaɓe, Latin e Geleybaat ; 8. Pimpaƴel, Beelinaaɓe e  Rinnjiaw ; 9. Nokku keeriiɗo  Meeri, Jeere,  Boowal laaɗe diwooje e laawol gudroŋ. Fedde ƴellitaare Kayhayɗi wallitii golle ɗee, ko fedde fuuɗiinde waɗde golle baɗɗe faayiida e nder wuro Kayhayɗi haa teeŋti e laaɓal. Ndeeɗo eɓɓoore ina heewi faayiida sanne, enen fof eɗen paami nafoore laaɓal, nde tawnoo ina jeyaa ko reenata cellal. Laaɓal wuro foti wonde darnde gooto e men kala, mbaasen sikkude ko ngoƴa komiin tan. So tawii yimɓe fof ndaraaki en mbaawa haɓde e kurjuru, sibu o ummotoo ko e nder galleeji hee. Ko enen caabii mbalis oo. Hare laaɓal naamndii ko mbaylen jikkuuji men, njaɓen daraade enen fof mbele eɗen cafra ndee uure. Gure ɓurɗe Kayhayɗi mawnude  laabi teemedere, mbaawii laaɓde, ko tagi wuro men laaɓaani ? Hannde, leydi Ruwanndaa ko yeru : e nder laamorgo maɓɓe Kigali hay saltee gooto a yiyataa, fof ina laaɓi. Ina gasa noon hannde, komiin oo e laaamu nguu ina poti wallitde yimɓe e nokkuuji to mbalis foti rufeede, mballita kadi e no ɗum yaltiniraa, weddee caggal wuro. Komin ina  foti waawde liggodaade e pelle sukaaɓe e rewɓe, ɓe ndokka ɗumen kaɓirɗe mbele e kala sahaa ina mbaawa daraade ngam fittude leeɗe mumen. Ngartam ndeeɗoo eɓɓore, ko ardii wuro ustiima tuundi, sukaaɓe heewɓe mbaawii ƴefteede heen, ko fartaŋŋe to bannge faggudu wonande yimɓe ummiiɓe e sahaa mettuɗo (dartagol golle sabu rafi Covid-19). Naamndal ngal yimɓe heewɓe naamndotoo: Caggal nde  ɗee golle ngasi hol ko jogori kewde? Mbele caɗeele ɗe (tuundi) mbaasa artude. Gollodaade e pelle sukaaɓe e koppe rewɓe, ndokkee kaɓirɗe, kirjinee, mbele ina mbaawa jokkude ɗee golle so  eɓɓoore ndee joofii. Usmaan Ñaan (Kayhayɗi) Teskuya : Meer komin kayhayɗi wiyetee ko Seek Tahara Baraaji lollirɗo Kono Baraaji. Ɗowi golle ɗee ko Loh Silyemaani cukko Meer Komiin Kayhayɗi. Golle ɗee ngoni ko e njiimaandi waali diiwaan Gorgol.
https://pulaar.org/2020/10/13/golle-laa%c9%93al-e-nder-komin-kayhay%c9%97i/
E ɗii duuɓi ɗiɗi haa tati cakkitiiɗi, yimɓe heewɓe e nder Nuwaasoot ina ngoytoo wondude e ñakki nder galleeji mum en. Hol no koɗo jaroowo ƴiiƴam haɓortee ? E ɗii duuɓi ɗiɗi haa tati cakkitiiɗi, yimɓe heewɓe e nder Nuwaasoot ina ngoytoo wondude e ñakki nder galleeji mum en. Ñakki ko koowoyon ciiɓotookon ƴiiƴam, mettukon haɓde, ñookotookon e mbalndi neɗɗo, ina padi haa leloo ngam siiɓaade ƴiiƴam mum. Oo teskuya noon haaɗaani tan e Nuwaasoot, sibu Farayse ina teskii e ɗii duuɓi 2 ɓennuɗi, ñakki ɓeydiima heewde e leydi hee (e nder winndere ndee e sifaa ɓurɗo yaajde) hakke laabi laabi tati, ɗuum ko wonanade anndaaɓe ɓee tan ! Ko goonga nii, ɗe mbarataa, ɗe ñawnataa ɓalndu neɗɗo, kono aɗe owna hakkillaaji. Kala wonduɓe heen ceertat e ɗoyngol, ɓerɗe mum ceerataa kadi e daraade. Ina sikkaa ine e jeyaa e ko addani ɗi ɓeydaade saraade, yah-ngartaa yimɓe, sibu ñakki ndiwataa, toŋƴotaaka, ŋaayat tan. Ɗum noon ko yimɓe ndoondotoo ɗi. Ɗi ɓuri horsinde ko comci niɓɓi gulɗi, ɓurɗi heewde taweede e kaake ɗannotooɓe walla e comci tunwuɗi, maa walla e jipporɗe e daabaaji jolnooji yimɓe (biisuuji, laaɗe njoorndi ekn…). Feccere otelaaji Farayse meeɗii heɓde ɗi. Baasal kadi ina jeyaa e ko ɓeydi ɗum, sibu joomum en heewde ko kocci kaake berlaaɗe ngam huutoraade ɗum en. Kono opitaaluuji e sinemaaji e ekkolaaji ndaɗaani heen. Ñakki ko koowooje metteɗe haɓde sibu cuuɗotoo ko e nokkuuji ganiiɗi. Kono ɗi pawti heen kadi tiiɗde wonki e woowtude yoga e posone koowooje, sibu yoga heen (9 nder 10) mejataaɗi nii, nafataa e majji hay huunde. Yanti heen, Alla ina waɗi e ñaaki kaawis : njogoram ngori kii wayi seeɓde ko no meselal nii, ɗo heɓi e ɓalndu njarli kii fof ñippat heen, woppa heen kañtuli keewɗi, jibinoyooji ɓikkon keewkon. Ɗum noon feere wootere kaɓgol e majji ɓurnde yuumtude, tawi kadi heewaani tanaa posoneeji, ko idii fof ko humpitde yimɓe ɓee e anndinde ɗum jikku kullel ngel, yanti heen ko hoolkisaade kaake mum caggal ɗanngal, e aadoraade ƴeewtaade mbertateeri. Ñaaki wayi ko no cumu nii, so yeebaama haa jaɓii, haɓde e mum ina metti, ɗum woni, so woppaama haa yeñii no feewi, ine metti haɓde. Ko waawi heen wonde fof ko hare naamniinde muñal no feewi. Feere woɗnde yuumtunde waawnde huutoreede ko nguleeki e ɓuuɓol. Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2018/04/13/nakki-ko%c9%97o-tii%c9%97%c9%97o-hoore/
1. Naatirgel Pinal noddi ko neɗɗaagu, neɗɗaagal. Sabu jawdi haalantaake haala pinal. So Pinal haalaama tan noddi ko innama aadee. Yimɓe noon ɗo ndenndi fof; ɗo nganndondiri fof pinal feeñat ɗoon. Pinal wayi kono yertere mawnde nii, so a feƴƴii maa wood ko taw-ɗaa to nder to.  Ko taw-ɗaa to nder ko, ɗum woni mbaydi, ko ɗum woni faayiida leñol. Fof ko heen jeyaa, fof ko heen yaltata, tammbii pinal ngal. So jeyaaɓe e ɓamtaare pulaar kaalii haala pinal, ko ɗum fotde .. Yeewtere ndee ko nii jogori leloraade, ko toɓɓe joy ƴettaten. 1. Naatirgel 2. No neɗɗo waynoo adan hade pinal yillaade ɗum 3. Hol ko naskata leñol (so leñol ina nuskee to rewratee) 4. Peeje   ɗe leñol yaltinta mbele ina faaboo pittaali jeyaaɗi e muuɗum 5. Uddirgel. Naatirgel Banndiraaɓe ko kaalat-mi ɗo ko noon ko laawol paytungol e gannde kese lelnaaɗe, laawol diine ko bannge, ngol kadi ina woodi. Nde neɗɗo feeñi nde woɗɗondiraani e jawdi, hol ko waɗi noon? Nde neɗɗo feeñi nde, jogii ɗum ko njawdiigu : wonde jawdi. Hol ko ɗum firtata? ko   wel maa fof waɗ! ko njiɗ-ɗaa fof waɗ! Njogi-ɗaa tan ko doole maa, mo mbaaw-ɗaa fof moññu no njiɗir-ɗaa fof; ɗum noon wayi kono nguurndam jawdi nii to ladde to. Ndee toɓɓere alaa e sago njaajno-ɗen heen! Ɓe mbiyi geɗe tati ina e neɗɗo:   nde neɗɗo feeñi ndee heen geɗal alaa, ko geɗe ɗiɗi ɗee tan o jogii. Geɗal tataɓal ngal ma en kaal hol no ngal ardi. Ko nder   neɗɗo, nder fittaandu neɗɗo ina woodi bannge, wiyat maa tan ko” waɗ ko mbele-ɗaa fof! ko njiɗ-ɗaa fof waɗ! No jawdi waɗta nii, ko njiɗ-ɗaa waɗde fof waɗ. Ɗum woni “les pulsions interieurs”, ko mbiyaten ɓernde. Firtata, ko miin so tawii wonii e am tan ko njawdiigu , mi yiyataa goɗɗum, mi anndaa ko haɗaa, alaa ko haɗaa. Huunde fof ko mi jamirɗo hoyre am! Ko mbelaa-mi mbaɗat-mi, ko njiɗ-mi mbaɗat-mi; ɓe mbiyi ɗo neɗɗo “est un être de plaisir”, ɗum woni “neɗɗo ko weli ɗum tan waɗata” , ɗum noon noddi ko njawdiigu ɓaadi alaa ɗo haaɗi hankadi. So yehii haa juutoyii, so pinal naatii, wonta neɗɗo waɗta naatnude peeje, ɗeen peeje payti ko e nehdi. Hol ndiin nehdi, neɗɗo waɗta wiyde : ɗum ɗo ina haɗaa, ɗum ɗo haɗaaka. A yiyi, adan mbiyno-ɗen ko alaa ko haɗaa. Hankadi renndo won ko yaltini, wiyi ɗum ɗo ina haɗee, ɗum ɗo ina yamiree. Neɗɗo yo haaɗ ɗo. Neɗɗo hol to yawtu ɗo. Ɗum ɗo ina foti waɗeede, ɗum ɗo fotaani waɗeede. Neɗɗo gadano o noon anndaa ko foti e ko fotaani. Fof ina fotani ɗum, sabu alaa pinal. Ko ɗuum weli ɗum, en njiyi neɗɗo ko “ko welata ɗum tan” . So ɗiiɗoo fannuuji ɗiɗi pooɗondiri noon, ko dañaatee heen ko, ko ɗum tagata neɗɗo o. Maanaa neɗɗo yaltata ko e pooɗondiral njawdiigu ngu e oya to bannge, ko renndo waɗi ina yamiraa, ina haɗaa , ina neha. Ngal pooɗondiral hokkata ko wiyatee “ neɗɗo ” ko. Jooni noon eɗen nganndi, hade renndo ngo waɗde, ina yaltina won e miijooji no yimɓe poti wuurdude, hade ɗum arde, ngannden tawo oo neɗɗo adan no o woorunoo. Hol no o wuurdunoo. Kala ko jokkii e makko kanko neɗɗo o, so yawtii hankadi no o waynoo adan nii, hono njawdiigu, kala ko ɓeydii e makko hankadi woni Pinal. Nganndee noon banndiraaɓe, so tawii en njuutniima heen, ma en nganndu kanko neɗɗo o, fannuuji ɗiɗi ina kaalaa e makko. Won wiyɓe nde neɗɗo tagaa nde neɗɗaagal ina waɗaa e mum seeɗa, heddotoo tan ko ina yaha ina mawna. Neɗɗo juuta duuɓi, ina juuta nguurndam neɗɗaagal ngal ina yalta e mum (ina feeña). Won wiyɓe alaa, Alla waɗi neɗɗo kañum sahaa e sahaa fof ina tagtee ina wonta goɗɗum. Adan ko nii waynoo, jooni wontii nii. So yawtii wontoyta ko neɗɗo goɗɗo. Ɗum waɗi, joom binndi en mbiyi, so tawii en njettiima e neɗɗaagal ko mbiyaten neɗɗo ko, so en keɓii toon, walla so tawii en njettaaki toon, walla so tawii en njawtii toon, ɗoon woni ko wiyetee “thèse Darwin”. Darwin ina haala ɗum. Mi rippa seeɗa e ɗum ɗo. So tawii neɗɗo nde tagaa nde won ko waɗaa e mum seeɗa wiyatee ko neɗɗaagal (aawdi neɗɗaagal ina e makko). So tawii nde o juuti nguurndam fof ɗum ina ɓeydoo (so mi wiyii neɗɗo noon ko e mbaydi timmundi, ɗum ko yimɓe fof), wonaa kaari, walla kaari, alaa ko neɗɗo o. So tawii ɗum ina e makko, omo yaha omo taftoo, waɗi noon ko aawdi neɗɗaagal ina e makko, ɗum mawna, ko ɗum waɗtata mo neɗɗo. Ɗum so tawii ko noon woori, ɗum kadi miijo mum ko bannge, won gannde keewɗe ina njalti ɗoo kadi, ɗoon ɗo Darwin haali ɗo. Won wiyɓe alaa, neɗɗo sahaa e sahaa fof ina taftee (tagtee) ina wonta goɗɗum. ko Lamartin haali ɗum, oon ko ganndaaɗo. Heddotoo noon ko ɗoo jooni, won ganndo gooto, ko o ganndaaɗo kanko ne, o wiyi : ko waawi wonde heen fof, so yiɗii wona aawdi, so yiɗii sahaa e sahaa o tagtee o wonta goɗɗum, faayiida e leñol ɗo o woni ɗo, ko ɗoon ƴeewatee. Holi oon faayiida? Pinal ngool leñol, pinal leñol ngol ɗo tolnii fof, ko ɗoon neɗɗo o tolnotoo. Won ko o wiyata “la nature naturante”, hol ko ɗum firtata? Ɗum firtata ko tagoodi tagtatoondi. So tagoodi tagtiima huunde noon, ndeen huunde wontii goɗɗum. Ɗum woni “nature naturé”, hol ko ɗum firtata? Ɗum firtata so tawii ko goonga nde tagaa ɗum nde, mbay-ɗen ko no jawdi nii. Ɓe ndokkii heen yeru filmo Mowgli.( Mowglii ko neɗɗo , jibinaa ko e wuro, weddoyaa ladde gila ko o tiggu, o wondi ko e jawdi, omo mawnidi ko e jawdi. Omo wayi no jawdi ndi wayi nii, o ñaamirta ko hunuko, o anndaa comci, sibu ko renndo anndi comci, o anndaa haala, o waawa haalde sabu ɗemngal (ma en ngartoy heen) ko ɗum woni faayiida ko kaalaten ko fof. O wayi tan ko no jawdi nii). Oon ganndo mo mbiynoo-mi naane o, o wiyi : wiyeede neɗɗo nde tagaa nde aawdi neɗɗaagal ina waɗaa e mum, ina majjinaa e mum, ina mawna tan ina ɓeydoo. Oon kaalɗo ɗum o, o yahdaani e ngoon miijo. O yahdaani heen sabu ɗum miijo ngo cakkitii-mi haalde ngo wiyi : “Neɗɗo tagata ɗum ko yimɓe, tagtatoo ɗum kadi ko yimɓe, yimɓe renndo ngo o woni ngo”. Ko ɗum addani-mi wiyde ko tagtatoo neɗɗo ko, ko gila e nehdi renndo. Renndo fof ina jogii nehdi mum. Renndo fof ina jogii gannde mum. Renndo fof ina jogii pine mum. So tawii en njuurnitiima haala ka, ma en nganndu, nde neɗɗo feeñi wonaani hay dara nde, wayi tan kono fittaandu heddiindu e ɓalndu mehru. Ko renndo ɓoornata ɗum comci, waɗnata ɗum haa wona neɗɗo. Hol ko o ɓoornotoo? O ɓoornotoo ko ko wiyetee Pinal ko. A finii ko a majjuɗo, ɗum noon nguurndam ko yimɓe tagtoto maa, peewnat maa. Ɓe mbiyi kamɓe annduɓe, nde neɗɗo feeñi nde, yahi haa ɓooyi ƴeestii seeɗa seerti e jawdi. Tee nde o seerti jawdi nde, o adii fof ko ƴeewde hol no o wuurdata : O yaltini waaño. Hol no o waañirta? Dogatno tan haa heɓtoo lella jagga ɗum …Cellal mum ina hokkunoo ɗum, en mbiyi ɓe ngoɗɗondiraani e jawdi ndi ɓe nguurdunoo ndi. Nde yahnoo haa ɓooyi, ɓe njaltini ko wayno laañe nii, ɓe tafi ɗum. Ɗum ɗo ko pinal hakkille yaltini ɗum. Juuti-juuti haa gannde kese ngabbii heen kadi seeɗa. Refti heen ko miijo ko mbiyaten “les croyances réligieuses” ko wiyatee diineeji ndeen. Nde neɗɗo ƴeestii nde, nde wonnoo fuɗɗiima faamde   won ɗo haaɗi, neɗɗaagal mum, doole mum, e baawal mum won ɗo haaɗi, alaa e sago nawta ɗum, halfina hoyre mum goɗɗum. Halfinde hoyre mum goɗɗum wayi ko no rewde won e geɗe nii. Ko ɗoon woni diineeji ndeen puɗɗii yaltude. Hol ɗiin diineeji? Eɗen nganndi won ko mbiyaten goglisme, firtata ko ɓeeɗoo njogii tan ko diine jawdi, ɓe ndewi ko jawdi. So tawii eɗen poti rippude heen seeɗa, eɗen nganndi nde neɗɗo fini nde kañum ne, nde wonnoo renndo ɗo fini ɗo won ko jogii, ina jogii pinal nguurndam, ina jogii no foti yahreede haa neɗɗo daɗa e boneeji maayde. So tawii ko ina daɗoo, daɗa heen. So daɗotaako noon ko Alla waɗi. Jooni noon ɓeen ne njaltini peeje, ɗeen peeje ina keewi seeɗa. Ɓe kaalii heen halfinde hoyre mum won e miijooji nder diineeji ɓooyɗi, mi haalaani heen haala Islaam. Mi haalaani hono defte jippinaaɗe ɗe, ko nanndi e Islaam. Wonaa ɗum kaal -mi, kaal-mi ko diineeji ɓooyɗi. Ndeen oɗon nganndi pullo ina jogii heen fannu mawɗo, ina winndanaa heen deftere mawnde. Jiɗɗo janngude nde yo o rutto e deftere nde “Ɓinceant Monteil ” winndi “Les Peulhs en ŋuestion”. Yo o ƴeewoy ɗum ma o taw heen pullo hakkunde mum e jawdi, ɓe mbiyi kono funeeɓe nii. Hol ko waɗi mi wiyde mbayi kono funeeɓe nii.   wonaa noon funeeɓe no njaggirten funeeɓe nii, rennduɓe reedu njibinaa ñalawma gooto, alaa. Jooni noon ɓeen ne njaltini peeje, ɗeen peeje ina keewi seeɗa. Ɓe kaalii heen halfinde hoyre mum won e miijooji nder diineeji ɓooyɗi, mi haalaani heen haala Islaam. Mi haalaani hono defte jippinaaɗe ɗe, ko nanndi e Islaam. Wonaa ɗum kaal -mi, kaal-mi ko diineeji ɓooyɗi. Ndeen oɗon nganndi pullo ina jogii heen fannu mawɗo, ina winndanaa heen deftere mawnde. Jiɗɗo janngude nde yo o rutto e deftere nde “Ɓinceant Monteil” winndi “Les Peulhs en ŋuestion”. Yo o ƴeewoy ɗum ma o taw heen pullo hakkunde mum e jawdi, ɓe mbiyi kono funeeɓe nii. Hol ko waɗi mi wiyde mbayi kono funeeɓe nii.   wonaa noon funeeɓe no njaggirten funeeɓe nii, rennduɓe reedu njibinaa ñalawma gooto, alaa. Ko nanndude nde, woowondirde nde, anndondirde nde ; ndeen so pullo yahii ladde ina rewi e jawdi (aynoyii) seertat e comci. So o seertii e comci noon wayi kono o ruttiima e no tagiranoo adan nii, no mbiyru-ɗen adan, nde neɗɗo feeñata nde. Hol ko waɗnata mo noon? Waɗata mo waɗde noon, tawdi eɗen kaala diineeji maɓɓe ndeen, ko anndude so o heddiima ɓalndu mehru, alaa ko waawi fosaade mo, ko nanndi e seyɗeneeji e ko wonaa ɗum tan. So o heddiima ɓalndu mehru, ko ndeen o waawata faamondirde e jawdi ndi o reenata ndi. Ndiin jawdi noon, kala ko yiyi, ina haalana mo, kala ko sooynii ina faamnina mo. Ko ɗum tagi ɓe mbiyi, fulɓe ndeen ina faamondiri e jawdi mum en. Ko ɗum waɗi hay sinno njawdi leliima ina fettoo, ina tiiɗi pullo hirsude ɗum sibu wayi kono hirsude hoyre mum nii; ko ɗum woni maanaa oo. Goglisme noon haa jooni won rewɓe heen. Enen ko en juulɓe, en ndewii Lislaam, kono so en njahii ɗo Enndo ɗo, e miijooji Mahandman Ganndi yaltini, omo haali heen geɗe keewɗe, ko wayi no haala ndiin jawdi ekn. A yahat e Gure laamorgo maɓɓe, hono Ñewdelli, kawraa e nagge tawa a suusaa feraade ɗum; ko aan taaratoo ɗum ngoppaa yaha. Sibu ɓe mbiyi (kamɓe Enndonaaɓe) jawdi fof, nagge fof, woni ɗoon ko fittaandu taaniraaɓe, njaatiraaɓe maayɓe adan, Alla artiri ɗum e nder jawdi ina yaha ina yiyloo; ɗum noon, ko ko reenatee, waretaake. Ɗum waɗi fulɓe men, enenne ga, hirsude dammuwol wayi ko no warde hoyre mum nii. Ɗum noon ɗiiɗoo miijooji, ɗeeɗoo pine, won ko jogori yillaade ɗe. Hol ko yillotoo ɗe? Yillotoo ɗe ko kalfaandi. Kalfaandi, kañum heewi bonnude geɗe keewɗe. Kalfaandi, ko bonni ɓuri heewde e ko feewni. So tawii en nduttiima e ngooɗoo miijo, eɗen nganndi miijo diineeji men gadani won ko mbelsindi-ɗen heen. Kono eɗen ndewi ɗum haa jooni. Oɗon nganndi ko fayti e mecce. Kala meccal e mecce Fuuta, roondii ko fannu e pinal. Mbiɗo hokka on yeru e maabuɓe. So en nduttiima e wootere e defte Aamadu Hampaate Bah, o wiyi, ɓamti ɗum ko goɗɗo ina wiyee Ki-Serboo ina winndi “Daartol Kuuɓtidinngol Afrik”, eɓe njaltini ɗoo miijo, miijo ngo ina foti yuurneede, miijo ngo fayi kadi ko e fulɓe. Hol ko ɓe kaali e diineeji gadani ɗi? Kaalat-mi ko diineeji gadani ɗi.   E fuɗɗorde majji, Alla wiyetenoo ko Geno, Pullo wiyata Alla ko Geno. Ko oo Geno biyateeɗo Kiikalla, oon woni kalfinaaɗo aduna o yo o feewnu ɗum. Ko o maabo. Hol no o feewnirta aduna o? Kanko noon, e miijo Aamadu H. Paate Bah ko o Maabo. Hol ko waɗi en wiyde ko o maabo? sabu omo jogii “caali cañirka”. Oon nokku ɗo o liggotoo ɗo, so a ƴeewii bannge ñaamo e caali ki (atelier o) ina waɗi ko wayi no cawon 33 to yeeso to; to o hucciti to, won ko falii mo toon ina wayi no sawru mawndu nii; ɗo o fawi koyɗe makko ɗo, sawru nani dow, sawru nani les, omo ɓili heen koyɗe makko omo nawa dow, omo artira les. Ina hasii o waɗa ɗoon ko wayi no ceenal seeɗa. Ɗoon baylo ina waɗa noon (ma en ngartoy heen). Ɗee geɗe hol ko pirtata? Mi wiyii no on naane, geɗe keewɗe eɗen mbaɗa ɗum, so en naamndaama mbiyen en nganndaa walla   eeh! tawi eɗum jogii maanaa ! Ko kaalnoo-mi naane : ɗoo jooni cabbi capanɗe tati e tati (33) ɗe ko pirtata? Firtata ko Allaaji 33 fulɓe ndewnoo. Holi ɗiin Allaaji? Eɗen njogii ɗi   haa jooni, eɗen ndewi ɗi en tinaani. Won wiyɓe enen ko njogi-ɗen, inɗe men ɗe, ko inɗe Allaaji ɓooyɗi, noon wayi! Ko nanndi e inɗe ɗe nganndu-ɗen Penndel en, Demmbel en, ekn…Ɗee inɗe noon wonaa arab addi ɗum! Ɗo tawi ɗe. Nde Arab ari momtude pine men ma a taw ko feewnitde? Ɗoon won ko ɓe ngitti, won ko ɓe ngoppi ɗoon. Tuubakooɓe nde ngari, won ko ngardi kañum en ne. Ɓeen ne ngari mbiyi so a yiɗii nuskude, so a yiɗii fuuynude leñol ngadorto-ɗaa ko jumpude ɗemngal mum. Hol ko waɗi noon?   Ɗemngal woni faawru ! Hay pinal woni ko nder. Won wiyɓe ko pinal moofti ɗemngal, won wiyɓe alaa! Doole ɗemngal no wayi nii, ko kam moofti pinal. So wiɗtaama fof ina yiytee heen. Ɗum eɓe luurondiri seeɗa… Ɗum ɗo fof e wayde noon, kanko maabo jooɗiiɗo o, biyaaɗo yo feewnu Aduna o, sawru mawndu wonndu yeeso makko ndu, ɗum firtata ko : “Minen dey min payi ko yeeso, alaa ko waawi ruttinde min”. Ɗo o awƴata ɗo, koyɗe ɗe no njahrata dow e les ina ngarta nii, ɗum ko omo nodda Geno, Geno woni Alla maɓɓe : so o jippinii les o ƴetta doole, mbele omo waawa yettoyaade Geno. Ɗum noon hol ko o dañata heen? o dañata heen ko lefol. Lefol ngol faayiida mum, neɗɗaagal mum ina barkinoree haa jooni. Ina hasii won e seernaaɓe won ko nganndi; ɓe mbiyi so aɗa waɗa ɗum, mbaɗdataa ɗum ko e lefol nanngam…. Ɗum ɗo won ganndal kadi suuɗii toon. So en njawtii toon, en payii to wayluɓe. Wayluɓe hannde ina mbiyee eh ! Kono noon ina anndaa hono ko Aamadu Hampaate Bah wiyi : “Baylo hula haa aña” So a hulii huunde haa a hulii, ɓernde hulii hulii, a añtat ɗum, ɗum ko kulol. Hol ko waɗi noon? kamɓe ne eɓe nokki e ganndal. Ganndal mawngal ngal Geno ina totti ɓe, eɓe ƴetti heen… Kanko maabo oo noon e ko haalaa, ko Aamadu Hampaate Bah en mbiyi, ko kanko woni cubballo.Hol no o wontiri cubballo? Ɓe mbiyi ko cuballo wonti maabo, ɓee mbiyi ko maabo wonti cuballo! Hol ko addi ɗum? Addi ɗum ko nde ɓe njahata, kamɓe tan ɗiɗo jiiduɓe yumma e baaba. Ɓe ngari, eɓe ɗomɗi, eɓe njaroya. Ɓe njahi ha ɓe paandii maayo, miñiraaɗo o seli koyɗe, nde selnoo koyɗe Alla holli ɗum jinne gooto. Jinne oo ina saña, jaggi mo. Oya darii ko juuti yiyaani mo, haaɓii, yiylii yiiytaani. Kañum fayi maayo. Kañum nde yettii maayo nde, tawi ɗoon debbo joom jubbi keewɗi kañum ne. O jooɗi, o yari haa o gasni. Oon wiyi mo : “waɗii duuɓi nanngam (mi yejjitii duuɓi ɗi) alaa jippiiɗo ɗo ina yara. Miin so neɗɗo yarii e am mi weltoto. Mi duwani-maa ma” , o   jaggi mo, fooɗi mo nder, mutni mo nder maayo. Nde o suppitii, o yaltidi e ganndal. Ɗoo jooni yimɓe ɓee mbiyi ko kamɓe ɗiɗo njidi yumma e baaba. Kono noon ina wiyee ganndal   dow, ganndal ooɗoo maabo, e ganndal oya too gonɗo nder maayo, gannde maɓɓe ɗiɗi tammbii Aduna oo. Ɗum waɗi e gannde, kamɓe annduɓe meeɗen, miñiraaɗo o heddiima to cañoowo dow to, mawniraaɗo o jippiima ina yara. Alla yaltinii gooto e tagoore mum e maayo he, debbo juutɗo jubbi, heewɗo jubbi, mo wonaa boɗeejo, ko o ɓaleejo, ko o daɓɓo, omo heddii ɓalndu mehru, o feeñanii mo haa e enɗi hee … Caggal nde ɓe ngasni janngude, ɓe njiytondiri, ɓe njokki laawol maɓɓe. Ko ɗum waɗi wiyeede gannde men keewɗe ko maabo e cubballo njogii ɗum. Ɗahiiru Sih, porfeseer
https://pulaar.org/2009/05/23/hol-ko-woni-pinal/
Goomu losko suudu sarɗiyeeji, toɗɗanoongu gila e maayirɗe lewru saawiyee 2020, ina foti joofnɓude golle mum,  artira ɗum e nder ciimtol jahndugol e hawraande sifotoonde holi peeje potɗe ƴetteede e fawaade e geɗe peeñɗe e losko waɗaango ngoo. Goomu nguu heɓii heɗaade jagge laamu ɓooyɗe haa teeŋti e hooreeɓe hilifaaɓe laamu Abdel Asiis. Ko kanko e hoore makko wonnoo mo suwaano heɗteede, o noddaama kono o jaɓaani nootaade… E mudda cakkitiiɗo oo fof, ko haala cosgol walla coftingol Ñaawirde Toownde, nde nganndu-ɗaa ko kam jogii mbaawka ñaawde hooreeɓe leydi… Kono ellee kadi ɗuum wayi ko no huunde haaytunde nii, walla kam nde anndaaka so ine jogori laataade walla alaa. Ko waawnoo heen wonde kala, Goomu losko nguu saaktii naamne ɗe jogornoo naamnaade Abdel Asiis. Ko o yooɓtoraa koo ine heewi… Tee, suudu nduu, e joɗle mum cakkitiiɗe ɗee, yaajtinii mbaawka Goomu nguu e geɗe kese ɗe njoofanooka he golle mum gila adan.  Ine jeyaa he ɗeen geɗe loskugol ko wiyetee wonde Muhammed Abdel Asiis rokkii laamɗo Kataar duungel biyeteengel Tiidra, kam he toɓɓere woɗde faatunde he geɗe baawɗe siforeede no jaɓɓugol sariya kaɓtotooɗo borjingol jawdi leydi. Maa mbiyaa Goomu losko nguu woni ko e yiylaade toɓɓe baawɗe hiisoreede no “jamfa mawka” (haute trahison) ngam ɓilde Abdel Asiis tawa bone ɗee piltaani he ardiiɓe hannde ɓee, yahdiiɓe Abdel Asiis hanki ɓee. Goomu losko suudu sarɗiyeeji, toɗɗanoongu gila e maayirɗe lewru saawiyee 2020, ina foti joofnude golle mum,  artira ɗum e nder ciimtol jahndugol e hawraande sifotoonde holi peeje potɗe ƴetteede e fawaade e geɗe peeñɗe e losko waɗaango ngoo. Goomu nguu sosanoo ko e ɗaɓɓaande dipiteeji, dental sarɗiyankooɓe lanndaaji UFP e RFD, ɓeen kolliti dente sarɗiyankooɓe keddiiɗe ɗee, mbele feere ndee ina wona renndaande. Hawri noon e won he dipiteeji kañum en fof he jeyeede he senngo laamu, ina joginoo miijo ngoo. Dental sarɗiyankooɓe UPR njaɓaani siifde ɗaɓɓaande ndee. Ko ɗum waɗi, siifi ɗaɓɓaande ndee ko dipiteeji noogaas e jeetati (28), ko heen ɗiɗo tan njeyaa e senngo laamu, kono tawi wonaa e lannda UPR. Caggal nde ɗaɓɓaande ndee heblaa, siifaa, yettinaa ardorde suudu sarɗiyeeji, e fawaade he sarɗiyeeji ndernderi suudu nduu, dente sarɗiyankooɓe ɗee kala tintinaa. Caggal nde dente ɗee kala kumpitaa goodaangal ɗaɓɓaande ndee, hay gootal feññinaani luulndaare mum cosgol goomu nguu. Sinno won dental holliti luulndaare mum, miijo ngoo yettinte batu kuuɓtidinngu suudu nduu, e oon sahaa, woote waɗee, etee naamndetee ko holi he dipiteeji ɗii ɓe njahdaani e compugol goomu nguu. E nder ɗuum, ko maa 2/3 (tataɓe ɗiɗi) dipiteeji ɗii ngoota njaɓaani nde goomu nguu wasaa sompeede. Nde tawnoo hay dental gootal hollitaani salaare mum yo goomu nguu wood, e fawaade no sarɗiyeeji ndernderi njamiriri nii, hiisaa ko suudu nduu yamirii cosgol goomu nguu. Nii woni heen dental fof toɗɗii fotɓe jooɗanaade ɗum he goomu nguu e fawaade he limoore hawraande ndee. Terɗe ɗee ndottaa yo ngon dipiteeji jeenay  (9), ɗi peccitagol mum en fawotoo e semmbe dental kala. Ko nih woni UPR jogii heen dipiteeji jeegom  (6), dental Tawaasul, dental UFP-RFD kam e dental lanndaaji laamu ɗi ngonaa UPR, moni kala e mum en njogii heen tergal gootal. Goomu nguu yamiraa ko yo waɗ losko e fiyakuuji ɗiiɗoo : – ko leydi ndii jogii e ngartam to bannge peteroŋ ; – jeeygol boowe leydi e nder wuro Nuwaasoot ; – golle sosiyetee awo siinnaajo biyeteeɗo Poly hong dong ; – kuutaragol ngalu kees jokkere-enɗam  SNIM ; – marse jowitiiɗo e kuuraa jaynotooɗo mbeddaaji tawi ittaa ko e semmbe naange ; – marse jowitiiɗo e kuutaragol hawngo konteneeruuji jippotooɗi e poor Nuwaasoot ; – pusgol sosiyetee SONIMEX. Goomu nguu, e nder golle mum heɗtiima yimɓe tato ardinooɓe jaagorɗe he laamu Muhammed Abdel Asiis, heɗtiima yoga e jaagorɗe gonɗe hannde e golle kam e iwɓe heen fof, e kala jogiiɗo ko ina foti naamneede he ɗee geɗe. Nde ɓe puɗɗii golle tan, feeñani ɓe wonde ina moti ɓe njaajtina losko ngoo he geɗe goɗɗe ɗe ɓe toɗɗananooki. Be ñaagii yamiroore suudu sarɗi, ɓe ndokkaa, ɓe njokki. Losko ngoo yettinii ɓe he laajaade yo gardinooɗo leydi ndii, hono Muhammed Abdel Asiis, yo nooto ɓe. Ɓe neldi mo ɓataake noddaango, kono o salii ko hay jaɓde ɓataake oo, alaa ko haali nootaade ɓe. Ɗuum heewii haala e nder dingiral dawrugol no feewi, feññinii  jiyanɗe ceertuɗe wonande fanniyankooɓe to bannge sariyaaji. Mbele gonnooɗo mawɗo leydi oo ina haannoo salaade nootaade ma alaa ? Mbele goomu losko noddunoongu mo nguu ina foti woppirde mo noon tan, ma foti ko addiroyde mo doole ekn ? Law-law kadi haala kaa wonti so omo foti ñaaweede so goomu nguu hollitii e losko mum ngoo won bonande o waɗi. So ɗuum yontii holi ñaawirde fotnde ñaawde mo. Ko ñaawirɗe gaadoraaɗe ɗee tan walla ko Ñaawirɗe Toownde  (haute cour de justice). Fanniyankooɓe ina njogii heen jiyanɗe ceertuɗe. Kaaɗoo haala kadi hawri ko suudu sarɗiyeeji ina huufi fewjannde sariya (tesko-ɗen so gofornama sakkitii miijo sariya wiyee eɓɓaande sariya, he Farayse “projet de loi” (eɓɓaande sariya),  so miijo ngoo ummorii ko he dipiteeji wiyee “fewjannde sariya” hono ko wiyetee he Farayse “proposition de loi”. Ndeen fewjannde sariya ko lomtotoonde sariya goodnooɗo gila 2008, tawi ko sariya juɓɓinoowo Ñaawirde Toownde. Dente sarɗiyankooɓe ɓee fof ina kawrunoo e fewjannde ndee,  nde rewi ɗo nde fotnoo rewde kala,  haa heddii ende yawtinee he batu kuuɓtidinngu Suudu nduu, potnoongu waɗde ñalnde 13 sulyee 2020. Dental UPR saltii yo batu nguu jooɗo nde wiyanoo ndee, farliniri doole keeweendi mum dirtingol batu nguu haa ñalnde 27 lewru nduu. Dental UPR dallinorii ko yo yahre jam-jam, sariya oo lelnee lelngo feewngo, etee ngalɗo daawal batuuji suudu nduu woni ko e joofde, ɗuum noon ina waawi fadeede haa dawal paangal puɗɗotongal e lewru oktoobar. Kono dente goɗɗe ɗee paami heen tan ko UPR ko ko yahtiri caggal. Lannda Tawaasul nih yaltinii heen bayyinaango ina ñiŋa heen ngool jahtirgol caggal. Heddii noon ko ciimtol goomu losko ngol kam,  alaa e sago addee he yeeso dipiteeji ko adii uddugol daawal batuuji ngalɗoo, sabu lajal mum ɓurngal juutnde yawtataa lebbi jeegom. Yimɓe fof noon hakkillaaji mum en  inani keedti toon, hakkunde goongɗinɓe maa goomu nguu waɗ golle laaɓtude, e sikkitiiɓe mbaawka goomu nguu eɓe ngoongɗinaani ɗum fof. Jooni kadi, e balɗe battindiiɗe he golle goomu losko nguu, gardiiɗo dental UPR noon huccitinii kadi  ɗaɓɓaande hesere, ina yiyloo yo suudu sarɗi yamir goomu nguu, yo ɓeydane toɓɓe ɗiɗi e golle mum. Heen toɓɓere yowitii ko e geɗe baawɗe siforeede “no ustude huunde he wertaango Ndenndaandi” ndii, sibu wiyaama goomu nguu heɓii ko ina seedtoo wonde gardinooɗo leydi ndii ƴettiino feere rokkude laamɗo leydi Katar duunde wiyeteende Tiidra. Toɓɓere woɗde ndee faati ko he geɗe baawɗe siforeede jaɓɓugol sariya kaɓtotooɗo borjingol jawdi leydi. Suudu nduu jaɓii ndeen ɗaɓɓaande, yo toɓɓe ɗee njantu he golle goomu nguu. Mudda gartirgol golle ɗee noon waylotaako, ko alaa e sago lajal lebbi jeegom ngal hormee. Fooyre Ɓamtaare
https://pulaar.org/2020/08/13/goomu-losko-suudu-sar%c9%97i-to-golle-njahrata%e2%80%88/
Goomu Muñal, e gardagol Isaa Joop, mawninii maanditaare mum joyaɓere, ñalnde 05 lewru duujal 2018 to dingiral pinal Galaksi (Galaxy). Faandaare ndee hikka, e dow golle gaadoranooɗe hitaande fof so mawningol Professeur Umaar Bah, ko ruttude teddungal e ñaantude Gelongal Fuuta lollirɗo Njaay Saydu Aamadu sabu darnde mum e renndo Fulɓe kono kadi sabu giɗgol mum tabitngol feewde e goomu nguu. Ngam mawninde kewu nguu e rokkude ngu faayiida, Goomu Muñal noddi Alhajji Hammee Aamadu Lih, jaayndiyanke to 2STV. Goomu Muñal jaɓɓoyii mo ko Rooso, addi mo, jippini mo, teddini mo. Garal makko rokkii kewu nguu faayiida mawɗo. Njogii njuɓɓudi dingiral ngal e kikiiɗe oo ko Asmaaw Bah lollirɗo Raki Bookar e Ibraahiima Joop. Hurmbiti kewu nguu ko konngol hooreejo Goomu Muñal ina wiyee Isaa Joop. O bismii jamaanu ngarngu, o hesɗitini bismaango feewde e koɗo Goomu Muñal, koɗo Fulɓe, koɗo Muritani hono Alhajji Hammee Aamadu, o sakkitorii njettoor keeriiɗo feewde e won e yimɓe wallunooɓe Goomu Muñal haa darni koyɗe. Caggal konngol makko, sukaaɓe janngooɓe e Duɗal Professeur Umaar Bah, wonɓe e les njiimaandi Goomu Muñal ngartiri pinal dingire hanki gila e tinndi, cifti, ngaanti, kasi, mergi, pulareeje e ngamri haa jamaanu fof weltii. Goomu Pinal joli waɗi njimri haa dingiral ngal wuli jaw. Ko ɗoon Alhajji Hammee Aamadu Lih waɗi yeewtere ko adii Gelongal Fuuta ena hebloo. Yeewtere makko faytunoo ko e moɗ-moɗtondiral pine e ñaamondiral ɗemɗe. Kamalenku Hammaat Muusaa Joop e Demmba Aamadu Bari, ndokkaa konngi, mbaajii renndo ngoo. Jibi Mamma Gay naati, yimi haa yimɓe fof mbeltii caggal tinndinoore Goomu Muñal waɗi tinndinoore. Gelongal Fuuta lollirɗo Njaay Saydu Aamadu waɗi yeewtere faytunde e nguurndam Professeur Umaar Bah : « E duuɓi men jawtuɗi, tuggude e 2014, hitaande fof eɗen nanngatnoo nguurndam jinnaaɗo men Professeur Umaar Bah, mo Dabbe, kaalen nde o ari e aduna, no o janngiri, nde o ƴetti golle e ko o gollii haa ɗo o ruttii e joomiiko ɗoo. Hikka e ngolɗoo laawol walla e ndeeɗoo maanditaare joyaɓere, njiɗ-ɗen sunnaade ko ko daartol teskorii mo to bannge ñaam-golluuje haa yantini mo e doggol ngenndiyankooɓe wasorɓe leñol. l Mbele ko wonde mo ɓiyi Ama Maadiyu taan Tafsiiru Ɓoggel mo Jaaba, gondiiɗo Ceerno Suleymaani Baal, gorko Boode e Jammuule ? l Ko wonde mo ɓiyi Maamuudu Saada Demmba Juulɗo Hammaat, lawake e nder Jaanankooɓe Dabbe walla Cilambol, gonnooɗo qaadii ñaawoowo e nder Salnde Tebegut ? l Mbele ɗum ummorii mo ko to belgol makko hakkille gila e njanngu quraana to Aañam Siwol e to Maatam haa e duɗe farayse, tuggude e Salnde Tebegut, Podoor haa to Duɗal ɓiɓɓe laamɓe to Ndar tuggude e hitaande 1926 fayde e 1934 ? l Walla ko caggal nde o dañaani waɗde kawgel ngel o yiɗnoo, o waɗtoyi goɗngel paytungel e karallaagal ndema, e hitaande nde wootere e o arde mo go’aɓo e wonande waɗnooɓe kawgel ngel e nder Senegaal? l Mbele ko jokkondiral makko e kumaandaŋ tuubaak, biyeteeɗo Merkajee e oon waɗtude mo jannginoowo addani mo haa hannde teskeede ? l Walla kadi ko jannginde mo e won e duɗe ko wayi noDuɗal Diwaal (Ecole Duval) to Ndar , Kupentum, Tammbaa Soose, sara Tammbaa Kunndaa e to Jululu to diiwaan Kaasamaasa ? l Saabii ɗuum ko wontude golloowo e “posto” e gollaade mo e gure Sigaasoor, kawlak e Kommbol haa jibini ganndondiral makko e Mammadu Jah, gardinooɗo leydi Senegaal tawi e oon sahaa, oon ne ko jannginoowo wonnoo ? l Eɗen nganndi o nanngii wirdu law, gila e hitaande 1938, e juuɗe Alhajji Saydu Nuuru Taal, dowrowo e laawol Tijjaani to dowla Senegaal. l Eɗen nganndi kadi ko e hitaande 1938, haa hannde, e lewru jolal(novembre), o woppunoo golle posto, o arti e janngingol, o woni e duɗal Fedeerba to Ndakaaru e duɗal Wookaama( directeur d’école de Okame) haa e hitaande 1941. l Walla ko garal makko e Nuwaasot, laamorgo Ndenndaandi Lislaamiyankeeri Muritani, ñalnde 13 lewru colte (février) 1943 e wonde mo siwil gollotooɗo, gadiiɗo e wuro Nuwaaasot ? l Mbele rokki mo innde ko wonnoode mo nantinoowo to Ɓoggee sara kumaandaŋ biyeteeɗo Laburus(Labrousse) tuggude e hitaande 1951 haa e hitaande 1953? l Walla ko waɗde mo jammbaa-gaaraa hakkunde Neema, Ayyuun El Atruus e Rooso e nder hitaande 1954 ndee wootere? l Ko waɗeede mo e hitaande 1955, binndoowo njuɓɓudi laamu kuuɓtidinndi( Rédacteur d’administration générale) ? l Mbele ko jokkondirde mo e yimɓe mawɓe walla laamɓe dowluɓe, wayɓe no Aamadu Hampaate Bah, Lewopool Sedaar Senngoor e Ahmed Seeku Tuure ? E jaabawol, mbiyen, hay so ɗuum ena jeyaa heen, nani Professeur Umaar Bah walla rokki mo innde ko wonde ganndo dowrowo, ganndinɗo, joom fiɓnde gonduɗo e duwaawu. E hitaande 1956, o yahi Lome, laamorgo dowla Togo, o naati e duɗal jaaɓi-haaɗtirde, o dañi seedantaagal ko fayti e gannde renndiyankooje: un diplôme de sciences sociales. E hitaande 1960 fayde e hitaande 1961, o naati duɗal jaŋde toownde wonande Afrik e Malgaas( Afrique et Malgache), ngal ɓe mbiyata C. H.E.A.M, ɗum woni: Centre de hautes études africaines et malgaches. O heɓi ɗoon berwe jaŋde toownde ko fayti e njuɓɓudi laamu. Tuggude e hitaande 1962 haa e hitaande 1963, ko kanko woni jonaaɗo jooɗaniiɗo Muritani to Unesco (délégué mauritanien auprès de l’Unesco). Tuggude e hitaande 1963 fayde e hitaande 1964, ko diisnondirɗo ambassadeur Muritani to dowla Farayse. Caggal ɗum, o arti kadi e leydi Muritani. Ndeen o artii e nder leydi hee, o ardinaa rajo Muritani. Kono o heɓaani siynude ɗeen golle. Tuggude e hitaande 1965 fayde e hitaande 1967, ko kanko woni jiiloowo catal Muritani to IFAN e nder wuro Ndar. Tuggude e hitaande 1967 fayde e hitaande 1975, ko o biɗtoowo e nder duɗal IFAN ngal. Ko e ngalɗoo daawal, o hebli deftere makko joofnirde jaŋde toownde maa mbiyen sa thèse de doctorat d’état to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Sorbon. O gasni golle deftere ndee ko e hitaande 1972. E nder hitaande ndee wootere, caggal nde o arti e nder leydi Muritani, o waɗaa diisnondirɗo karallo (conseiller technique) to Duɗal Muritani ngal wiɗto gannde, ngal ɓe mbiyata IMRS, ɗum woni Institut Mauritanien de Recherches Scientifiques. O golliima e ngalɗoo duɗal haa e hitaande 1980. Tuggude e hitaande 1980 haa ñalnde alkamisa 12 lewru colte (février) hitaande 1998, o gollotonoo ko e Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije Muritani(Institut des Langues Nationales en Mauritanie). Ko o diisnondirɗo Umaar Mammadu Kan lollirɗo Sileymaani Kan, jiilatnooɗo duɗal ngal. Gaagaa ɗuum Docteur walla Professeur Umaar Bah ko biɗtoowo, binndoowo dowrowo. O winndii defte keewɗe, paayodinɗe tawi kadi ko ganndaaɗe e nder jookli winndere hee. E ganndal men ɗe ndaroyiima e 15 deftere, hakkunde quraana, coñce, daartol e kewkewe teskinnooɗe ɗe o hawritnoo: Defte 3 ko piraaɗe, mbaɗtaa e ɗemngal farayse. Defte 11 ko ganndal makko keeringal. Deftere 1 luutiire : Juulɗo-Abdul Ama, holi aan ? Umaar Bah ko gorko keewnooɗo coftal, mawnunooɗo fiɓnde. En keɓii e hunuko Umaar Bah Tokosel lollirɗo Umaar Mboyna, wonde o jooɗiima fotde duuɓi 30, o ƴettaani fooftere. Kala nde o alaa e nder gollordu, o woni ko e laana-ndiwoowa, omo ɗaɓɓitoyaa ganndal walla omo nootitoyoo e wolde pinal. Ko ɗum waɗi en wiyde: ko o nayeejo maayɗo e jallungol cagataagal. Fiɓnde : Mbiy-ɗen Professeur ko joom fiɓnde, jiɗɗo ganndal, gannduɗo nafoore ganndal, gooŋɗinɗo konngol biyngol: ganndal woni ko hakkunde mbootu e kasanka. En njiyii e duuɓi battindiiɗi e nguurndam makko ɗii, o yahii haa to leydi Arabii Sawdiit (Arabie Saoudite) ngam janngoyde ɗemngal arab. O rewi haa o heɓi agrégat makko. Ɗo o ruttii e joomiiko ɗoo kadi, o wonnoo ko e heblude maîtrise makko e ɗemngal engele. Ganndal Professeur Umaar Bah ɓurnoo huutoreede ko caggal leydi. Ɗum nawii mo to Dowlaaji Dentuɗi Amerik, hakkunde hitaande 1981 fayde hitaande 1983. O jannginii e duɗal Genz-ville to diiwaan Floride. O yahii kadi haa to leydi Japon, omo janngina, omo waɗa jeewte e nder duɗe toowɗe leydi ndii. E hitaande 1982, o waɗaa tergal académie d’Outre-mer (membre de l’Académie d’Outre-mer). E hitaande 1994, o yeenaa dabbungol, seedantaagal kaaɗtudi teddungal (Ordre de la légion d’honneur). E darorɗe hitaande 1997, o waɗaama kadi tergal akkademi Itali d’Elverbano (membre de l’académie italienne d’Elverbano). Tonngol : Banndiraaɓe, kala ko haalaa e professeur Umaar Bah, maa wood ko heddaa sabu mbiyen o wonaa caanngel, o wonaa maayel. Docteur ko geec mawɗo, geec pinal e ganndal. Jibiriiru Kan mo Lugge Saybooɓe, gural Abuu Aamadu Joop, diiri Yurmeende Bah, ena wiya: “Ko golle moƴƴe ngoni ndimaagu. Binngu moƴƴaagu ko cuɗaari. Neɗɗo ena rimɗa tawa suɗaaki. Neɗɗo ena suɗoo kadi tawa rimɗaani. Rimɗude kadi suɗoo e nder heen, weeɓaani.” Enen ne, eɗen mbaawi wiyde, e ko aldaa e ƴeŋƴaare, wonde Professeur Umaar Bah ko dimo cuɗiiɗo. O wuuranii Leñol kaaɗdi nguurndam. O ɗaldii kadi Leñol ngalu ngu huuɓataa haa bada. Yo Alla yoɓ mo darnde makko, waɗa barke e ɓesngu makko. En mbaynotaako, tawa en njettaani, en nduwanaaki Goomu Muñal, sukaaɓe yarlitiiɓe, tiiɗɓe fiɓnde, dariiɓe darnde tiiɗnde ngam anndinde nguurndam ooɗoo gorko biyeteeɗo Professeur Umaar Bah. Ɓe mbaɗii heen jawdi, doole, ganndal e sahaa ngam semmbinde konngol Baaba Leñol Mammadu Sammba Joop, biyngol: « leñol wondataa haaside». Ena laaɓi en so nguu Goomu hawrunoo ko e jamaanu ngenndiyankooɓe rowrowɓe wayɓe no Ceerno Suleymaani Baal, Abdul Qaadiri Kan, Sheek Umarul Fuutiyu Taal, Abdul Bookar Kan e wayɓe noon, waɗatno golle pattamlame ɗe daartol teskotoo. Yo Geno yoɓ ɓe moƴƴere, wuurna ɓe, hisna ɓe, barkina ɓe. Ko noon ne kadi neldirten njettoor keeriiɗo fayde mawɗo men Bah Aamadu Sammba ganndiraaɗo Aamadu Luuti, girlaajo maalmaalo Ñaabina, jaɓɓiiɗo Goomu Muñal, jaaɓodii ɗum e miijo mum, udditani ɗum dame duɗal mum, bismii ɗum, gila e fuɗɗoode haa e ooɗoo sahaa. E dow ɗuum, sabu makko weltanaade Goomu nguu, o ballii heen terɗe ngam gollodaade e mumen e duɗal makko ngal. Kanko ne yo Geno mo moƴƴere, barkina ɓesngu makko, yaa barke Pulaar e ngenndiyankaagal. Caggal yeewtere ndee, ɓuri teskinde ko ñaantule ɗee. E kaawisaaji Alla, ñaantule ɗee njalti ko e yeewtere haangaaɓe ɗiɗo. E jeewte maɓɓe ko heen ɓe cifotoo potɗo ñaanteede. Adii ñaanteede ko Njaay Saydu Aamadu, Alhajji Hammee Lih rewi heen, Aamadu Sammba Bah wattindii. Ndeeɗoo maanditaare waɗii faayiida. Ɓeydi daraja oo kadi ko garal Alhajji Hammee Aamadu Lih. Tuggude e ñalnde 4 nde o jaɓɓoyaa to Rooso Muritani, o naati Nuwaasot fayde e ɗo kewu nguu woni yahde ɗoo, Goomu Muñal e gollodiiɓe mumen ngoni ko e aljanna hakke e hooɗanoode yiyde mo ŋaas walla haaldude e makko, hunuko e nofru. Goomu Muñal ina yetta denndaangal banndiraaɓe tawtoranooɓe ñalngu nguu gila e waɗnooɓe heen juuɗe mumen, miijooji mumen haa e duwawuuji mumen ɗi mbuntataa. En mbaawaa rokkude gooto fof hakke mum kono en toɗɗo heen wayɓe no Ceerno Saydu Nuuru Dem e wondiiɓe mum, Bah Aamadu Luuti, Yaayaa Ngom e Dooro Sih. Gelongal Fuuta lollirɗo, Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2018/06/15/goomu-munal-mawninii-maanditaare-mum-joya%c9%93ere/
Joɗnde cuuɗi sarɗi heñoraande Joɗnde heñoraande cuuɗi sarɗi udditii ñalnde alet 25/09/11. E ooɗoo sahaa, so fof yahriino no fotirnoo, tawatnoo ko yimɓe ina keblanoo woote. Kono, laamu ngu dirtinii woote ɗee, hono kesɗitingol depiteeji e meeriiji. Hujja mo ngu rokki, ko wiyde wonde partiiji laamu e luundo ɗaɓɓii ɗuum. Eɗen ciftora ko idii ɗuum, laamu nguu dirtininiino woote kesɗitingol tataɓal senaa caggal nde salanii ɗum luulndo, sabu mum hawrude e caɗeele teeŋtuɗe e nder parti laamu oo, hono UPR, sibu e oon sahaa, won yimɓe jeyaaɓe e parti oo e hoore mum, calinoo kanndidaaji ɗi parti oo suɓinoo, pelliti wonde kanndidaaji jaambureeji. Heewɓe mbiyiino ko hulde nduun jiiɓru addannoo laamu ngu haaytinde woote kesɗitingol tataɓal senaa. Dirtingol woote Jooni ne, laamu nguu yahiino haa toɗɗii ñalngu woote depiteeji e meeriiji fotnoo waɗde (16 oktoobar 2011), kono ruttii wiyi «so luulndo ngoo e partiiji gonduɗi e laamu ɗii ɗaɓɓii dirtingol woote ɗee, ma ɓe ndirtin » ! Nii woni, woodi e partiiji luulndo, hono partiiji jaɓɗi kaaldigal e laamu nguu ( APP , hono parti Mesawuud e El Wiam , hono parti Bojel wul Humoyd, e Hamam parti kolonel Muhammed wul Lekhal, e Sawab parti yimɓe Saddaam Huseyn, mo nganndu-ɗaa hay gooto tinaani boom nde ari e luulndo) yantude e partiiji gonduɗi e laamu ɗii, ɗaɓɓi yo woote ɗee ndirtine. Ɗe ndirtinaa. Partiiji luulndo keddiiɗi ɗii, haa teeŋti noon e RFD , parti Ahmed wul Dadda e UFP , parti mo Muhammed wul Mawluud ardii oo (mo Kajjata Jallo jeyaa oo), e Tawaasul , hono parti Muhammed Jemiil Mansuur, e partiiji goɗɗi ɗi pamɗaani (ƴeew doggol les), mbiy-ɗen ɗiin partiiji, mbiyi ɗaɓɓaani dirtingol woote, sibu wonaa ɗum woni ko ɓuri himmude koo, ɓuri himmude ko tafde weeyo koolondiral e kaaldigal nuunɗungal, kam e yuɓɓinde woote nuunɗuɗe. Etaa siwil e woote E miijo maɓɓe boom, «laamu nguu so jolaama ina waawi yuɓɓinde ɗe ñalnde 16 oktoobar, no wiyrunoo nii, kono alaa e sago ɗe ngona  woote laaɓtuɗe ko aldaa e jeddi, nde ɓe njeytoree heen”. Kaan haala ko e hunuko Muhammed el Mustafaa wul Bederdiin (depitee UFP) yalti. E miijo maɓɓe, e ooɗoo sahaa mo ngon-ɗen, hay laamu nguu ina anndi, ina yenanaa boom, “woote laaɓtuɗe mbaawaa yuɓɓineede, sibu etaa siwil woodaani (laamu nguu bonnii ko woodnoo heen koo), yimɓe nanondiraani e juɓɓingol majje, tee Goomu Woote Ngenndiiwu (CENI) woodaani…” E wiyde maɓɓe kadi, guwarnama Muritani alaa fof woote waawi yuɓɓinde hannde, sibu ɗeen woote so mbaɗii, teemedde ujunnaaje Muritaninaaɓe mbaawataa wootde, hono dañɓe duuɓi 18 hakkunde 2009 e jooni, sibu ɓe ngalaa karte dentitee (duuɓi ɗiɗi jooni dokkitgol dentiteeji ko ko dartinaa, yoga e yimɓe kadi dentiteeji mum en ko duumtuɗi gila 31/12/2009), won heen kadi inɗe mum muumtaama e doggi woote peewnanooɗi e hitaande 2007. E wiyde maɓɓe, saabii ɗum ɗoon fof ko sabu laamu nguu jogaade anniyaaji e miijanteendi mbonndi, halfini etaa siwil leydi ndii «neɗɗo mo alaa ko teskoraa to bannge mbaawka e nuunɗal so wonaa wonde sehil Muhammed wul Abdel Asiis » . “Ɗum waɗi, hannde, e winndere ndee no diidorinoo, ko Muritani tan (maa taw e Somali) woni leydi ndi alaa etaa siwil dewɗo sariya. Ɗum ɗoon noon, hay partiiji gonduɗi e laamu ɗii ina nganndi ɗuum.” Ko kaaɗoo haalaa etaa siwil e binnditagol ngol kaal-ɗen ɗoo haala mum e cili keewɗi, caabii jiiɓru wonndu hannde e leydi ndii : seppooji e piggal polis ɗoo e Nuwaasoot e to Ɓoggee, ɗeeɗoo balɗe (gila aset 24/09/11) to Kahayɗi, Kayhayɗi ɗo seppooji ɗii njuumti e jaggondiral muusngal hakkunde polis e sukaaɓe seppooɓe ɓee. Tengiti ngal dow, ko sanndarmeeɓe tuddunde Magaama , majaani maj-majnaani nde coorata e sukaaɓe tokosɓe kure, haa njooɓii fittaandu Lamin Manngaan , mo alaa ko waɗi so wonaa seppude ngam ɗaɓɓude ɗooftagol hakkeeji mum. Kala wammbunooɓe laamu Abdel Asiis mbaasii hujja : gila e manatnooɓe ngenndiyankaagu makko, haa e rewnooɓe e makko ina njiyloo ko ñaami, yo nganndu hankadi, kala mo o renndi laahal, ñaamii teewu ɓiɗɓe yummiraaɓe mum. So wonaa ɗuum kay, fellude siwil en, ɓe njiydu-ɗaa leydi, ɓe njogitaaki, jaasre waawaa ɓurde ɗoon. Ko ɗum addannoo partiiji keewɗi hollitde luulndangol mum piggal seppooji jamyami, e waɗde ɗuum nii sarɗi kaaldigal e laamu nguu, sibu ina anndanoo wonde, ngal piggal ngal dartaaki, ko ɗee bone jogornoo joftinde, e ɗaɓɓude nde laamu nguu dartinta ngolɗoo “binnditagol taƴowol enɗam”. Ko ɗuum kadi addani Mesawuud wul Bulkayri, e nder konngol mum udditirgol joɗnde asammbele ndee wiyde : «musiiba ɓurɗo mawnude ketɗo ngootaagu ngenndi ndii, ko ngolɗoo binnditagol gonangol». O ɗaɓɓi, o teeŋtini no feewi yo guwarnama oo ƴeewto ɗeeɗoo golle jibinɗe haala mawka kam e seppooji e nder won e gure leydi ndii. O wiyi «e miijo amen, addi nduuɗoo jiiɓru ko niɓɓiɗgol e leelgol binnditagol ngol, kam e ŋakkeende humpito halfinaaɓe golle ɗee ». Hade ɗuum, o wiyiino e konngol makko hee, wonde «ndeeɗoo joɗnde asammbele ari ko e sahaa ɗo yimɓe ngondi e sunu e faayre e ɗamaawu fof.» Sunu oo, o wiyi ko birnagol Abdul Ajiiju Sal, «gootal e jaale politik leydi ndii» e Siidi Mahmuud wul Amar, «ɓiy-yummiraaɗo, musiɗɗo, jiiloowo jawdi nuunɗuɗo ». Faayre ndee ko « sooño bonngo yettiingo diiwanuuji men dowri. So ngo jokkii ko boomaare mawnde jogori heɓtaade, nde woɗɗondirtaa e boomaare sooñooji kitaale 70 caabinoo… » Ɗamaawu oo, o wiyi omo duwii nde kaaldigal maɓɓe e laamu ngal « yuumtata e mbayliigaaji politik, e kisal renndo, e faggudu, e pinal baawɗi gaddaade deeƴre e soñteende tawa ko e nder weeyo demokaraasi jamyamo». Ɗum «gaddoo kisal Muritani jaggondirɗo, Islameejo, Aarabe, Afriknaajo e Demokaraasiijo » . Sababuuji kaɗɗi yoga e partiiji luulndo jeytoreede e kaaldigal hannde ngal : Ɓe mbiyi ko «tiiɗkoyaagu laamu nguu e salaade ɗum jokkude golle nanondiranooɗe e Ndakaaru lofi leydi ndii hannde, … Haala ɓola e yiɗde mehre nde yahdaani e golle e baɗe alaa ko nafata heen ». Ko « politik gurñagol, bannginteejo, jiɗɗo waawnude leydi no diidorinoo ko yiɗi koo, addani laamu nguu ummanaade ‘’ mbayliigaaji ’’ ɗi njeewtidaaka, nanondiraaka, ɗi nganndu-ɗaa, sabu mawnugol mum en e tabitingol mum en ngol feewaani, alaa fof woote koolniiɗe, woni bellitiiɗe, demokaraasiije, laaɓtuɗe mbaawi yuɓɓineede hannde e leydi ndii » «Laamu nguu lofiima hannde e mbooko politikaaji mum pepindaaɗi ɗi ngardinaani miijo. Seede mum ko jiiɓagol etaa siwil bonngol ngol, e golle kaantare baɗeteeɗe e ngolɗoo binnditagol ». «Heɓaare amen e kaaldigal ko huunde goongɗude e amen tigi-rigi, yo a taw sarɗiiji mum e weeyo heniingo ngam juumtugol mum ina ngoodi». Kaaldigal ngal waɗdetee tan ko  e jogiiɓe laamu ɓee, ɗum woni hooreejo leydi ndii walla ɓe o toɗɗii yo kaal e innde makko, tawa ko nanondiraa kala ina fawii e makko. E min ndiiwti kaaldigal e partiiji politik ɗi alaa mbaawka njogii, ɗi alaa ko mbaawi hunaade, ngaddoo tabitingol mum. E miijo maɓɓe, laamu nguu ina foti tabitinde toɓɓe joy (5) goɗɗe nde kaaldigal waawa aamnaade, ɗeen ngoni : yo “kaaldigal ngal tuugo e nanondiral Ndakaaru”, “Udditannde pelle politik leydi ndii kala jaayɗe ngenndi (Rajo e tele)» ; « jaamburaagal njuɓɓudi laamu» ; «baasgol yande e seppooji jamyami », «laamu nguu gaddoo yuɓɓinde woote nanondiraaɗe » yantude e toɓɓere haalaande dow ndee, wonde « kaaldigal ko e laamu waɗdetee wonaa e partiiji ɗi alaa ko mbaawi hunaade e innde laamu ». Avant-garde des Forces de Changement démocratique ( AFCD ), Convergence Démocratique Nationale ( CDN ), Mouvance pour le Changement Démoctratique ( MCD ), Parti pour la Liberté et la Justice ( PLEJ ), Parti du Rassembement pour le Changement en Mauritanie (HATEM), Rassembelemnt pour Democratie et l’Unité ( RDU ), Rassemblement des Forces Démocratiques ( RFD ), Rassemblement National pour la Réforme et le Développement ( TAWASSOUL ), Union des Forces de Progrès ( UFP ), Union Nationale pour l’Alternance Démocratique ( UNAD ) Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2011/09/30/binnditgol-ta%c6%b4owol-en%c9%97am/
En puɗɗoriima innde Allah tedduɗo, joom yurmeende huuɓtidinnde e joom yurmeende heeriinde, yoo jam e kisal ngon e nulaaɗo men ɓurnaaɗo winndere. En njettii jibnaaɓe, seernaaɓe, nootitiiɓe e oo siyaara, ngam mawnin’de ɗum. ɓeen ngoni : Ceerno Umaar Taal, Ceerno Demmba Caam, Ceerno Usmaan Sal, Ceerno Aamadu Tijjaani Bah e Ceerno Umaar Jah. En calminii, en njaafniima, en njuuriima ɓesngu jibnaaɗo men, ceerno men, ceerno fuutankooɓe, hono ALjajji Ceerno Moktaar Taal(weluya allah e makko). Banndiraaɓe tedduɓe e siyaaruuji ɓennuɗi, en kaaliino ko heewi e ko yowitii e nguurndam ceerno.  Hannde etoto-ɗen ko siftinnde toɓɓe kimmuɗe ɗe ceerno Muttaar Taal jeertintunoo en e kala sahaa.  Ina heen kulhuli waylooji, e joljole nguurndam men hannde. Hade ɗuum ciftinen huunde e nguurdam makko. Jibinannde e iwdi. Alhajji ceerno Moktaar Taal jibinaa ko e hitaande 1936 to bannge kayitaaji to nokku biyeteeɗo Njorol to hirnaange worgo Ɓoggee. Kono o jibinaa goonga goonga ko e hitaande 1930. O jeyaa ko e jokkere Alhajji Sayku Umar Taal mo o renndi taaniraaɗo gooto, o renndi diine lislaam, o ɗooftii laawol naatni e leyɗeele Sudaan, hono laawol Tijjaani. Jaŋde makko. Alhajji ceerno Moktaar Taal janngii e seernaaɓe heewɓe, annduɓe ko wayi no : Alhajji ceerno Saydu Nuuru Taal, Ceerno Mammadu Bookara Kan, Dedda Wul Telmiidi ekn. Kono o jokkii, o yowitii to bannge diine ko e Galle Alhajji Mammadu Muusaa Lih. Seedanteeje. Alhajji ceerno Moktaar Taal heɓii seedanteeje keewɗe to bannge jaŋde e kilifaagu maa hoolaare e juuɗe seernaaɓe heewɓe. Ɗeen seedanteeje ngoni : yamiroore joɗnde ngam jannginnde e sarde diine e nder wuro Suwoyraat; seedantaagal timmoode jaŋde Qur’aan e sariyya, seedantaagal yonnde mo koolaaɗo e kaliifu laawol tijjaani, seedanfaagal jonaaɗo e jooɗaniiɗo diine lislaam ekn. Alhajji ceerno Moktaar Taal naati Suwoyraat ko e hitaande 1966. Ko ndeen o heɓi yamiroore seernaaɓe makko, yo o jooɗo e wuro Suwoyraat ngam sarde jaŋde Qur’aan e dabi diine lislaam. Cargol diine. Ceerno Moktaar Taal, jannginii annduɓe heewɓe. O sarii dabi diine Lislaam e nder wuro Suwoyraat, e nder Afrik hirnaange e hakkundeejo. O tafii pelle jokkere enɗam jonɗe e nder leydi ndii e caggal mayri. Teddungal (Geɗal). Sabu ganndal e duuɓi, o teddiniraama ɗowgol e konngol diine e siyaaruuji ɗi o nootitinoo kala. Kala nde o tawtoraa siyaara o ittanaama geɗal maa wonii ɗowde siyaara oo, maa wonii udditde e uddirde ɗum duwaawu. Sooynannde. Ceerno Moktaar Taal ko cooynotooɗo ko dariiɗo yiyataa. Ko o joom binndi, ganndal e pinal. Ina jeyaa e ko ciftinten : noddaango fayde e juulɓe ngam nootoo, toowna laawol Allaahu, lewre wuro ngo e ndeenka to bannge diine. So wonaano katantaagal, kaaraysiragal e nuunɗal makko, keɓal hannde ngal woodataano. Eɗen teskoo e ɗeen keɓe : diine e iimanaagal wuro ngoo jogii, jokkere enɗam hakkunde hoɓɓe, hoɗɓe e hoɗdiiɓe ko aldaa e paltoor leƴƴi, nanondiral, dental, ɗooftaare e peewal hakkunde wuurduɓe, duwawuuji makko e duwawuuji moƴƴuɓe ɓe o jotondirnoo, koɗki e faggudu (sabu omo sifortonoo hoɗorde no faayiida koɗɗo, no teddungal, geɗal timminoowal jilliiɗo, riiwtoore faaɗeende e fawre. Ngadduki kesiri (kulhuli). Ɗo o yiyaaka hannde ɗoo banndiraaɓe, faayre mawnde ina dooki sabu firtaare nehdi e jikkuuji o tafnoo e men. Daliilaaji mum : mbayliigu aduna oo e koomtooje mum, ustagol mawɓe (joom duuɓi en ) e nokku oo, ɓesnugol leñol ngol, ɓesnugol wuro ngoo e naatnaatondiral jikkuuji e faggooji kesi, jeeƴtanagol won ɗiin mbelemaaji pittaali (inɗeeli, ndiiftunguuji) tawi aldaa e kattanɗe. Wasiya - Jaŋde. Njannginen ɓesngu men, jannginen ɓe gannde taaniraaɓe kam e waliyaaɓe. Paamen ko ganndal woni sabaabu banii Aadama resndaa Leydi. Ganndal noon koko suuɗii, ko maa yiylee nde yiytee. Leñol ngol alaa jaŋde, waawa dañde ganndo, waawaa dañde galo, waawaa dañde jaambaaro. Jokkere enɗam. Njahondiren sabu hannde jahondiral nattii duumaade, sabu gooto fof ruttoto ko e fedde mum, wuro mum, maa diiwaan mum. En ndiiwtaani ɗuum, kono eɗen poti semmbinnde njuɓɓudi kuufndi renndo men ndii (jamaaji, jumaaji, dewle, inɗeeli ekn.) sabu ko ɗuum reenata, hisna enɗam hakkunde men. Liggey. Liggo-ɗen, ligginen, udditen jeeyirɗe, njeñtinen, mbele ɓesngu men ina deeƴa, nguurndam men tabita. Muñal. Eɗen ñaagii yimɓe ɓee nde mballitortoo e muñal, ndoonda koye mumen ko foti e hattan mumen, nangtoo e golle mumen, muñondira, ndeentoo tooñde e kala fannu (to liggey ƴettude ko jeyaa, salaade hare e reentaade ɗum, njogoo himme e golle mum en). Dental. Ndeento-ɗen seegaare sabu ko ɗum aayaare renndo, aayaare leñol. Dental ko renndinnde ɓerɗe, renndude anniya, renndude miijo. So yimɓe ndenndii hakkillaaji, ndenndii miijooji, ndenndii anniya kala ko fayti e moƴƴere, maa Allaahu wallu ɗumen. Eɗen laaɓaa to Allah sinno ceerno Mokhtaar wuurduno e men hannde maa oo, o waajotono en hono ɗum. Banndiraaɓe tedduɓe ɗum ko seeɗa e nguurndam oo katante coftuɗo, guurnooɗo, wuurni enɗam, kosam e enɗam lislaam, baawnooɗo ngonndiigu, ñootatnooɗo hakkunde yimɓe, jiɗnooɗo dental, nuunɗuɗo, kuuɓnatnooɗo aadi, laatinooɗo neɗɗo binndi, ganndal e pinal. Laawol kisal jibinande ndee noon fawii ko e ɗooftaade jamirooje seernaaɓe e mawɓe men lomtiiɓe. Ko Nanondiral e paamondiral maɓɓe noon ngoni dabi peewal jibinannde nde. Njettoor keeriiɗo feewde e seeremɓe wuro Suwoyraat, hono Ceerno Yuusuf Bah, Ceerno Abdullaay Aaw, Ceerno Haamiidu Jah, e Ceerno Abdul Wahaab Ac, kam e fedde fulɓe Dekam (dental, kawral e musiɗal) e gardagol Abdarahmaan Abbaas Jallo. Yo Allaahu accu en caggal makko ko juuti, tawa eɗen kuutoroo daartol tinndinooje makko. Yo Allaahu hokku en heɗaade, e ɗooftaade, lomtii ɓe mo ɓee, e dente ɗee kala. Yo Allaahu juutnu nanondiral, e dewondiral maɓɓe, sabu ko ɗuum woni peewal men.  Yo Allaahu hokku en nafondirde e koye men ko aldaa e wasuya. Yo Allaahu semmbin en kala hitaande, ngam wuurtinde siyaara Ceerno Muktaar Taal, sabu ko o maande tiɗnde piɓondiral men. Ko Allah ñaagi-ɗen ballal e barke fayde e ɗee golle, yoo Allah waɗ ɗe golle laaɓɗe, jaɓaaɗe, waɗa e njeñtudi majje nafoore julɓe fof. Yo Allah yurmo, yaafoo mo, aljanna wona jaaƴnde, toon wona fooftorde makko, kanko e kala maayɗo juulɗo. E innde fedde DEKAM, Haamidu Mammadu Bah e ballondiral e ceerno UMAR Hammaat Dat
https://pulaar.org/2018/01/28/siyaara-sappo-e-jeego%c9%93iijo-alhajji-ceerno-moktaar-taal/
Luural jowitiingal e kolongal Koylal hakkunde Feerallanaaɓe e diiwaan, e koppe Ibn Khaldum, dañanaama safaara, sibu, ñalnde 3 ut 2021, fooɗondirtunooɓe kolongal ngal ciifondirii nanondiral gartiroowal leydi ndii e juuɗe joomum en (Feerallanaaɓe e diiwaan), tawi ine dañana terɗe koppe Ibn Khaldum taƴre leydi woɗnde ɗo mbaawoyta remde kañum enne. Fooyre Ɓamtaare fulanii on nanondiral ngal. Kuuɓal jaɓgol nanondiral ñawndugol luural hakkunde koppe Ibn Khaldum e Feralla e diiwaan Ñalnde altine 23 ut hitaande ujunnaaje ɗiɗi e noogaas e go’o, waktu 10, batu jooɗiima nder saal Mukaataa Mbaañ e gardagol Haakem, ngam nanondirde e toɓɓe ñawndugol luural gonnongal hakkune koppe Ibn Khaldum e feerallanaaɓe e diiwaan. Gaa gaa luurdunooɓe ɓee, hono Ibn Khaldum e yonaaɓe Feeralla e diiwaan, ina tawtoranoo joɗnde ndee yonaaɓe ɓeeɗoo (ƴeew doggol tawaaɓe cinndangol ngol) – Diisneteeɗo jaagordu Faggudu e Ɓamtaare Ceŋɗe Jeñtinooje toppitiindu Senngo Jeñtingol ; – Jokkondiroowo ngenndiijo PARIIS kam e kalfinaaɗo catal Tararsa e Barakna ; – Kippu IPAR kalfinaangu maslahaa gardo mum ciynoowo, e jokkondiroowo to bannge karallaagal gonɗo he Muritani, kam e karallo ko faati e ndema-faggudu, e nulaaɓe yo ndog he maslahaa. Kawral waɗii : Hakkunde :         yonaaɓe Feeralla e diiwaan, heen bannge E :           yonaaɓe koppe Ibn Khaldum, bannge goɗɗo oo Yettude e teddinde koyɗe maslahaa ɗe laamu dogata ɗee, rewrude e fedde Ipar, ngam dañde safaara nuunɗuɗo, duumotooɗo, kisnoowo deeƴre nder renndo, kam e nafooje yimɓe nokku oo (Feeralla, Mbahe, Mbaañ …) kam e koppe Ibn Khaldum) wondude e laamu nguu ngam heblude weeyo moƴƴingol ngaluuji tago tuugiingo he diisnondiral e kaaldigal. E yeskaade : – Kimmugol kisnugol mahondiral renndo nder ciynugol safaara potɗo, nuunɗuɗo, duumotooɗo nder kuutoragol e moƴƴigol ngaluuji tago, haa teeŋti e leydi ; – Politik keso laamu nguu ngam ɓamtugol ceŋɗe jeñtinooje, politik keptinoowo darnde yimɓe nokkuuji ɗii nder ƴellitaare faggudu ; – Nafoore wonnde e baɗgol jawdi he nder ndema e tippule nguura jibinooje golle ceniiɗe, kam e ƴellitgol mahaaɗe, jettagol jehreeji e jeñtingol nguura ɓeydotoongol, ɗum fof ngam yettaade kisal nguura kam e nguura moƴƴa ; Geɗe garooje ɗee nanondiraama hakkunde banngeeji ɗii : – banngeeji luurduɗi ɗii nanondirii safrirde luural mum en kaaldigal ; – banngeeji ɗiɗi ɗii ine mbasiyoo, fawaade e ɓadagol, peewnugol gese ɗiɗi, ba PARIIS feewnanta Feerallanaaɓe e diiwaan, ba 40 ha, kam e ngesa ngoɗba ba 50 ha to nokku Mbeydiya ; – wonande peeje ndema ɗee, Feerallanaaɓe e Mbahenaaɓe e Mbaañnaaɓe ina ɗaɓɓira laamu nguu mbaawka yuɓɓirde no mbeliraa (Koppe walla DNF Koylal) ngam remde ngesa baa. Banngeeji ɗiɗi ɗii nanondirii : – sakkitande heen nokku kala, fawaade e ɓadagol, doggol 80 fooyre wonande ngesa Feeralla, Mbahe e Mbaañ… kam e doggol 100 fooyre wonande ngesa kesa baa to nokku Mbeydiya ; – rokkude doggol ngol haakem, ngam o halfina ɗum goomu toppittoongu yuurnitaade ɗum, tawi banngeeji ɗii ine njeyaa heen ; – waɗde ɓetooji haa yenanee golle baɗeteeɗe jooni ɗee alaa baɗte ɗe moƴƴaani he ilnugol kolongal ngal ; – baɗtugol Feerallanaaɓe e diiwaan nokku oo he juuɗe eɓɓaande ndee ngam golloo ɗum ; – yuɓɓude ngam waawde naftoraade golle ɗe laamu jogori ummanaade ngam ƴellitde moɓɓolle ndema rewrude e jaagordu Faggudu e Ƴellitgol Ceŋɗe Jeñtinooje, haa arti e ballondiral e Jaagorɗe Ndema e Ngaynaaka. Wonande Yonaaɓe Feeralla        Wonande Yonaaɓe Koppe Ibn Khaldum Muusaa Saabiriin             Siidi Dah Tumaani Muusaa Caam   Daawuuda Hemad Saalem Wonande Haakem Taƴre Mbaañ Lemana Wul Ali
https://pulaar.org/2021/09/02/nanondiral-hakkunde-feerallanaa%c9%93e-e-diiwaan-e-yonaa%c9%93e-koppe-ibn-khaldum/
Lettre demande de contribution Cher(e) M./Mme/Mlle Objet :  Demande d’appui financier pour le paiement des frais du terrain concédé à l’ARPRIM par le Conseil des Ministres du 24.02.2010 Lettre demande de contribution Cher(e) M./Mme/Mlle Objet :  Demande d’appui financier pour le paiement des frais du terrain concédé à l’ARPRIM par le Conseil des Ministres du 24.02.2010 Nous avons l’honneur de porter à votre attention qu’au cours de sa réunion tenue le mercredi 24 Février 2010 , le Conseil des Ministres a examiné et adopté plusieurs projets de décrets dont celui portant concession provisoire d’un terrain à Nouakchott au profit de l’Association pour la renaissance du Pulaar en Mauritanie (ARPRIM). Ce terrain de 3.600 mètres carrés est situé à Tevragh Zeina. Il vient en remplacement du lot de même superficie situé à Sebkha que l’ARPRIM avait obtenu en 1979 et avait payé à la caisse du Receveur des Domaines, en 1981-1982, à la somme de 273. 100 UM. Voir l’historique de ce terrain en Annexes. Le décret n°2010. 072/MF/DGPE/DD portant cession provisoire d’un terrain à Nouakchott au profit de l’ARPRIM a été signé le 24 Mars 2010 par le Premier Ministre et le Ministre des Finances. Conformément à l’article 4 de ce décret, l’ARPRIM doit pour l’immédiat payer aux Domaines la somme de Un Million Huit Cent Quatre Vingt Treize Mille Deux Cent Ouguiya (1.893.200 UM) représentant la différence du prix entre les deux terrains, les droits de timbre et les frais de bornage payable dans un délai de trois (3) mois et en une seule fois, à compter de la date de signature de ce décret. Face à cette situation, l’ARPRIM fait appel à vous, à votre sens de l’honneur, à votre patriotisme et à l’intérêt que vous portez à la promotion et au développement des langues nationales et de toutes les cultures du pays sans exclusive, et sollicite de votre part un appui financier conséquent lui permettant d’honorer, dans les délais, l’ engagement prioritaire vis-à-vis de l’Etat, à savoir le paiement du montant ci-dessus. Vos contributions peuvent parvenir à l’association : 1. par le biais de nos commissions de quête dûment mandatées, contre la remise d’un reçu ; 2. par le versement direct de votre contribution à l’un des deux numéros de comptes ci-après, à Nouakchott : – Compte courant : Banque pour le Commerce et l’Industrie : Fooyre Bamtaare MRO n° 0011694 0000 – – Compte d’Epargne : B.M.C.I. : Association pour la Renaissance du Pulaar n° 104849260121 L’ARPRIM diffusera la liste des contributaires (sauf pour celles ou ceux qui ne le souhaiteraient pas) dans son journal mensuel (Fooyre Ɓamtaare) et dans son site web (http://www.pulaar.org) Veuillez agréer l’expression de notre haute considération et nos salutations distinguées. Nouakchott, le 8 avril 2010 Le Bureau National
https://pulaar.org/2010/04/22/lettre-demande-de-contribution/
“ Fenaande jogii tan ko koykon kon ƴeɓiri, kono alaa dote ko jooɗorii ” Interpol , hono Fedde polis hakkunde leyɗeele, momtii « laakngal nanngal » (manndaaji jaggugol winndereeji)  ngal Muritani feewnunoo e luulndiiɓe laamu mum ɗiɗo, hono Muhammed wul Buuamatu e Muhammed Debbaag. Ɗuum woni, ñalnde 19 oktoobar ndee,  Goomu horo fedde ndee momtii e duttorgol (fiisiyee) mum denndaangal kabaruuji paatuɗi e maɓɓe, sabu mum teskaade sakkii yamiroore nanngal ndee ko geɗe politik. Ɗumɗoo noon ko gacce mawɗe wonande laamu Muritani, sibu ɗuum firti ko ngu waɗatnoo e duuɓi cakkitiiɗi ɗii kala, fuɗɗiima feeñande aduna oo, ko tooñanngeeji : gila e nanngal senaateer wul Ghadda, haa e tooñannge feewde e jaaynooɓe e hoohooɓe senndikaa. Ɗuum addani neɗɗo politik gooto wiyde “…kamɓe fof ɓe takkaama penaale, inɗe maɓɓe mbonnaama, penaale e takke ɗe meeɗaa yiyeede e leydi hee, gila e raddo fenaande laamu wul Taaya raddatnoo Flam en e kitaale 80-90. Sinno nuunɗal ina woodnoo e oo aduna, tawatnoo nde toppitiima ndee hafeere, nde weñcita nde. Kono ɗuum haɗataa nuunɗal won ɗo woodi. Ngal woni tan ko e nokkuuji goɗɗi. Ma a taw maa wood nde ngal yettii en ?” Ko firti Interpol ? Interpol ko dottere konngol engele ‘’International Police’’, woni Polis hakkunde leyɗeele. Ko ɗum njuɓɓudi winndere cosaandi ñalnde 7 settaambar 1923, kalfinaandi gollondiral hakkunde polisaaji leyɗeele.
https://pulaar.org/2018/12/25/interpol-ittii-in%c9%97e-buuamatu-e-debbaag-e-duttorgol-mum/
Batu hilifaaɓe ɓenninii, ñalnde alkamiisa ɓennuɗo oo, tuugnorgal baɗirangal, e wiyde laamu nguu, ñawndude haa laaɓa gagga warngooji e « tiiɗtinde ngootaagu ngenndi ». Ngam ɗuum, goomu koninkooɓe toɗɗaama, ngu alaa ko toppitii so wonaa oon doosiyee. Kalifu Ndeenka leydi noddii yeewtere jaayɗe, hollitii heen wonde naftortoo oo  kaalis ko denndaangal Batu hilifaaɓe ɓenninii, ñalnde alkamiisa ɓennuɗo oo, tuugnorgal baɗirangal, e wiyde laamu nguu, ñawndude haa laaɓa gagga warngooji e « tiiɗtinde ngootaagu ngenndi ». Ngam ɗuum, goomu koninkooɓe toɗɗaama, ngu alaa ko toppitii so wonaa oon doosiyee. Kalifu Ndeenka leydi noddii yeewtere jaayɗe, hollitii heen wonde naftortoo oo  kaalis ko denndaangal « koninkooɓe meeɗnooɓe jeytoreede walla loreede e ɓoorle deggondirɗe bonnunooɗe konu ngenndi nguu, tuggude 1981 haa 2003 e 2004, ƴaaŋan maa sahaa niɓɓo warngooji leƴƴiyankooji añamngureeji baɗnooɗi e 1989 – 1992 » . Ngam jaɓnude ɓoccitinooɓe e ɗiin bonanndeeji, wontuɓe «  boñuuji  » hannde, kam e jom en hakke en ɓee, walla kadi wanndaade, kalifu oo yaltini limooje kaalis tolniiɗe e miliyoŋaaji ugiyya men oo, jogorɗe buynude kunuɗe ujunnaaje ujunnaaje waasɓe, ɓe tuddule konu moññunoo hade laamuuji deggondirɗi wiicaade ɗum en ladde. Ɓoccitinooɓe e tuddunde Inaal, leeptanooɓe to Waad Naaga, hiitaaɓe Jreyda, e yejjitanooɓe nder daayo, maa mbaaw, ma a taw foofde, ɗaminaade moƴƴere ; kono, geɗe ɓurnooɗe himmude ɗee, teeŋtude ɗee, njogoraani dañaneede jaabawol. Hay gooto kadi jogoraani haalande yimɓe hol no kolonel Buseyf e wul Njaayaan mbardaa, ɓeen ardinooɓe, e oon sahaa, njuɓɓudi konu leydi ndii ! Ahaa, heptinde juumre mum e bonanndeeji njuɓɓudi konu leydi ndii, ina newii. Wiyde kadi ina welditina « soofaaji » e mawɗo mum en ina weeɓi. Kono ina jaaki denndaangal Muritaninaaɓe hol fof no ɗee geɗe mbaawiri waɗde ? Hol barɗo ? Hol baraaɗo ? Hol saabaabu ? Hol no ɓe mbardaa ? E ko ɓuri teeŋtude kadi, hol jamirɗo ndufu ɗam ƴiiƴam fof, woppi ɓee rewɓe hesniiɓe fof, addi ɓee baayeeɓe fof, jibini nguu ngañgu fof e nder ɓerɗe e hakillaaji yimɓe men ? Mbiyen tan wonde saabinooɓe nguu ndufu ƴiiƴam e ɗee leepte ina lutti heddaade e les yamiroore ñaawoore kuuge, haa timmi. Miliyoŋaaji miliyoŋaaji beeyneteeɗi ɗii, kam e paasiŋaaji podaaɗi ɗii, mbawataa abada danndude tuumaaɓe oo warhoore neɗɗaagu. Caggal nde bonannde ndee heptinaa, waɗɗii ko haalde goonga e rokkude ndaamordi. Yanti heen, hol sabaabu haaletee tan ko bonannde heptinoonde koninkooɓe ? Hol to hakkeeji ujunnaaje ujunnaaje siwil en waraaɓe ɓee, wardaaɓe amdu e cekel too to daande maayo mawngo, to Nuwaasoot, to Nuwaadibu e hitaande 1989, tawi yooɓii pittaali mum en ko koninkooɓe walla siwil en gollooɓe e innde laamu ? Mbele maayɓe koninkooɓe ɓuri maayɓe siwil? Hol ko rewɓe ɓe koninkooɓe jandunoo e mum ɓee, mbonni geñgol mum en ɓee, njogori janngtaneede ? En kaalaani siwil en heewɓe, ɓe ñukkintooɓe laamu ownunoo beeli mum en, ndiiwaa e golle mum en, yaakaare ɓesnguuji mum en taayi haa bada ? Mbar en ngonaani e waɗde heedi-heeda ɓurnanoowo koninkooɓe, bonnana siwil en ? So tawii persidaa Asiis ina felliti safrude ndii ndonaandi kersiniindi, o foti idoraade ko ndaartude nanondiral tawo, nanondiral e peeje potɗe sakkeede. Ɓuri moƴƴude e henaade ko sosde goomu « Goonga e beldital » ndenndinngu pelle loranooɓe e pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee, e almameeɓe e hoohooɓe nokkuuji, e juɓɓule laamu dokkaaɗe oon hattan (geɗe nder leydi, ndeenka leydi, ñaawoore, komisariyaa toppitiiɗo jojjanɗe aadee …). Ko nguuɗoo goomu ɓurata waawde jojjitde hakkeeji moni kala, yaaɓana yaafuya mo tuugaaki e fenaande, mo tuugaaki e mbaawnoor cibooji laamu. Afrik worgonaaɓe e heediiɓe men Maruknaaɓe  mbaawi hoolkisaade ɗuum haa yuumti. Ɓe mbaɗii ɗuum, ɓe muumtii bakkatuuji maɓɓe. Hol ko haɗi en jarribaade ɗuum ? So en mbaɗaani ɗuum, ma en njuultoy laabi sappo to Kayhayɗi, so en ngartii Nuwaasoot kadi ƴetten pewjel ngam ñawndude ndonanteeri warngooji ndewndi e beelol men ndii, no kuɗdi rewrata e neɗɗo nii, ina seppa, ina maaja … maajo koninkooɓe ! Amar Wul Beja (L’Authentique Quotidien) Fulo : Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2011/06/05/hol-ba%c9%97%c9%97o-bone/
Ñalnde 6 lewru abriil 2019 (seeɗto) Kaɓɓondiral « Ngardiigu » toɗɗiima Dr Kan Haamiidu Baaba ngam wonande ɗum ƴamoowo lefol laamu e toɗɗe hooraagu leydi baɗooje e lewru korse arooru e ndeeɗoo hitaande. Kaɓɓondiral « Nguurdiigu » ko dental lanndaaji jeetati (pusaaɗi e purgaaɗi) e juɓɓule renndo siwil 15. To bannge lanndaaji mahɗi dental ngal ko ɗiiɗoo : Ajd-MR  mo Ibraahiima Muktaar Saar, Frud mo Joop Aamadu Tijjaani, MPR mo Kan Haamiidu Baaba, FPC mo Sammba Caam, Tiimtiimol Bah Alasan Soomaa(Balaas), PLEJ mo Bah Mammadu Alasan, UNDD mo Tijjaani Koytaa e lannda biyeteeɗo Adema. Joɗnde toɗɗagol ndee jooɗii ko to galle Aan Aamadu Baabalih, mawɗo dental ngal e tawtoreede yimɓe mawɓe jaambureeɓe, yonaaɓe ɗanniyaŋkooɓe, nulaaɓe leƴƴi sooninkooɓe, jolfuɓe e wambaraŋkooɓe kono kadi e won e jagge laamu ko wayi no Bah Yaayaa Bookar. Ɗowi golle ɗee ko worɓe nayo. To bannge ko saaktetee e dokkirgol konngi ko Sheex Umaar Taal e Joop Aamadu Tijjaani. To bannge tonngugol miijooji teskinɗi halfinaa ɗum ko Taal Maamuudu e Usmaan Aan. Ñalawma oo hurmbitiraa ko quraana teɗɗuɗo. Konngol bismaango joom –galle oo, gardiiɗo dental ngal hono Aan Aamadu Baabalih rewi heen. Tuugnorgal ngoƴaaji lanndaaji ɗii taraa e farayse e ɗemngal Taal Maamuudu. Ngal firaa e Pulaar, Sooniŋke e Wolof. Ko ɗoon rogere ɓeydi e naamnde loowaa ngam ɓeydude walla ustude e ko haalaa e tuugnorgal ngal koo. Fotde 40 neɗɗo pawɗo ƴetti konngi kono alaa heen duttaniiɗo loowdi tuugnorgal ngal. Kala kaalɗo holliti ko fiɓnde mum walla no yiɗiri dental ngal siforoo. Golle ɗee njowaa ɗoon e cakkital Sheex Umaar Taal, jamaanu nguu juuloyi, wottii, yari ataaye, tufam e njarameeji goɗɗe kaynaaɗe, arti, gooto fof heɓti toŋorde mum. Ɓeydi njokki haa takkusaan les hedde 18w15h. Ngaal damal uddaa, joɗnde ndee yaaɓani toɓɓere sakkitere so toɗɗanaade jamaanu nguu gooto gononoowo ɗum mbir toɗɗe garooje. Soklunooɓe wonde kanndidaaji (candidats) ko ɗiɗo: Sammba Caam gardiiɗo FPC e Kan Haamiidu Baaba mo MPR. Suɓngo ngoo waɗanoo ko e juuɗe goomu suɓngo, ngu terɗe 11 e gardagol Aan Aamadu Baabalih. Aan Aamadu Baabalih waɗi ciimtol no geɗe ɗee njahrunoo caggal ɗum artiri konngol e Sheex Umaar Taal. Sheex Umaar Taal ruttitii e caɗeele ɗe goomu suɓngo nguu hawri e waasde ngu dañde kawraaɗo haa toɗɗe (woote) keƴi heen. Keewal woote ɗee toɗɗii ko Kan Haamiidu Baaba. Huunde e jamaanu nguu e won e terɗe goomu suɓngo nguu laawii, mbiyi wonaa ɗuum ɓe kaaldanoo. Heddiiɓe ɓee, to bannge mumen, kañumen en ne mbiyi ndewi tan ko e dow ko ɓe kaaldunoo. Pooɗondiral ngal ɗeɓi mawnude e ɓurtude juuɗe. Geno waɗi, joom hakkillaaji mawɗi en e hilifaaɓe diine tawanooɓe ndeeƴtini jamaanu nguu. Sammba Caam ƴetti konngol, haali ko suggi ɗum, ƴeeƴtitii e Kan Haamiidu Baaba, rokki ɗum junngo, wiyi ɗum: yo a jogoro jam ! Seernaaɓe cakkiti duwaaw nde Geno rokkata en fartaŋŋe kawral ɓerɗe, jamaanu saakii. Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2019/05/02/ka%c9%93%c9%93ondiral-nguurdiigu-e-su%c9%93ngo-gardii%c9%97o/
Joɗnde cuuɗi sarɗi ɓennunde ndee yeewtii kadi ko faati e ɓeto kaalis hitaande 2013 (woni eɓɓaande no kaalis heɓirtee e no huutorirtee). Ina jeyaa e geɗe maantinɗe ngoon ɓeto kaalis, ko eɓɓaa ina jogori huutoreede e mahngo (laaɓi e kuɓeeje ekn…), fotde 26 miliyaar ugiyya. Heen miliyaar jogori huutoreede ko e mahngo boowal laaɗe diwooje kesal e Nuwaasoot ngal, ngal nganndu-ɗaa waɗii haalaa no feewi. Fotde 24 miliyaar maa feccitoye e mahngo laabi hakkunde gure nder leydi ndii, ko wayi no laawol Kayhayɗi-Mbuun-Sehilbaabi-Guray ɓamngol haaleede ko ɓooyi ngol. Walla mahngo taƴre Kiifa-Tintaan, laawol faayde Keer Maseen, laawol Attaar-Tiisiksa, e laawol Tiisiksa-Kiifa-Sehilbaabi-Kaay (Mali)… e peewnitgol laawol Nuwaasoot-Rooso, laawol Aftuut fuɗnaange, laawol Neema-Banngu, laawol Ñaabina-Mbaañ, laawol Fderiik-Tuwaajiil. En maantiima, ɗoo e hitaande, so Joomiraaɗo muñanii en, maa en kaaltid ɗuum, ɓayri kaalis mum eɓɓaama e hitaande ndeeɗoo, ko geɗe potɗe siyneede e hitaande hee. Feccere fowru Nokkuuji kisal e ndeenka leydi ndii ɓeydanaama kaalis : konu nguu ɓeydanaama fotde miliyaar, reenooɓe tufnde geec ɓeydanaama kam enne miliyaar ugiyya, sanndarmori hedde 600 miliyoŋ, polis 400 miliyoŋ, reenooɓe kisal laabi ( “yimɓe Miskaaru” ) fotde 73 miliyoŋ. Ɓuri famɗude ko ɓeydanaa ko gardeeɓe, sibu ko 12 miliyoŋ fat. Ko noon kadi wonande jaaynirɗe dowla ɗee, hono tele e rajo Muritani. Bidsee tele gonnooɗo 230 miliyoŋ rawane, hikka ko 460 miliyoŋ, mo rajo Muritani gonooɗo 90 miliyoŋ wontii 360 miliyoŋ, mo AMI (Agence Mauritanienne d’Information), gonooɗo 90 miliyoŋ wontii 180 miliyoŋ, mo Muulirde ngenndi gonooɗo 35 miliyoŋ wontii 170 miliyoŋ. Ɗoo e hitaande ƴeewto-ɗen ko gollaa … Mbelnaari Njuɓɓudi luulndo (Institution de l’opposition), mo bidsee mum ustanoo no feewi, ina eɓɓanaa hikka 105 miliyoŋ. Nii woni hay so o yettaaki ɗo o wonnoo e hitaande 2009, hono 151 miliyoŋ (maayirɗe 2008-2009, Ahmed ina ɓallinoo Asiis), o ɓeydiima no feewi, sibu, e 2012 o tolninoo ko e 73 miliyoŋ. E 2007, ko 53 miliyoŋ wonnoo, 81 miliyoŋ e 2008. Heddii ko haala woote ngam kesɗitingol depiteeji e senaateeruuji e meeriiji potnooɗe waɗde gila rawane ndeya, ina haalee, kono alaa ko eɓɓanaa. Ma a taw ɗe njogoraani yuɓɓineede e hitaande 2013 ndee. Fooyre Ɓamtaare
https://pulaar.org/2013/02/23/muritani-%c9%93eto-kaalis-2013/
Fedde Ceerno Sileymaani Baal jooɗiinde to Ndakaaru yuɓɓinii hikka koolol joyaɓol ñalɗi Ceerno Sileymaani Baal ñalnde 16, 17 e 18 e gardagol Seneraal Usmaan Kan, hooreejo fedde ndee e nder wuro Boode Laaw e ballondiral Boodenaaɓe. Ñalnde 16/02/2018, waɗaa e ñalawma hee ko silkiiji 51 alquraana e duwawuuji. Ñalnde 17/02/2018, aafaa ko yeewtere Ceerno Sileymaani Baal, nguurndam e golle. Ɗowi nde ko Ceerno Aliiw Bah, jeyaaɗo to Hoore Foonde. Hade nde fuɗɗaade, joɗnde ndee udditiraa ko alquraana. Janngatnooɗo oo rowi, Ceerno Aamadu Aliiw Jiggo lelni tuugnorgal ñalawma oo e jogorɓe rokkeede heen konngi. Meer Boode Laaw, Aliyuun Joop ƴetti konngol, bismii yeewtiyanke oo e hoɗɓe arɓe ɓee bismaango fayngo. Nde o rowi, Aamadu Bookar Baal yettini konngol Seneraal Usmaan Kan, hooreejo fedde Ceerno Sileymaani Baal Ndakaaru. Seneraal Kan dañaani tawtoreede ñalɗi Boode Laaw ɗii. Almaami wuro ngoo sakkiti ko duwaaw. Ceerno Aliiw Bah fuɗɗorii yeewtere mum ko salminde jamaanu nguu. O yetti ardorde Fedde Ceerno Sileymaani Baal Ndakaaru wonnde sabaabu garal makko e Boode. O haali darnde Ceerno Sileymaani Baal e rimɗitinde Fuuta, tinndinooje pattamlame ɗe lelni wonande dawrugol laamanteeri haa e jikkuuji mum ngenndiyankooji potɗi ñemmbeede hannde oo. O waɗi kadi eeraango feewde e Fuutankooɓe, ko aldaa e paltoor, nde mawninta Ceerno Sileymaani Baal e wondiiɓe mum sabu so wonaano kamɓe, Fuuta nattatno woodde, fuutankaagal majjatno. Ceerno Aliiw Bah sakkitorii ko eewnaade ɓesngu Boode Laaw, gila e meer oo , ɓesngu ngonngu ɗoon haa e cariingu e ladde, nde mahata ɗoon e sara godoroŋ hee jaatirdu (musée) tawa ko innde Ceerno Sileymaani Baal woni heen, mbele kala birtiiɗo ɗoon ena annda ko ɗoon o jeyaa. Ko e yeewtere ndee golle subaka ɗee njowaa, fadndoyaa kikiiɗe. Golle ɗee puɗɗitii ko 16w30 hojom. Ceerno Aamadu Aliiw Jiggo kalfinaaɗo njuɓɓudi ñalɗi ɗii, ruttitii e ginol golle. Ko ɗoon gorle e ngarti e Njaay Saydu Aamadu gardiiɗo seto Muritaninaaɓe, ngam yeewtande yimɓe ɓee e faayiida ñalawma oo. O holliti heen wonde “Ceerno Sileymaani Baal ko ko ceerno sawranke, wage, poto, ɓilto, dento.” O wiyi : “Gorko Boode ɗaccii ɓarake ɗe momtotaake e ooɗoo bannge e Afrik. Min paamii kadi wonde darnde makko e ƴellitaare dowrugol e nder Fuuta wonaa bettere. Ndeke won ɗo o nokki jeynge nde o fuɗɗii yeynoraade. Sikki alaa ko geɗe keewɗe ndeenti e makko, gila to catiindi makko to bannge renndo haa to nehdi e neesu mahi mo, mbaɗi mo pellitɗo jooɓiiɗo duwaaw, peeñɗo mo suuɗaaki.” O jokki : “E nder wuro Jiinge ɗo o lelii ɗoo, ɓesngu Jiinge ummaninooma rokkitde mo potle makko e wuurnude miijo makko gila e hitaande 2008. Ko ndeen woni nde ɓe mahi rawda makko, ɓe taƴani mo ñalngu keeriingu, ñalnde 15 siilto, ñalawma siftorgol e mawningol ñaam-golluuje makko e Ballal Alla e ballal Fedde Sileymaani Baal jooɗiinde to leydi Itali to bannge ngalu. … Yanaande Ceerno Sileymaani Baal woni ko e ɗeɓi-duunde Jeeriyel Tummbere sara Ɓokki Sammba Gelaajo Jeegi.” Caggal Gelongal Fuuta, rokkaa konngol ko Siley Cooyel Faal jeyaaɗo to Koylel. Siley Cooyel ko cubballo kaawniiɗo saɗne. O winndataa, o tarataa kono kala ko o yiyi walla o nani laawol gootol, o faaytataa walla yaltataa hakkille makko. O dariima fotde hojomaaji 20 omo haala e Ceerno Sileymaani Baal ko wiɗtuɓe heewɓe nganndaa. O nanngi Ceerno Sileymaani Baal haa o haali inɗe hooreeɓe leyɗeele nayo yaltuɓe e mum. Ena e ɓeen Muktaar Wul Daddah, hooreejo gadano leydi Muritani e Kadafi laaminooɗo leydi Libi. Jamma oo ñalnde heen waalaa ko e hiirde diine haa ngoriiji njoggi. Teddiniraa gardagol jamma oo ko Ceerno Aliiw Bah e ballondiral Baal Umaar Hammaat e almuɓɓe diiwaan oo. Ñalɗi ɗii njoofi ko ñalnde 18/02/2018. Hade yimɓe ɓee sarondirde, yahruɓe to bannge wiɗto ɓee nawaa nokku ina wiyee Sammba Jeeri. Ko toon, e mbaydi laawɗundi, Ceerno Sileymaani Baal ari e aduna hay so tawii won miijo woɗngo waɗi ko e diiwaan Gede ɗo wiyetee Haso o jibinaa. Ɓe kollaa huunde e defte ɗe Ceerno Sileymaani Baal winndiri junngo. Ɓe nawaa to duɗal makko wonnoo. E wiyde ɗowooɓe ɓee, duɗal Ceerno Sileymaani Baal wonnoo ko e les jammi, omo jannginatnoo ɗoon yimɓe e jinneeji. Ko kiin woni Jammi Ceerno. Ɓe kollaa kadi, ngoɗki ɗo wayluɓe Ceerno Sileymaani Baal tafatnoo. Ko kiin wiyetee Jammi Mbayla. Kono ɗeen jammuule fof hannde oo maayii, batte mumen majjii, lomtii ɗe ko ciluɗe. Ñalɗi Ceerno Sileymaani Baal e Boode Laaw mbaɗi faayiida e nafoore mawnde gila e ganndal haa e ganndondiral. Gure keewɗe nootitiima heen, ɗe Jeeri e Daande Maayo, Awgaale haa Doɗel ko jiidaa e setooji ɗiɗi pattamlami gummoriiɗi to Saalum e to Kayoor e gardagol Mammadu Baal, Maam Sammba Baal e Aliyuun Baal. Ɓeeɗoo jolfuɓe, ɓe nanataa Pulaar hay seeɗa etee ɓe njalti ko e Ceerno Sileymaani Baal. Eɓe ngardi e rewɓe e sukaaɓe. To bannge Muritani, ummorinoo toon ko yimɓe tato. Heen ɗiɗo ko e wuro Jiinge, ɗo Rawda Ceerno Sileymaani woni ɗoo. Ɓeen ngoni Gelongal Fuuta lollirɗo Njaay Saydu Aamadu e Hammadi Aadama Jallo. Ko ɓee kadi mahi yanaande ndee e ballondiral Fedde Sileymaani Baal to Itali, ndeeni nde. Tataɓo maɓɓe ko nulaaɗo Galle Baalɓe to Baabaaɓe Looti ena wiyee Umaar Hammaat Baal lollirɗo Umarel Baal. E ñalawma ɗiɗaɓo oo Kaaliidu Buubu Manngaan ari tawti ɓe ena ummorii wuro Ƴaga Awgaale. Gelongal Fuuta lollirɗo Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2018/06/19/nal%c9%97i-ceerno-sileymaani-baal-e-boode-laaw/
Catal Fedde Ɓamtaare Pulaar to Baabaaɓe yuɓɓinii hiirde pinal ñalnde aset 8 suwee  2013 ɗo dingiral Jibiriil Bah. Caggal jonte ɗiɗi deftagol, sukaabe laaɓa juuɗe ɓee mbaɗanii Bahbahbenaaɓe jamma mo yejjittaake.  Bismaanoo  e hiirde hee ko perfee bahbahɓe, meer, juurnittooɗo jaŋnde diiwan oo, cafroowo opitaal oo; mawɗo fedde jiknaaɓe elewaaji, mawɓe pelle ɗe ngonaa laamuyaŋkooje e koope. Kono heɓi tawtoreede hiirde ndee ko Catal Fedde Ɓamtaare Pulaar to Baabaaɓe yuɓɓinii hiirde pinal ñalnde aset 8 suwee  2013 ɗo dingiral Jibiriil Bah. Caggal jonte ɗiɗi deftagol, sukaabe laaɓa juuɗe ɓee mbaɗanii Bahbahbenaaɓe jamma mo yejjittaake.  Bismaanoo  e hiirde hee ko perfee bahbahɓe, meer, juurnittooɗo jaŋnde diiwan oo, cafroowo opitaal oo; mawɗo fedde jiknaaɓe elewaaji, mawɓe pelle ɗe ngonaa laamuyaŋkooje e koope. Kono heɓi tawtoreede hiirde ndee ko Baal Umaar Hammaat, Sal Sileymaani, Aysata Jaari Sal e mawɓe pelle ɗe ngonaa laamuyankooje e koppe. Catal Fedde Ɓamtaare Pulaar e Baabaaɓe yuɓɓinii hiirde pinal ñalnde aset 8 suwee  2013 ɗo dingiral jibiril Bah to Baabaaɓe. Caggal jonte ɗiɗi deftagol, sukaabe laaɓa juuɗe, ɓe mbaɗanii Baabaaɓenaaɓe jamma mo yejjittaake. Bismaama e hiirde hee ko perfee baabaɓe, meer, deenoowo jaŋnde diiwan oo, cafroowo opitaal oo; mawɗo fedde jiknaaɓe elewaaji, mawɓe pelle ɗe ngonaa laamuyaŋkooje e koope. Kono heɓi tawtoreede hiirde ndee ko Baal Umaar Hammaat, Sal Sileymaani, Aysata Jaari Sal e mawɓe pelle ɗe ngonaa laamuyankooje e koppe. Hedde waktu 22 jamma, horeejo catal ngal udditi hiirde ndee. Ko musiɗɗo Mikaayiilu Haaruuna Bah, kalfinaaɗo kumpital e jokkondiral e yilirde catal hee heedi e mikoro hee. Caggal konngol hooreejo, Baal Umar Hammaat ganndiraaɗo Umarel, hooreejo duɗal ɗiɗmal Baabaaɓe. Mawɗo wuro oo waɗii ciimtol tolno hojomaaji 10. O haali gila pulaar ne winndee e alkule arab, haa alkule Bamaako haa alkule Mbaañ. O haali meɗɓe ardaade fedde ndee. Banndiraaɗo men debbo, hono Aysata Jaari Sal artii e Ɓamtaare Pulaar e Muritani. O hirjini janngude pulaar, sabu kanko o janngaani ko wonaa pulaar; yo yimɓe ɓee ƴettu yeru e makko. O ruttitii e darnde Fedde Fonadh yiɗnde daranaade ɗemɗe muuynaaɗe. Kanko Aysata o wiyi janngude ɗemngal ko ɗuum reenata pinal neɗɗo. Saal suleymaani, horeejo fedde jiknaaɓe almudɓe nder diiwan baabaaɓe e jokkondiroowo ardorde fonadh e nokku hee, kolaaɗo kuuɓal Fedde wiyeteende (A.M.D.H) Baabaaɓe, wasiyii ko toppitaade sukaaɓe hade kawgel, ɓuri woytaade toɓɓe caggal kawgel. Caggal Sal Suleymaani, sukaaɓe laaɓa juuɗe kuccani golle ɗee, juɓɓiniraaɗe nii : esketse gadano : “caɗeele pulaar”. Ko neɗɗo mo sellaani ena woytoo, doktoor ara e makko, naamndoo mo : “ko ngonnduda ?” O jaaboo : “Miin fof ko mi ñawɗo, holi aan ?” – Miin doctor. – Ñawɗo : accu, a waawaa safrude mi. Bileejo ara e makko : “Ko ngonnduda ?” O jaaboo “miin ko mi ñawɗo bof, holi aan?” – miin bileejo. – Ñawɗo : accu, a waawaa safrude mi. – Janngino ara e makko: “Ko ngonnduda ?” O jaaboo “miin ko mi ñawɗo bof, holi aan?” – Miin jannginoowo ? – Ñawɗo oo wiya, “haayoo ko aan njiylotoo-mi. – Ko ngunndu-ɗa? holi aan? – Miin pulaar, ko mi belsindaaɗo, ko mi jaɓɓaaɗo, ko mi beddaaɗo. Fotnooɓe toppitaade mi ko hoomtaaɓe, pine ngoɗɗe abbitiiɓe. Rewi heen : “Eeh maa ɓinngel leydi”. Haaletee ɗoo ko Pulaar e ɓiɓɓe mum jannguɓe ɗemde ngoɗɗe kalki ɗum. Rewa heen jimol : “Halki pulaar “. Esketse tataɓo oo ko hirjino catal baabaaɓe. Rewi heen ko jimol : “Baabaaɓe looti”. Hokkaa konngol tawtoraaɓe : Sire Jaaya, suka dariiɗo wiyi “mi wiyataa mi meeɗaa yiyde hono ndee hiirde yuɓɓude, kono hono mayre weeɓaani”. Hiirde ndee uddira ko ngamri (Balee). E innde catal ngal e innde am heeriinde, e min njetta : Sal Suleymaani; Baal Umaar Hammaat ; Aysata Jaari Sal; Mikaayiilu Haruuna Bah; Abdaramaani Joop; Ajiiju Baal ; Abdul Jah; Hawwaa Abdullaay Sal; sukaaɓe wonnduɓe e amen gila fuɗɗoode haa joofnirnde. Horeejo catal Baabaaɓe
https://pulaar.org/2013/08/02/hiirde-pinal-baabaa%c9%93e/
Butros Butros Gaali sankiima ñalnde 16 feebariyee 2016 to Misra, tawi ina yahra duuɓi 93. Kanko wonnoo Afriknaajo gidiiɗo ardaade Fedde Ngenndiije Dentuɗe (F.NG.D). O jibinanoo ko 14 noowammbar 1922 to Keer. Jinnaaɓe makko njeyaa ko leñol koopte, kerecee en. Ko o neɗɗo jiɗnooɗo ɗemngal Farayse. Ma a taw nii ko ɗuum addannoo leydi Farayse wallitde mo ardaade F.NG.D. e hitaande 1992. E oon sahaa, hawri ko e ciltirɗi wolde Irak adannde, ɗo winndere ndee haɓɓondirnoo ngam haɓde e Saddaam Huseyn. O jeyanoo ko e yimɓe ɓe keewaani ɓe cummbanaano batte ndeen wolde, sibu o wiyiino e oon sahaa wonde « winndere ndee naatii e yiriinde jiiɓru ». Ko e hitaande 1996 o ittaa e gardagol F.NG.D. sabu Amerik e leyɗe kaalooje Engele haɓaade mo, e daraade ngam haɗde mo arditaade Fedde ndee. Ɗeen leyɗe e gardagol Bill kilinton (Amerik) e Jon Majoor (Angalteer) ina njooɓtorinoo ɓadaade Farayse, e wonde sabaabu caɗeele F.NG.D.  to Somaali e maayirɗe 1993, e to Yugoslaawi e Ruwanndaa. Nde o ittaa Farayse toɗɗii mo yo o ardo Fedde Farankofoni e hitaande 1997, o woni heen haa 2002. Butros Butros Gaali ko neɗɗo jannguɗo, keewɗo seedanteeje. Ko o doktoor ko faati e sariya (Pari, 1948), ko o jannginoowo to Duɗal jaaɓihaaɗtirde Keer, ko o jaaynoowo to jaaynde ñalɗiire Al Ahram, e yonta Anuwaar el Saadaat, o wonii e guwarnama Misra duuɓi 14 deggondirɗi. Omo jeyaa e termondirnooɓe e Moshe Dayan ngam siifondirde e Israayiil nanondiral jam to nokku ine wiyee Camp David e hitaande 1979. Haala makko nanaaka e dille cakkitiiɗe kewde to Misra ɗee e duuɓi jawtuɗi ɗii. BAB
https://pulaar.org/2016/02/29/boutros-gaali-sankiima/
NGUURNDAM SAMMBA GATA BAH Ballifiiɗo ndeeɗoo deftere nde njogi-ɗon e juuɗe mon, wiyetee ko Sammba Gata Bah to Kayhayɗi. O jibinaa ko e hitaande 1939 to Tiisiksa (Diiwaan Taagaant / Muritani). 1. DUƊE ƊE O JANNGI Ballifiiɗo ndeeɗoo deftere nde njogi-ɗon e juuɗe mon, wiyetee ko Sammba Gata Bah to Kayhayɗi. O jibinaa ko e hitaande 1939 to Tiisiksa (Diiwaan Taagaant / Muritani). 1. DUƊE ƊE O JANNGI 2. SEEDANTEEJE ƊE O HEƁI 3. NOKKUUJI ƊI O GOLLII Caggal nde o janngi haa o woni cafroowo, o golliima e ɗiiɗoo nokkuuji. 4. GOLLE MAKKO GOƊƊE O yantinii e golle makko janngude e jannginde ɗemngal Pulaar e wiɗtude ɗemngal ngal. O ardiima Catal Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani to Kayhayɗi tuggi 1977 haa 1986 e tuggi 1988 haa jooni. E nder wiɗtooji e ɗemngal Pulaar, o wallifiima defte joy (5) e Pulaar. Ɗeen ngoni : 5. BESNGU MAKKO Sammba Gata Bah ko ɓesɗo, o dañii sukaaɓe sappo e go’o, kono ko heen njeegomo nguuri hannde. Nuwaasoot 18/11/1997
https://pulaar.org/2015/02/11/sammba-gata-bah/
He ɗiiɗoo lebbi ɓennuɗi, duko ummiima hakkunde leydi Farayse e leydi Mali e Alaseri haa ɗum annominiri no aadoraaka to bannge ɗemngal potngal wonde hakkunde dowlaaji ko anndiraa dipolomaasii. Hakkunde Alaseri e Farayse noon fuɗɗorii ko ustugol leydi Farayse tolno (50%) e ko yamirtunoo naatgol alaserinaaɓe e leydi mum (visas), jiidaani noon Emanuel Makron nde wonde « wonaa nannguɗo ɗemngal mum no feewi » (huunde ɓurnde wasiyeede e sarɗiiji dipolomasi) won ɗo wiyi e nder jeewte mum « Alaseri e tippudi laamu mum mbaɗtii e nder hakkillaaji mum en wonde pergitte jolnooɗe hakkunde leyɗeele ɗiɗi ɗee ko ñamaande nde ɓe njoɓnittoo daañaa ». Alaseri suuyniri mette mum ko haɗtude abiyoŋaaji leydi Farayse (teeŋti noon e abiyoŋaaji larme tiindiiɗi Mali) weeyde e dow leydi mum. Ngalɗoo jaabondiral kala wonii e haala maa balle, ina roondii geɗe keewɗe maa wonii to Mali walla Alaseri.  To Mali so en nduttiima gila e hitaande 2013 wiyeteeɓe « jihadist en (yoga heen ngardunoo ko e pusgu Libi, caggal maayde Kaddaafi, ngardi e kaɓirɗe mum en, njiimi e rewo Mali ko wayi no Kidal en, Tasaliit en… ndaaŋani worgo Mali, haɗi ɗum en yettaade Bamako tan ko « pabagol konu Farayse » dartini ɓe e saraaji wuro Seware, woni leydi ndi fecctiima pecce ɗiɗi. Tuggi ndeen feewde jooni, iiñcuru mawndu nani e nder leydi hee : njanguuji jihadist en ina jokki, leƴƴi leydi ndii inan peccii ina njanondira, laamu nguu nii ina tuumaa won ɓe wuuranii heen, ɓuri lorde e ɗuum fof ko fulɓe ɓee. Laamu Farayse kam fof e lelnude  peeje keewɗe (sete soldateeɓe lollirɓe Barkaan e goɗɗi… ko ina abboo e ujunaaje njoyo -5000- soldaat) yantude e soldateeɓe ONU alaa ko nafi, njanguuji ndartaaki, warngooji soldateeɓe e siwil en inan doonii yaha. E nder kaa ngonka, leydi Farayse habrii wonde ina hebori ustude soldateeɓe mum ko ina abboo e feccere (ko 5 000 ndonkani, mi anndaa so 2 000 ina kattani) ma a taw nii ɗuum ina jeyaa e ko saabii gardiiɗo jaagorɗe Mali wiyde « Farayse woppii min e yolnde ». Mali fellitii wallinaade soldateeɓe « heɓi dawna en » riis en, mbele ina mballa ɓe (ɓeen noon ina nganndiraa golle cedduɗe feewde e ɓesnguuli ɗi tawata toon), ɗum fof noon ko e nder suuɗo-suuɗoondu, sabu hoolaare eggii hakkunde leyɗeele ɗiɗi ɗee : Mali ina tuumi leydi Farayse wallondirde e jihadiyaŋkooɓe ɓee (haalooɓe ina mbiya Farayse ina yiɗani Tuwareg en gila ko ɓooyi nde ndañata dowla), ko ɗum saabii noddugol « heɓi dawna riisnaaɓe » (sabu hoolaare koko eggi hakkunde Mali e Farayse), kono laamu riis hollitii kañum alaa fof ko tini e ɗuum, hay so tawii ɗuum nannaaki. Ko waawi heen wonde fof, eɗen paami kam, won sipporo woni ɗoon les hakkunde leyɗeele goowɗe tiimde leyɗeele doofoole ɗee, ngam fawde juuɗe mum en  e ngaluuji tago taweteeɗi toon ɗee, mbar wonaa ɗum fuɗɗii feeñde hakkunde Farayse e Riis en ? Ko woni e lahal fof maa juuɗe  njiytu ! Ko Alaseri koo noon, ko kusumma ɓooyɗo woni ɗoon, sabu tiimaandi koloñaal Farayse e leydi Alaseri joofiri ko fitina sabu wonaa e deeyre ɓe njaltiri leydi ndii, ko caggal duuɓi jeetati conndi e kure, sabu Farayse anniyanooki yaltude ndi, miijotonoo nii ko waɗtude ndi e diwanuuji leydi Farayse kono ɗum newaaki. Gila ndeen noon feewde jooni yaw mawɗo ina hakkunde leyɗeele ɗee ɗiɗi : Alaseri seeraani e siftorde bonanndeeji mawɗi ɗi ɓe mbaɗnoo toon gila e loruuji e warngooji dartinooɓe tiimaandi Farayse haa e ƴeewndooji kaɓirɗe bonɗi baɗatenooɗi e jeereende leydi leydi ndii, battinɗi haa hannde e cellal ɓesngu nguu, jiidaani e lepte, warngo e hitaande 1961 e nder wuro Pari, e duuñeede « harki en » (ɓeen ngoni alaserinaaɓe wallidiiɓe Farayse nde tiimi leydi ndii) kawri e sahaa nde ndogi caggal jeytaare leydi ndii, mooloyii e maɓɓe. Ko laaɓi ko tan so tawii kusummaaji taariik ina keddii tawo hakkunde Alaseri e Farayse, guuranaagol Farayse leydi Maruk e wolde Saharaa hebbiti ko keewngal kono kadi naatgol « heɓi dawna Wagner » e nder diwaan Saahel yiiraaka no feewiri wonande Farayse e yoga e leyɗeele hirnaange ɗee, hay Amerik. Ko ɗum waɗi ɗoo e dumunna daɓɓo, so en ndeenaaki, maa dingiral politigi diwaan Saahel oo jogo mbaadi kesiri. Maamuudu Haaruuna Joop
https://pulaar.org/2021/11/18/hol-ko-aldi-farayse-e-tiimaale-mum%e2%80%88/
Mi naniino, ko adii ɗuum, e nder jeewte elewaaji kaɓantonooɗi wellitaare e kitaale 70, haala warngo Caaroy walla Jaambareeɓe Caaroy ɓe ɓe njeeɓatnoo, aɓe njima, ɓe ɓe njiɗatnoo ñemmbude. Kono mi meeɗaano anndude tigi rigi hol ko addunoo warngo Caaroy. Ko hikka, duuɓi 40 caggal ko mbaɗtu-mi nande ɗuum, keɗii-mi yeewtere e RFI ina siimta ɗum. Nde yeewtere ndee joofi, mbiy-mi, ndeke wonaa mehre waɗi fulɓe wiyde « tuubaako wonaa paso ! ». Gila ndeen ko mi cappinooɗo renndude e mon daartol soldateeɓe Caaroy. Warngo Caaroy waɗi ko e nder tuddunde (camp) Caaroy, to Ndakaaru, Senegaal, ñalnde 1 desaambar 1944, ɗum noon e joofruɗi hare winndereere ɗiɗmere. Ko goonga, ko Senegaal ɗum waɗi, kono e oon sahaa, ɓeen wiyetenooɓe « tiraayeer » en ummortonoo ko e leyɗe keewɗe gonnooɗe e njiimaandi Farayse, haa arti noon e diiwaan Afrik hirnaange oo (Mali, Gine, Holte Woltaa, Muritani, Niiseer, Senegaal…). Felli ɓe ko sanndarmeeɓe Farayse e konu koloñaal. Kamɓe ɓeeɗoo tiraayeer en fellaaɓe, ko ɓe pirisonñeeji Almaañ ɓe ngonnoo. Nde Almaañ woƴtaa hoore mum, ɓe ɓoccitii, Farayse artiri ɓe. No mbiyruno-ɗen, ko idii nde wolde ɗiɗmere ndee joofata, oon sahaa mo laamu Hitleer woƴtaa hoore mum, tawi konuuji Riisi, e gardagol Seneraal Jukov kam e konuuji « haɓɓere » (Alliés) goɗɗi taccirnooɗi Farayse ina ndiddi konuuji Almaañ, huunde e pirsoñeeji puɗɗii ɓoccitaade. Ɓeeɗoo ɓe kaalaten ko heen njeyaa. Laamu Farayse (walla ko heddinoo e mum) felliti artirde ɓe, ngam « ranwinde » konu mum (ɓaleeɓe heewɓe ina ngonnoo e konu Farayse ngam wallude ɓe rimɗinde leydi maɓɓe). Oon sahaa, aɓe padnoo e yoɓeede lebbi keewɗi ɗi ɓe njoɓanooka, hade maɓɓe loowde laawol kootol. Gila Farayse, teemedde tato e maɓɓe (nder 2 000) calii jolde, mbiyi maa njoɓee. Laamu Farayse wiyi yo ɓe muñ, so ɓe njettiima Kaasabalanka, ma ɓe njoɓe. Nde ɓe ngari Kasabalanka (Maruk ɓe njiyaani hay dara, 400 woɗɓe mbiyi njolataa so wonaa njoɓee, ɓe ɗahaa kadi, ɓe podanaa yoɓeede so ɓe njettiima Ndakaaru. Ɓe njettii Ndakaaru ñalnde 21 noowammbar 1944, ɗoon ne kadi ɓe ndonki yo ɓe keɓ kal maɓɓe e hakke maɓɓe. Laamu Farayse salii yoɓde ɓe, fawti heen wiyi ina sara ɓe, ina nawta ɓe, gooto fof cuuɗi mum en. Fotnooɓe ɓennineede Bamako ɓee calii jolde ñlande 28 noowammbar 1944, mbiyi so wonaa heɓ njoɓdi mum. Nii woni Seneraal Dagnan tawi ɓe to kaŋ too. Ɓe njooki mo toon, ɓe ɗaɓɓi njoɓdi maɓɓe. Mawmawu heɓtii mo, o mettini heen no feewi, tee hay jaabawol gootol o rokkaani ɓe e hujjaaji maɓɓe hee. O happani yooɓaade ɓe. Kanko e Seneraal Boisboissel. Ɓe neldi toon sanndarmeeɓe e soldateeɓe haa heewi, fotde resimaaji tati (3) jogitiiɗi saaruuji e mataryoosuuji. « Régiment  » fof ko taƴre konu hakkunde 1 000 e 3 500 kooninke. Ɓe ndokki ɗum en yamiroore fellude ɓe tawi njeertinaani weetndoongo 1 desaambar. Fotde 70 tiraayeer, rokkunooɓe ƴiiƴam mum en ngam ndimaagu Farayse, tuubakooɓe Farayse calii yoɓde ɗum en njoɓdi mum en, nduttii kadi mbari ɗum en. Capanɗe tato e maɓɓe kadi ñaawaa kasoo duuɓi 10 e alamaan, tee mbaasi njoɓdi mum e denndaangal hakkeeji mum en. Ngooɗoo warngo bonngo hollitii yimɓe fof no laamu Farayse jaggiri Afriknaaɓe. Ndeke hakkunde men e halfooɓe ko « moƴƴere yoɓretee ko bonannde » ! Muttaar
https://pulaar.org/2014/11/17/warngo-caaroy-mo%c6%b4%c6%b4ere-yo%c9%93raande-bonannde/
Ndeysaan, Muusaa Dadis Kamara, hade mum muumɗude, ko jaabawol gootol joganinoo winndere nde so naamnaama hol ko addani yiɗde wonde kanndidaa : « Militeer Muritaninaajo mo nganndu-ɗaa jamfii ko hooreejo leydi toɗɗaaɗo e woote demokaraatiyankooje, haɗaaka wonde kanndidaa, miin mo alaa ko waɗi so wonaa liɓde persidaa maaynooɗo, tee kaaɓanaaɗo, mi haɗee wonde kanndidaa » Ndeysaan, Muusaa Dadis Kamara, hade mum muumɗude, ko jaabawol gootol joganinoo winndere nde so naamnaama hol ko addani yiɗde wonde kanndidaa : « Militeer Muritaninaajo mo nganndu-ɗaa jamfii ko hooreejo leydi toɗɗaaɗo e woote demokaraatiyankooje, haɗaaka wonde kanndidaa, miin mo alaa ko waɗi so wonaa liɓde persidaa maaynooɗo, tee kaaɓanaaɗo, mi haɗee wonde kanndidaa » Kono wonaa kudetaa 6/8/08 woni battano. Aan e hoore maa, a waɗii nanondiral Ndakaaru kuudetaa, sabu maa ƴettude dekere lajoowo woote gardagol leydi sulyee 2009, tawa a vamdaani e guwarnama e mudda o. Jooni noon ƴeewen batte kuudetaa 2008 : -To bannge politik : ko laŋkugol jaayɗe kam e jeeyngal keeringal ngam mawninde neɗɗo gooto e ɗawgol heen gollooɓe ngenndi heddiiɓe ɓe. Ko baɗtugol nyaawoore kuutorgal ɗo parkee ɓurtii nyaawooɓe heewde doole – hay kuule nyaawirde toownde nattii siyneede (finnde mum ko hafeere Hanefi wul Dahah). Ko jonygol renndo ngo, kono kadi, e ko ɓuri teeŋtude, ko goppugol politik jahatnooɗo e ɓamtude debbo ; hannde, sarwiis toppitiiɗo hafeere rewɓe ko nguunuyel e nder nokku toppitiiɗo kafeeje renndo. To bannge faggudu : Ko taƴondiral e nyamlatnooɓe kalisaaji, ko tasgol geɗe kimmuɗe ɗe club de Paris hunaninoo leydi men – ko baawnugol nyamaande bidsee. Ŋakkere bidsee yahratnoonde e miliyaaruuji 6, kam e ɓeydaare faggudu 3.5% e hitaande 2008, tolniima hannde e ŋakkere 43 miliyaar (600%) e ɓeydaare -1.6% (woni ustaare) e hitaande 2009. Ŋakkere bidsee nde, e hitaande 2010, ina mawni no feewi, sibu nde tolniima e 31 miliyaar tawi ɓeydaare nde ko 4%. Ellee noon njaakori-ɗon ko maa gollodiiɓe mballu sukkude ɗee jolɗe – e min naamndii hol ɓeen gollodiiɓe e hol ko ɓe kunanii on ? E min njenanaa wonaa FMI  mo alaa tawo ko haali haa jooni ? Ko waawnoo heen wonde fof, denndaangal anniyaaji mon e tuugnorɗe mon njahdaani e bidsee mon 2010. Yoga e jaagorɗo laamu ngu mbattini ko rewde e depiteeji, ina njeloo, ina mbiya «fii sabii lillaahi» ɓeydanee kam ɗoo seeɗa ! E teskaade ko seeɗa tabitinaa e bidsee 2009 (62%), maa wonii tuugnorgal eɓɓanoongal ngal waawaa tabitinaade, ɗum noon, ngal waɗiranoo tan ko fuuntude yimɓe ; maa wonii ko guwarnama o wonaa kattanɗo (incompétent). Yanti heen taksuuji pawaaɗi e maaro e wiñet e isasuuji, kam e TVA ekn, maa ɓeydu no feewi coodguuli ɗeen geɗe. Ɓesngu ngu ina foti kabreede ɗum. Hare gaɓɓule feewde e bonnugol jawdi umminaande nde, laatii ko gittugol guutuuji dow luulndinooɓe, sibu, so wonaano ɗuum, hol ko sabii ɓee ina cuɓtee, ɓee ina nduulee ? Hol ko haɗi Somelec, Somagaz, Tufnde Cehilaagal ekn njuurnitaaka haa hannde ? Hol no yimɓe mbaawirta goongɗinde ndee hare so tawii haa hannde alaa kuulal ƴettaa ngam moƴƴitinde administaraasiyoŋ leydi ndi, alaa kuule kese jiilgol ngalu lelnaa ? Ko teskaa boom, guwarnama jaltuɗo o e guwarnama keso o, kam en fof ko yaɓɓuɓe sariya, hay hooreejo leydi o ko jaɓɓuɗo sariya, sibu alaa e maɓɓe fof kollitɗo jawdi mum nde ƴettata golle nde, hono no laawol jowitiingol e laaɓal jiilgol kaalis ɗaɓɓiri ɗum nii. To bannge kisal : ownooɓe ɓeydii ko ñaññude : gila Turiin, e warngooji e dahngooji e golle kamikaas en … huunde nde meeɗaa yiyeede e Nuwaasoot. Tawi noon ina wiyee eɗen njogii persidaa tiiɗɗo, mo yimɓe fof njaakorinoo maa waɗ ko Persidaa biyetenooɗo leefɗo o ronkunoo waɗde ko. So artii e beldital ngenndi, feere njiytu-ɗon ngam ñawndude gagga warngooji nde, ko fartaŋŋe mo warnooɓe koye ndokkaa ngam ruppaade ñaawoore ; ɗum ɗoon noon jaalɗinta tan ko tooñannge. Ɗum ɓeydii ko leeptude waraaɓe ɓe e waranaaɓe ɓe, sibu ma ɓe nganndoy wonde kaalis waawaa lomtaade fittaandu neɗɗo jiidaaɗo. Ko noon ne kadi, beldital ngenndi waawaa wonde gaagaa kaaldigal ngenndiwal. E joofnirde, on cosii Fedde laaɗe diwooje ngenndiire hesere. Nde dañii ardiiɓe ɗiɗo, tee nde fuɗɗaaki golle tawo. Miɗo yiɗnoo anndude mbele ko gollotonooɓe e Air Mauritanie ngidotoo ƴetteede heen, walla. Miɗo naamno maa kadi hol ko haɗi ɓeeɗoo gollotooɓe heɓde hakkeeji mum en duuɓi tati jooni ko ɓe mberlaa e mbedda. A jaaraama Ciimtol Maamuuni wul Muttaar. Fulo : Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2010/02/10/konngol-kajjata-maalik-jallo-e-jo%c9%97nde-asammbele-yeeso-gardii%c9%97o-hilifaa%c9%93e/
En ngardiino e daartol Ɓunndu Kummba, jatti Fadduɓe, diiri Girooɓe, bannaandu Buubu Maalik Sih haa e garal Fadduɓe e nder nokku oo. E ngolɗoo laawol, njokkanten banndiraaɓe ko no Girooɓe ngardi, ɓe tawi e nokku oo e no ngondiri e ɓeen. 1. Garal Girooɓe e Ɓunndu 2. Girooɓe Mawnde haa Seleŋ En ngardiino e daartol Ɓunndu Kummba, jatti Fadduɓe, diiri Girooɓe, bannaandu Buubu Maalik Sih haa e garal Fadduɓe e nder nokku oo. E ngolɗoo laawol, njokkanten banndiraaɓe ko no Girooɓe ngardi, ɓe tawi e nokku oo e no ngondiri e ɓeen. 1. Garal Girooɓe e Ɓunndu 2. Girooɓe Mawnde haa Seleŋ Nde Fadduɓe koɗi e leydi ndii fotde duuɓi capanɗe jeetati (80), Girooɓe ngari, ena ngummorii bannge Mali, to wiyetee Manndeŋ. Ɓeen ne ko ɓe laamotonooɓe ngonnoo toon. E dillere laamuuji Manndeŋ, kañumen ne, woodi e mumen ferɓe, ngari haa gaay e Ɓunndu. Adii arde ko biyeteeɗo Moodi Giro. Oon ko gorko ganndo wonnoo, ko jaambaaro kuɓɓuɗo e sahaa mum. Nde o feri Mandeŋ ndee o yettetenoo ko Berete, yettoode Giro ndee, o faggitii nde ko e Ɓunndu. Nde o naati leydi ndii, o jooɗinoo ko to wiyetenoo Girooɓe Mawnde, o yeñi ɗoon no feewi. Ngoon wuro heewiino faayiida hade maggo fusde. Ko kanngo ɓurnoo gure ɗee fof mawnude e diirde. E ooɗoo sahaa mo kaalaten ko ngo nattungo woodde kono nokku oo ena anndaa. Gure keewɗe koɗiino kono hannde oo ko ɗe nattuɗe woodde, teeŋti e gonnooɗe hakkunde wuro Seleŋ e Kaaƴe Ƴeew. Nde Girooɓe Mawnde fusi, Moodi Giro e ɓesngu mum payti ko Seleŋ. Ɓe tawi ɗoon ko subalɓe geygeyɓe ena ngummorii Fuuta Tooro e nokku ɗo wiyetee Horndolde e nder diiwaan Damga Senegaal. Subalɓe ɓee mbismii ɓe, teddini ɓe, ndokki ɓe gardagol wuro walla mbiyen joom-wuraagaal wuro ngoo, kamɓe Girooɓe arɓe ɓee. Tesko-ɗen wonde Seleŋ sosaa ko e hitaande 1450, caggal jibineede Annebi Iisaa. Adii daraade e nokku oo ko biyeteeɗo Makam Paate. O arnoo ƴeewde ko so tawii nokku oo ena jogori wonande ɓe ɓural e ɓamtaare. Makam Paate yahri ko to bannge ganndal ɓalewal paytungal e sifaaji koɗki. Ndeen o waali e nokku hee ngam ƴeewde sirlu mum, nde yahi haa jamma jenngi, Alla holli mo ɓure gonɗe e wuro ngoo. O fini, o habri koreeji makko ko o yiyi koo, o wiyi ɓe: “Ndaw wuro aaɓngo! So en koɗii ɗoo maa dille men nane e jookli ɗii nay fof. Maa aduna aroy, maa on njiyru gite mon arsuko ndeeɗoo tufnde. Nayi keewɗi maa njar ɗoo tawi ɗi ngiiwrata ko sahaal (rewo), ɗi paya ɓaleeri (worgo). So ɗi ngiiwtii kadi ɓaleeri, ɗi njara ɗoo, ɗi njaha”. Kono to bannge ciiñtugol, adii e nokku Seleŋ oo ko horndoldenaaj biyeteeɗo Sama, caggal nde Makam Paate holliti no tawri nokku oo. Nde Seleŋ siñtetenoo ndee, Maayel Fallemme ngel diwaano taabal. E oon sahaa kadi, gure ɓurnooɗe teskinde ko ɗeeɗoo: Debu sara Sendebu (Debuuji ko ɗiɗi: Debu Jaawɓe e Debu Fadduɓe), Sahre Fadduɓe, Tiyaabu, Gede, Godo e Ɓulel Ndiyaa. Ɗeeɗoo gure kecci garal Maalik Sih e Ɓunndu. Adii wonde joom-wuro Seleŋ ko gorko biyeteeɗo Buubu Cukkiri Giro. O laamii ko hitaande wootere. O wiyi so wuro siñtaama yo rokke cukalel mbele ena yahra yeeso. O totti ngo baaɗiiko ena wiyee Hammadi Yeenee Giro. Lomtii oon ko biyeteeɗo Jula Hammadi Seydi Buubu. Lomtii Jula Hammadi ko Siley Hammadi Giro. Oon ne lomtii ɗum ko biyeteeɗo Eli Giro. Caggal oon, ko Moodi Giro jooɗtii e jappeere ɗo Seleŋ ɗoo. Biyeteeɗo Basiiru Hammadi Giro, taani mum Sammba Abdullaay Giro, gonɗo hannde joom-wuro Girooɓe oo, lomtiima fotde hitaande e feccere. Bookar Eli lollirɗo Bootay lomtiima fotde duuɓi 36. Nde oon ummii e jappeere, lomtii ɗum ko biyeteeɗo Hammadi Saada. Nde Hammadi Saada kadi yalti, lomtii mo ko Siree Jeli. Lomtii mo ko Haamiidu Bookar. Nde oon iwi, lomtii ɗum ko Siree Bookar. Oon noon ko ɗanniyanke, wonaa jooɗiiɗo. Ko ɗuum addani biyeteeɗo Hammadi Sammba Jallo halfineede lefol ngol tuggude e hitaande 2013 fayde ɗoo hannde ɗo ƴeftu-ɗen taariik oo (hitaande 2014). Tesko-ɗen wonde wuro Seleŋ ngoo, mawniino, heewiino faayiida kono ngo fusi ko e hitaande 1933. Girooɓe, Siñcu Jooye, Wubbawol e huunde e galleeji Hootɓe (yetteteeɓe Hoot) to Beele njalti ko e maggo. E gure Ɓunndu, ena saɗi heen ngo nokkaani jeynge e Seleŋ, gila e laamɓe noon haa e yimɓe wellelɓe. Won nii galleeji kadi perɗi e Ɓunndu, payi nokkuuji goɗɗi. So en ndokkii yeruuji, galle Sammba Jaraaf Soh, joom-wuro Njiimɓe, iwdi mum woni hannde ko e nder leydi Mali. Galle Salli Ummu, joom-wuro Sahre Fadduɓe, ɓesngu mum yiytoytee ko to wiyetee Seegeela, haa hannde e nder leydi Mali. Ɗiiɗoo ko galle teskinnooɗi e nder Ɓunndu, ko jiidaa e galleeji daayooji ngam abbaade durngol jawdi walla ɗi caɗeele nguura e nguurndam nawi. b – Njonngu Girooɓe e Fadduɓe Nde Girooɓe naati Ɓunndu, Fadduɓe ɓee mbismiima ɗumen, koɗdi e mumen koɗdigal moƴƴal haa njonngu tiiɗngu ari heen. Ngam tiiɗtinde nguun njonngu, ɓe ngoɗondirii geɗe keewɗe, deenaaɗe gila ndeen haa e ooɗoo ñalawma hannde. Hol no nguun njonngu ardunoo? E wiyde maɓɓe njonngu nguu ardi: ” ko e paayondiral ɓiɓɓe hakkunde debbo paddo e debbo gireejo. Ɗuum waɗnoo ko saatu demminaare. Debbo paddo oo e debbo gireejo oo njahdunoo ko goocol haako leɗɗe ko wayi soromtomo walla nayko. Gooto e maɓɓe fof ena wammbi ɓinngel. Nde ɓe ngari haa e nokku ɗo woocetee ɗoo, ɓe mbaabti ɓiɓɓe maɓɓe, ɓe lelni ɗumen e les lekki ngooti. Ɓe ngoni e woocde haa ɓe ngoɗɗi e nder dunndu hee, henndu mawndu betti ɓe, ɓe ndogtani cukalon kon. Ɓe tawi ekon ngoya, ekon tallondira. Gooto e maɓɓe fof, yettii, sajjitii ɓinngel, ƴeewtaaki, fiyi e dow keeci, happani wuro. Nde faayre e fitina kuultunoo, gooto e maɓɓe fof sikkitii ɓiɗɗo mo nawi oo caggal nde muynini ɗum haa haari. Nde haala kaa yaltoyi e nder wuro ngoo, batu noddaa, mawɓe e sukaaɓe, fiɓnde njonngu fiɓaa hakkunde Girooɓe e Fadduɓe. Gila ndeen ko memi, memo ”. Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2015/06/27/daartol-%c9%93unndu-2/
Ñalnde 16 sulyee 2007, Abdullaay Wad, hooreejo leydi Senegaal, yeewtidii e Gommu hilifaaɓe kalfinaangu hafeere mooliiɓe. Goomu ngu yettinii mo calminaali hooreejo leydi Muritani, hono Siidi wul Seek Abdallaahi, habri mo feere laamu Muritani ƴetti yiɗde yuɓɓinde gartirgol Muritaninaaɓe moolinooɓe to Senegaal. Goomu ngu batdii kadi e pelle mooliiɓe Muritani to Senegaal ngam yettinde ɗum en kabaaru o. Caggal nde Yahyaa wul Ahmed el Wakef joofni konngol mum, ardiiɓe ɗeen pelle poɓɓii ko juuti. E ngoon yeeso haa hannde Assammbele yeewtii e toɓɓere he ko juuti, fotde waktuuji 12 (w11 haa w 22). Ɗum waɗnoo ko ñalnde alkamiisa 2 ut 2007. Nanondiral jaajngal dañaama heen : depiteeji ɗi ina ngondi e miijo gartirgol taccinanooɓe e tuugaade e ” konngol hooreejo leydi ndi, keptinngol, ñalnde 29 suwee 2007, darnde laamu e bonanndeeji baɗnooɗi ɗi, kam e jojjugol cafrugol ndeeɗoo ñawannde “. Miijooji ɗiɗ noon peeñiino toon : miijo adanngo ngo, ɓurngo doolnude wiyi ko yo mooliiɓe ɓe ngartire ko yaaccii tawa nawdaaka e hay geɗel gootel goɗngel. Miijo woɗngo (yimɓe seeɗa) wiyi ko yo geɗe ɗee fof ñawndide. Ina teskaa noon gila haala mooliiɓe fuɗɗii haaleede, ina waɗi yimɓe ɓe nganndu-ɗaa mbeltaaki no feewi, tawa cuusaa wiyde ina luulndii ko haaletee ko, cuuɗotoo ko caggal hujjaaji ɗi nganndu-ɗaa ina meeti ñawndude : ko wayi no wiyde yo denndaangal warngooji baɗnooɗi e leydi he ñawnde jooni kam enne, walla hoto mooliiɓe ɓe njaɓ artude so tawii waɗnooɓe bonannde nde ñawndaaka, walla musaffiriin enne ko heen njeyaa ekn … Eɗen cikki tan, ko laamu ngu woni e mum ko ɓuri sellude, so wiyde wonde ngartiren mooliiɓe ɓe cuuɗi mum en tawo, caggal ɗum loowen doge keddiiɗe ɗe, ko wayi no warngooji, ekn … – Wonde ko ɗum woni ngoƴa dowrowo laamu ngu e ooɗoo sahaa, sibu ko ɗum mawɗo leydi ndi huninoo e woote ɓennuɗe ɗe, tee cafrugol ɗeeɗoo ñawanɗe ɗiɗi ko daawal ngam wootiɗinde leydi ndi. – Njeñtudi golle goomu ngu gila toɗɗaa fayde jooni, ko fuɗɗii waɗdeede e laamu Senegaal kam e HCR e mooliiɓe ɓe e koye mum en, ɓe nganndu-ɗaa kollitii yiɗde mum en artude leydi mum en, e nder teddungal e nuunɗal. – ko fayti e warngooji kalifu kuuɓal kuftodinngal to ardorde dowla hono Yahya wul Ahmed Wakef wiyi wonde maa goomu ngu waɗ wiɗtooji ngam anndude no foti yimɓe mbaraa e ɗee kewkewe mbele ɓesnguuji mum en ina mbaawaa lomtinaneede. Bookara A. Bah
https://pulaar.org/2011/07/08/gartugol-moolii%c9%93e-jokkondire-ban-yoo-ban/
Sippiro tataɓo ngoo teddiniraa ko Abdarahmaani Njaatigi Joop, ko : Baylaa Maar mo Geloonga walla to Kogga waɗdaa e biyeteeɗo Yekkini gummoriiɗo to Daar Nayim (gootal e leeɗe Nuwaasoot). Sippiro ngoo juutii kono kadi ngo ŋarɗaani hay seeɗa sabu sippirooɓe ɓee mbaɗtindi ko e ullondirde leydi e lojondirde. Ɗo wattan ɗoo, ñaawooɓe ɓee ndokki araaraay ko Yekkini sabu ɓurde nehaade e haaɗde e jamirooje hay so tawii ɗo adannde ɗoo yimɓe ɓee fof ɓurnoo wonande ko Baylaa Maar. Gorko Kogga walla Geloonga nde naati dingiral, leewii, jamaanu nguu laawiima no feewi. Hay denɗi am Abdarahmaani Njaatigi Joop murtii haa juuri cakka joom-suudu mum. E wiyde Madiina: « Ko adii fof ko yettude denndaangal banndiraaɓe, gila e waɗnooɓe heen juuɗe mum en haa e nootitiiɓe. Weltaare am ena mawni hannde e ooɗoo kikiiɗe. Yo Geno ruttu e maɓɓe teddungal, yoɓa ɓe moƴƴere. So ɗum ɓennii, waɗi mi yuɓɓinde lammba, miin fof e wonde  neɗɗo coftal ɓalli haa seedtini, ƴellitiiɗo e fannu basket haa natti sikke ko sabu ko lammba ɓuri nootaade walla yahdude e fuutankaagal. Gaagaa fuutankaagal ngal paarnortoo-mi ngal, nafoore woɗnde ena soomii heen nde yahraani to bannge  ngalu tan. Mboɗo yiyi e coftal ɓalli nafooje keewɗe. Coftal ɓalli ena addana neɗɗo wonde jaajɗo, teyliiɗo, newiiɗo, neɗɗo renndo, golliroowo hakkille. Coftal ɓalli ena waawi ɓadtondirde yimɓe ɓe njiidaano hay dara, wonaa to bannge nguru, to ɗemngal walla to bannge pinal. Coftal ɓalli ena hawritina yimɓe, gure, leyɗeele walla leƴƴi tikkondirnooɗi walla taƴondirnooɗi haa sikkaa hakkunde mum en feewtataa. Ndiin njogitaari ena moƴƴi e yontaaji men hannde ɗii e payɗi arde. Cakkitortoo-mi ko etaade ittude e hakkillaaji wonde lammba ko worɓe tan keerorii ɗum. Ko goonga ko noon aada yahrunoo kono bawɗi ko e coftal ɓalli njeyaa no fuku e geɗe goɗɗe nii. Aduna oo kadi deŋaani, woni ko e ɓosde e rokkude debbo won e fartaŋŋeeji ɗi alaano hanki e hecci-hanki » Dingiral ngal heewi jamaanu haa ngal ɓitti. Ko adii nde sippirooji ɗii puɗɗotoo, yeeɓooɓe ɓee njiyii bakkaali e maabaali e ruubooji hakkunde mbiruuji fotde 45 hojom. Ñaawatnoo sippirooji ɗii ko Siidi Gaajo, Aamadu Sukkaandu Bah e Mammadu Njaay lollirɗo Cewngu Mboon. Kono mbaydi lammbaaji ndi fuutankooɓe nganndunoo hanki ndii ɓoccitiima ɗum en haa laaɓi so leewe jooɗɗe, cowtiiji e marañuuji belɗi. Wonande ganndunooɗo hanki e sahaa Muusaa Mbaroodi Bah, Jibi Mbaare Samake, Muudo Bah, Njuddu Jah, Aamadu Weyse, Siley Wañ, Aamadu Wuuri Gay, Juggal Jaw, Abuu Toɓo, Saanum Soh, Raasin Kelli, Karwaas Tooro, Bookar Saar, Foydu Ñaŋ, Aamel Wele, Aliiw Sawdatu, Baydaama Ñaŋ, Aamadu Bayal Mbooc, Mamma Joop, Bandu Jeyni Keytaa, Aadama Bah, Demmba Saajo Sih, Laanel Njaay, Mammadu Muusaa Jallo, Aamadu Kummba Jah, Jibi Kodda Saar e Hammadi Taaraa mo Kiiriire, wiyata ko tiiɗɓe ngasii, lammbaaji nattii wonde lammbaaji. So tawii ko yooɗde leewe e safde e dingiral, so neɗɗo anndii Cooso Keyta, Haaruuna Saar, Aamadu Sukkaandu Bah, Haamiidu Keekutel, Ceerno Njaay, Yaayaa Sira Jah, Mammadu Gullel Joop, Haamiidu Boɗewal Ñaŋ lollirɗo Daarorgal Laaw e Aamadu Njaay mo Siiwre, wiyata ko lammbaaji men hannde nattii jogaade mbaydi, heddii tan ko kaalis arii, kaɓirɗe gollorɗe ngoodii tawi mbiraagal Fuuta ƴeeŋii. Mbiyen Madiina Wat ferii laawol kadi wallii pinal e ngootaagu hakkunde leƴƴi Muritani sabu o renndinii ɗoo ko jiidaano ciirol tawi ko e dow mbaydi ɓinngu-yummaagu. Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2014/06/09/madiina-wat-dillinii-nuwaasoot/
Komin Faraa Liitaama ina waɗnoo pecce ɗiɗi hakkunde lanndaaji ɗiɗi. Kono, e dumunna cakkitiiɗo oo, gila e nguurndam Bah Mbaare, pecce ɗiɗi ɗee kawritiino e wontude lannda gooto. Ko ɗum saabii lappol mawngol waɗaa ummaade Nuwaaasoot ñalnde 27/03/2013 feewde falnde Magaama haa komin Faraa Liitaama. Ngol yettii komin FL ko ñalnde 29/03/2013. Ko idii garaangal maɓɓe tawi sukaaɓe komin oo mbaɗii lofuuji e nder komin hee kala, wuro e wuro ngam heblude jaɓɓungal hoeɓe ɓee. Nii, fulɓe e safalɓe fof mbaɗi dental gootal, fijirde wootere, iirtondiri. Ɓe njettii, ɓe mbismaa, ɓe njooɗii. Cuɓaaɗo maɓɓe ƴetti konngol, hamdinii e ko yiyi koo : ngal keewal, ngal dental, ngal teddungal. O holliti ɓe, ɓe ngari ko anndinde banndiraaɓe hanki ko miijooji ceertuɗi wonnoo, kono hannde ko miijo wooto, haaldaama, hawraama, ko ɗum woni hoore njillu maɓɓe. Kadi ɗum toɗɗii ko falnde Magaama ndee fof, sibu kominaaji jeetati ɗii fof kawrii e ɗuum. Caggal ko ɓenni, ɓe njiɗi ko mahde falnde Magaama ndee e coɗol gootol, tee aɓe njiɗi ƴellitaade e caɗeele nokku oo ngam safrude ɗum en, ko aldaa e paltoor. Caggal ɗum koolaaɗo kuuɓal komin oo ƴetti konngol, o holliti komin oo ko galle gooto sabu hannde nantinde ɗemngal leeltinaani golle. Ko Pulaar tan haalaa, tee ɗum na hawrani yimɓe fof. Caggal ɗuum, komin Faraa Liitaama ina jogii caɗeele ɗe njiidaa e caɗeele kominaaji falnde Magaama keddiiɗi ɗii. 1. Ko adii fof komin oo alaa ndiyam, wonaa woyndu, wonaa fooraas.  2. Komin oo ina jookii.  3. Komin oo ina jogii nokku remru ndema njowitiika e toɓo e ilam, njuuteendi nokku oo ina wona 38 km. Nokku oo ko caaɗngol ila ndunngu, yalta kawle ; ina remee e maggol gawri makka e feelaa e ñebbe e kala leƴƴi layateeri. Oo nokku keewɗo nafoore ina heewi borjere nguura, sibu jabbete, remee haa jibina, jawdi ara bonna, tee ɓuri waawde bonnude ɗum ko gelooɗi. So coñal ɓadiima ko jiiroo hakkunde jom gese en e jawdi ; tataɓal ko fotnoo soñeede ko jawdi durata ɗum. Komin oo waɗi ko 19 wuro, alaa mo ndee bonannde furgi, haa e banndiraaɓe iwooɓe diiwanuuji goɗɗi ngara remde e caaɗngol hee. 4. To bannge jaŋde sukaaɓe ina ŋakki ɗoo e komin oo sabu 19 wuro  ko duɗe 8 ngoni heen etee fotde duuɓi 2 duɗe ɗee ƴettataa sukaaɓe naatooɓe fuɗɗotooɓe, ɗuum firti ko jibintee jooni koo, e ko mawnata koo, njogoraani janngude. Etee duɗe goodɗe ɗee, duɗal kala ko jannginoowo gooto e dow doge 2 haa tati. 5. To bannge jawdi nduroori, rafiiji mu mina hoɗi e jawdi ndii, sabu safaara alaa, nde tawnoo safrooɓe ngoni tan ko Magaama, so ndunngu arii kadi heɓde ɓe weeɓaani. Caggal ɗii goytaali, nelaaɓe ɓee mbiyi paamii, kono ko waawi heen wonde kala, ko maa woote paaɗe ɗee ɓenna. Mammadu Demmba Bah, to wuro Silli, Noddirgel : 46 75 18 56
https://pulaar.org/2013/05/26/ngonka-komin-faraa-liitaama-nder-magaama/
Ameriknaajo biyeteeɗo Kiristofoor Lagee (Christopheur Languet), gardiiɗo Fedde nde wonaa laamuyaqkoore wiyateende ”Fondation Noura”, waraama hannde subaka talaata 23 suwee 2009, hedde waktuuji 8 e hojomaaji 30, tawi omo jippii e oto makko, omo jogori naatde e nokku ɗo o gollotooɗo ɗ o. Ameriknaajo biyeteeɗo Kiristofoor Lagee (Christopheur Languet), gardiiɗo Fedde nde wonaa laamuyaqkoore wiyateende ”Fondation Noura”, waraama hannde subaka talaata 23 suwee 2009, hedde waktuuji 8 e hojomaaji 30, tawi omo jippii e oto makko, omo jogori naatde e nokku ɗo o gollotooɗo ɗ o. Ina wiyee wonnde o haɓtiima sagataaɓe tato arnooɓe e makko ɓe, sibu ɓeen njiɗnoo ko waawnude mo yo o jol e oto mum en. Ko nde ngar-mi ngaraa o juuti, tawi yimɓe puɗɗiima nootitaade e maɓɓe, ɓeen pelli mo, ndogi payi e oto mum en toyotaa ɓaleejo, ndogi. So laatiima ko ɓe yiɗnooɓe nawde mo, ina gasa tawa ko yimɓe AQMI (Al Qaydaa to Magreb) ngo ni caggal mum? Poliseeji ɗi ngoni tawa ko losko, ngaynaani tawo, tee njaɓaani haalde hay huunde tawo. Ngoo warngo waɗi ko e leegal liksaar hedde jehre, sara damal gollordu Noura, ina huccondiri e jamaa Buddahaa yarahamu mum. Mawɗo tiribinaal Nuwaasoot, polisaaɓe heewɓe, kam e gollotooɓe ko fayti e kisal ammbaasaad Amerik ngarii toon. Ooɗo Ameriknaajo, baraaɗo, fedde mum wallittunoo ko miskineeɓe, e yimɓe dummbaaɓe e kasooji tawi ngalaa wallooɓe e wallidiiɓe. Eɓe ñamlirtunoo kaalisaaji, eɓe njanngintunoo jiilgol eɓɓooji, kam e ɗemɗe, e mecce keewɗe, ɗum jiidaani e golle mahateeje e eɓɓooji paayodinɗi ɗi o waɗi to diiwaan Attaar…. O waɗii fotde duuɓi jeeɗiɗi e nder Moritani, omo haala no haanirta nii sapatoore, omo tappila seeɗa e pulaar, e wolof kadi. O sankorii ko duuɓi capanɗe joy pawɗi, omo resi. Joom suudu makko ko ɗoo e Nuwaasoot hoɗi, omo ɗacci fotde sukaaɓe njeeɗiɗo. Mammadu Maamuudu Baa l
https://pulaar.org/2009/06/23/ownoo%c9%93e-ngartii-kiristofoor-waraama/
Jacob Zuma, gonnooɗo hooreejo Afrik worgo, mo kesi mum kaɗti kiiɗɗi mum haaleede, tawi wontanii parti mum tuuba horde, sabu caɗeele keewɗe ɗe o wondunoo to bannge sariya. E ɗeen caɗeele, ciftinen tan Zuma ina tuumaa e 783 saɗeende ɗo yo yooɓtoraa nguyka, walla fuunti maa buuñgol. Ɗum jiidaa e gajaaɗe jotondirɗe e nguurndam makko keeriɗam, bonnuɗe innde makko e leydi hee, yeru, omo meeɗii takkeede waawnude debbo gooto lelnde… Zuma ina yooɓtoraa kadi ittude e jawdi buur fotde miliyoŋaaji 20 oroo ngam ngam feewnirde galle mum mo jeyani hoore mum. Caggal wiɗto juutngo, kaan nguyka jaalɗii e hoore makko, sariya yamiri yo o ruttu huunde e oon kaalis, sibu o yaɓɓii laawol. Ɗumɗoo ko huunde e yeruuji tan. Ndaa parti mo o ardinoo oo (ANC) ko parti Nelson Mandelaa, parti dimɗinɗo Afrik worgo, ganndiraaɗo ɗum noon rewde laawol e moƴƴude ngardiigu, e yimɓe mum yaakoreede kam en fof ko moƴƴuɓe jikkuuji, no Mandelaa nii e yoga e yahdiiɓe mum ndeen. Ko ɗee geɗe fof ndewi Zumaa haa waawnaa woppude laamu kanko fof e ŋotilanoode heen haa tiiɗi. Ɓooyaani ko o wiynoo « mi yiyaani ko ina woppina mi laamu, alaa ko mbaɗ-mi ko boni ». Lomtii mo e gardal leydi e mudda, ko biyeteeɗo Cyril Ramaphosa (Siril Ramafosa), gooto e hoohooɓe ANC ɓooyɓe. Ooɗo Siril ramafosa, gila toɗɗaa yo ardo ANC e lewru desaambar 2017, daranii ko e ittude Zumaa e laamu ko adii nde timminta manndaa mum, sibu mum yenaneede so Zumaa heddiima heen haa e woote paaɗe, ANC ko ko jogori hoyneede. Ɗum noon, alaa e sago ɓe liɓa mo ngam dartinde parti maɓɓe e artirande hoolaare yimɓe ɓee. Ɗum wonaano huunde weeɓnde sibu senngo Zuma e nder ANC ina heddoriinoo doole tawo. Zum fof e waade noon, eɗen mbaawi wiyde hannde, yaakaare mawnde ina waɗaa e Siril Ramafosa sibu hay jeyanooɓe e senngo Zuma tawi kaaɓanii ɗum. Yanti heen Ramafosa ko neɗɗo mo Mandelaa hoolinoo no feewi, mo o yiɗnoo nii lomtoo mo. E kitaale 1980 o darinooma kadi darnde mawnde ngam hirjinde gollotooɓe e oogirɗe (mineurs en), o sosi senndikaa doolnuɗo biyeteeɗo NUM, baɗdatnooɗo e jom en jawdi en mawɓe raneeɓe, peɗeeli e gite…, ɓeen jom jawdi waɗatnooɓe ko mbelaa. Ko noon kadi, hay gooto yejjitaani darnde makko himmunde e kaaldigal hakkunde ANC e laamu Apartaayd, gonnongal ngooroondi « maslahaa daartiyeejo » peccugol laamu nder Afrik worgo demokarasiijo. Ko Ramafosa kadi woni les nanondiral dañdanoongal e 19 partiiji keddiiɗi ɗii (e hitaande 1990) mbele ina njaɓa ina mbaawi wuurdude kam en fof e leydi hee. Matamela Cyril Ramaphosa (Matamela Siril Ramafosa), jibinaa ko ñalnde 17 noowammbar 1952 to Soweto, ko o julanke, hooreejo Afrik worgo gila 14 feebariyee 2018. Hade ɗum kanko wonnoo cukko hooreeje leydi ndii gila 2014. O toɗɗaa e ardorde ANC ñalnde 18 desamabar 2017. Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2018/05/07/afrik-worgo-jacob-zumaa-kadi-jebbiliima-ramafosa-to%c9%97%c9%97aama-hooreejo-leydi/
Ñalnde 31 lewru suwee 2012, wulaango yettiima en caggal juulal subaka wonde Faatimata Mammadel Soh ɓurɗo lollirde Mettu Soh ruttiima e joomum caggal rafi juutɗo. Banndiiko en e musiɗɓe makko fof cuniima kono kadi FƁPM suniima sabu darnde Mettu e nder fedde nde humpaani hay gooto so tawii ko ɗoo e Nuwaasoot to peŋgal Sammba Baydi ndeen walla e nder catal Fum el Geleyta, darnde makko ko wootere : ko ƴellitde pinal fulɓe e fannuuji kala. Ñalnde 31 lewru suwee 2012, wulaango yettiima en caggal juulal subaka wonde Faatimata Mammadel Soh ɓurɗo lollirde Mettu Soh ruttiima e joomum caggal rafi juutɗo. Banndiiko en e musiɗɓe makko fof cuniima kono kadi FƁPM suniima sabu darnde Mettu e nder fedde nde humpaani hay gooto so tawii ko ɗoo e Nuwaasoot to peŋgal Sammba Baydi ndeen walla e nder catal Fum el Geleyta, darnde makko ko wootere : ko ƴellitde pinal fulɓe e fannuuji kala. Ɗum fof noon woni ngooroondi mum ko fiɓnde makko tiiɗnde nde o suɓtii to bannge nguurndam makko : yiɗande Moritani ƴellitaare e ngootaagu leƴƴi e compugol potal e nder leydi hee. Ñawu njuutngu nduuliingu fittaandu makko hannde nguu, caɗeele nguurndam e wonde baaye law, meeɗaa selnude mo ngolɗoon bolol haa o nodditaa e joom makko. Kala annduɓe mo, tolnidiiɓe makko, jiknaaɓe makko e yontidaaɓe makko fof daande ko wootere, ñande janayse makko wonde ko o neɗɗo jamyamo, jankiniiɗo, muñɗo. Eɗen nduwanoo banndiiko en kala teeŋti noon e njaatige makko, giɗo makko, Kajjata Gamo Soh e jom galle mum. Tawde woni noon o wonaa tooñaaɗo, o rewi ko e laawol kala tagoore hebori rewde, eɗen ñaaganoo mo Alla nde yurmotoo mo, yaafoo mo, suɓonoo mo kala ɓure moƴƴe to Aljanna. Aamiin yaa rabbil aalamiina ! M.H.J.
https://pulaar.org/2012/07/08/en-cuniima-kono-f%c9%93pm-ne-suniima/
Hol ko addi faayre? Addi faayre ko oo rafi peeñiroowo e neɗɗo reedu dogooru biyeteeɗo (Ebola). Rafi oo wiyetee e pulaar ko : “Eeh! bone nani kadi” sabu nde en nande oo rafi bonɗo, baroowo, waɗi haa ndutti-ɗen e deftere ganndo men Demmba Paate Caam, haa kollit-ɗen janngooɓe Fooyre Ɓamtaare rafiiji reedu dogooru ina keewi sifaaji : ñabbuuli reedu ina keewi sifaaji, eɗi tampina, eɗi mbara. Hol ko addi faayre? Addi faayre ko oo rafi peeñiroowo e neɗɗo reedu dogooru biyeteeɗo (Ebola). Rafi oo wiyetee e pulaar ko : “Eeh! bone nani kadi” sabu nde en nande oo rafi bonɗo, baroowo, waɗi haa ndutti-ɗen e deftere ganndo men Demmba Paate Caam, haa kollit-ɗen janngooɓe Fooyre Ɓamtaare rafiiji reedu dogooru ina keewi sifaaji : ñabbuuli reedu ina keewi sifaaji, eɗi tampina, eɗi mbara. Eɗen mbaawi limtude heen yuppo, danawel, maamulle, nguliyel, sooynaɓo, wutto, kaliya, ndogooru-ƴiiƴam, seeroborosoppiis, ɓuuɓri, jeɓet, loowtere, njot, ƴeego, ɗaamol e ɓoccitel. Won heen ñabbuuli nanngata ko e reedu, won heen nanngata ko jofe, won heen ina ɓallii reedu muusanndu. Safaara majji ko maa ñaamee, maa yaraama. Maa en paccir ɗoo e nder deftere safaruuji ɓaleeɓe. Yuppo : yuppo ina ara e mawɓe e sukaaɓe, kono ngo ɓuri yaawrude ko sukaaɓe, etee engu wara hitaande fof hakke miliyoŋaaji 5 aadee e nder aduna hee. Yuppo fuɗɗortoo e neɗɗo ko nguleeki ɓalndu, ɓernde ƴeefa, neɗɗo o wona e tuutde, gite mum njana maa naatta, so tawii ko cukalel ɗuure mum yanat, ngel heewa bojji ɗi ngalaa gonɗi, ɗemngal maggel ranwa, ƴiyal ɓernde maggel yolɓitoo. Mo yuppo nanngi fof, ɓalndu mum maayat biddiis, juuɗe e ɗaɗi ɓalndu fof, reedu dampa wona e dogde e addude ndiyam laalɗuɗam, modduɗam, ciccuɗam. Kala ko waɗaa heen, hay dara nafataa. Safrooɓe tampa heen nde tawnoo gooto e maɓɓe fof ina jogii heen sabaabu mo waɗata e ñawu hee. Safaara yuppo ko ɗee leɗɗe : jaaɓi e nammaadi. Jaaɓi kii, ko jaaɓe ɗee (ɓiɓɓe ɗee), nammaadi ko haako koo . Ittaa ko deftere Safaruuji ɓaleeɓe : Ceerno Demmba Paate Caam winndunoo Aan taroowo tedduɗo, so a yiɗii anndude no ɗee ɗoo leɗɗe cafrirta ñawu yuppo, njaafo-ɗaa ƴeewataa ko deftere safaruuji ɓaleeɓe nde Demmba Paate Caam winndunoo e nder kelle 8 e 9 E nder deftere ndee : ñabbuuli reedu ko          14 ñabbuuli njogoral ko      3 ñabbuuli Becce ko          3 ñabbuuli puƴe  12 ñabbuuli sukaaɓe           11 Ñawu heen kala maale mum e safaara mum. Etee safaruuji ɗii fof ko leɗɗe tan ɗe Alla fuɗni e dow leydi mum, lekki heen kala no ƴettirtee ngam safrude, wonndude e waktu mum e ɓetu mum fof ina laaɓtinaa e nder ndeeɗo deftere pulaar laaɓɗo cer. E kuɗol Muusaa Mammdu, lollirɗo:Coftuɗo Bah To Jeybaaba Wuro Dooro Nod:44 91 82 65
https://pulaar.org/2014/10/22/wuro-dooro-faayre/
Eɗen nana ene wiyee « ndeereeru ko calɗi baasal,dimo ko jondiniiɗo ». Hannde, ene woodi e men ɓe paamaani ngol konngol walla tawi paamii mbaɗa ko wiyatee « paho nanataa ko haajaaka koo ». Ɓeen ngoni, joom en gite puniiɗe, ɓe njonetaake, fedde njiyi fof mbiyata ko maa naata e mum. Tawi ɓe nganndaa, gooto waawi waalde tan ko e wooturu. Eɗen nana ene wiyee « ndeereeru ko calɗi baasal,dimo ko jondiniiɗo ». Hannde, ene woodi e men ɓe paamaani ngol konngol walla tawi paamii mbaɗa ko wiyatee « paho nanataa ko haajaaka koo ». Ɓeen ngoni, joom en gite puniiɗe, ɓe njonetaake, fedde njiyi fof mbiyata ko maa naata e mum. Tawi ɓe nganndaa, gooto waawi waalde tan ko e wooturu. Waɗde so en ƴeewtindiima no feewi, maa en taw alaa ɗo joom mum waɗi ko maantinii. Yanti heen, ene gasa o tuumee naafigaagal walla nii o wona ɗuum. Mi waawaa wonde e pelle ɗiɗi haa e tati, won heen nii nay, mi wiya fedde heen fof yo mi addu miijooji moƴƴi tawa mi wuuranaaki hay heen wootere. Eɗen nganndi kay, haa e comci maa won heen ngol ɓurɗa horsinde saka noon ko a jeyaa. Sikke alaa ma a taw ko ko Maamuudu Gise wiynoo koo tan «won e pelle joom mum wonata toon ko keɗotooɗo, e ɗeya o wona pewjoowo nananaaɗo». Eɗen nganndi, ko heewi ene saaboo naatgol neɗɗo e fedde. • Ene heen ko yiɗde naneede tan, haa teeŋti so tawii ndeen fedde ko nanaande waɗde kala nanaaɗo heen ko wonaa kanko hakkunde makko e mum heewaani welde ; • Ene heen ko yiɗde ardaade, ko ɗuum waɗi keewi ko bonnitde gardiiɗo oo, sabu yiɗde oon ittee e waɗtee ɗoon ; • Won heen kadi ko yiɗde dañal tan, ko ɗum saabii ene keewa sikkitaare e kalfinaaɗo ngalu oo ; • won heen noon ko goongɗinde ko waɗatee koo tan ; ɓeen noon keewaani, nde tawnoo ko weli heewataa. Ko yanti e ɗuum, Nuwaasoot tan, hannde ene waɗi pelle ɗe limoore mum en anndodtaako. Tawi alaa heen fof waɗoore ko seerti e ko ɗeya mbaɗata koo : mago, ñalɗi pinal, jaŋde, jeewte. Ko huunde moƴƴere kono ronkaama nii yoo ɗe njokkondir saka ɗe ngiirtondira, walla boom ɗe liggodoo hay sinno ko e dumunnaaji daɓɓi tan. Ene saabii ɗuum noon, ko kaalno-ɗen jooni koo, woni alaa jaɓoowo kawtal pelle waɗee so wonaa kanum ardii, walla tawa ko kañum fewjata ene rewee. Nde tawnoo mo woni fof yiɗi ko wiyeede « o mona». Waɗde fotii nde kaaldu-ɗen goonga. Kala jiyaaɗo hannde wiyata ko « fulɓe kay ndentaani » tawi kañum e hoyre mum so wiyaama « ndenten kono a ardotaako tan laawoto ». Yahdooɓe e mbedda noon, so mbiyii ndeggondirtaa maa cawndondira keƴdataa. Alaa e sago wooda keedɗo yeeso, heddiiɓe ndewa e mum. Gardiiɗo kadi annda ardoraaki ɓurde waawde e ardaaɓe ɓee, waɗi ɗum ardaade tan ko sabu ko nayi ɗi ngalaa gaynaako keewaani jofdude. Waɗde ndokken wasiyaaji : • Tawde gooto waalata ko e wooturu, neɗɗo yo haaɗ e fedde wootere waɗa ɗoon ko barkini, ko nafata. • Keewal pelle ene moƴƴi, kono yo gollodagol wood hakkunde majje, tawde kawtal weeɓaani. • Neɗɗo ene waawi ligganaade fedde tawa ardaaki, waɗde mbaasen sikkude ko ardaade tan waɗata liggaade. Tiiɗno-ɗen woto ndeer-ɗen ; kadi ngannden naneede fawaaki e ardaade. Fawii tan ko e waɗde ko nafata, ko yiɗaa. Yoo Alla rokku en noppi nanooji e hakkillaaji paamooji, mbele leñol ngol yettoo ɗo njiɗ-ɗen yettoo ɗoo. Malal Sammba Gise
https://pulaar.org/2016/05/31/kaalden-goonga-pelle/
“So maayde waajaaki holi ko waajotoo?” Ɗum ko Murtuɗo Joob wiynoo noon “So mi wirtiima genaale, mi miijoo ɓee kam ceerti e penaale, joobinooɗo fof maa male, sabu alaa ko yoɓetee so wonaa baɗle” “So maayde waajaaki holi ko waajotoo?” Ɗum ko Murtuɗo Joob wiynoo noon “So mi wirtiima genaale, mi miijoo ɓee kam ceerti e penaale, joobinooɗo fof maa male, sabu alaa ko yoɓetee so wonaa baɗle” Ɗum kadi ko Murtuɗo Joob yimnoo. Sabu gorko joom tenngaade ina anndunoo Aduna wonaa, so wonaa mehre. Alaa ko heddotoo so wonaa golle e baɗle. Omo anndunoo, mo aduna fuunti fof ma fuuynu. Kadi mo aduna jalni fof maa woynu. Ko kaŋko laatinoo Gawlo miskineeɓe. ko kaŋko   wiynoo « ko min murtuɓe kono min ngonaa ɓurtuɓe. » Ko kaŋko   kadi wiynoo « ɗemngal ko fittaandu leñol, Ɗemngal ko daabaa pinal. » Ko kaŋko   wiynoo « Alaa, min caltiima ! » Ko kaŋko   wiynoo, « holi no leydi aamnortoo? Holi no leydi mahortoo? Tawa ɓee ko laamotooɓe, ɓe ko laameteeɓe, Ɓee ko waɗɗotooɓe, ɓee ko waɗɗeteeɓe ? » Ko kaŋko   wiynoo « en caltiima e Muritani Laamu puccu e baɗɗotooɗo e ndii leydi » Ko kaŋko   wiynoo « en caltiima laamu, “poɓɓee, poɓɓee, pokkitee”. » Ko kaŋko   wonnoo mbir wuro e ladde, Ko kaŋko   tigi woni koɗo subaka Joom wuro naange e hoore. Golle e baɗle Baaba leñol hannde mi haala Kono hay so en ñallii, en mbaalii en ngaynataa. Ɓure makko e ɓure nelaaɓe ngoɗɗondiraani. Ma ɓe mbiy en ɓurtinii, maa en ngoofii Kono ko kaal-ɗen ko, ko goonga ina woodi. Leñol fof e nelaaɓe mum e waliyaaɓe mum, Murtuɗo wonnoo nulaaɗo Fulɓe Afrik mum. Ko kaŋko   wonno jankiniiɗo mo hono mum heewaani Giɗo leñol, giƴum kala ɓinngel ngenndi. O mawnikinaaki, o haawtaaki o hiiwtaaki. Kala ko o anndunoo, o jeynoo, o rennda. Ko kaŋko   tigi nawdi golle e haala. O jaɓi wiyeede huywere leñol Ngam yooltude e momtude gonɗi leñol Ngam yaltinde e niɓɓe majjere e humambinndaagal. Ko kaŋko   wonnoo mo alaa ko yiɗi, Mo yiɗaa won´de nde leñol makko wonaani. Sabu ko o paalkisiiɗo jawdi aduna no boloŋaaji. O ndaaraani wutte, o ardinaani wuttulo. O wutti fenaande o aawi manoore. Leñol men goongɗinɗo, Goonga tan kaɓanteeɗo. Mo ɗaminaaki, waɗde mo hulaani. Ko o ceerno mo saggitaake, Ko o naalanke, ko o yimiyannke, Ko o miijiyanke, ko o haaliyannke, Ko o daartiyannke, ko o jalniiɗo, Ko o jalnoowo, ko o jeewtoowo, Kala ɗo o woni, ñiire ina saaɗa, Nofuru ina welto, Yitere ina jannga, Junngo ina foɓɓa. Murtuɗo taaniragel Hammadi Gunndo to Mbaañ Sammba Aan woni Hammadi wuro e ladde, Leñol men fof seeɗtiima. Waɗde poɓɓee, poɓɓee, poɓɓee, no keewno-ɗaa wiyde. Murtuɗo ko jom fiɓnde, O wuuri dariiɗo, o maayii dariiɗo. Mbabba ndimaagu e kaaraysiraagu. Ko o soofaa mo fooftotaako, mo gantotaako, Mo yoɓaaki « no ɗum fotanta mi ? » Mo naamnaaki no ɗum foti. Muritani woyii kadi maa woye lebbi e duuɓi Sabu ko baasal mawngal ngal alaa jaasi. Pulaar waasii, fulɓe njaakii. Bawdi pusii, tabballeeji ceekii, gure njeewii. Murtuɗo mo alaa galle so wonaa leydi mum. Mo alaa suudu saka joom suudu mum Sabu yarlitanaade leñol mum. Murtuɗo hono maa weeɓaani. A woppii baayeeji, a woppii hesniiɓe, A woppii joom deedi e hulɓe deedi E nder ladde tuulaa heelaa, ladde powbi e barooɗe. A woppii min e nder maayo luggo, Ɗo nguurndam liɗɗi, mbawngu kala toɗɗoo mbaawaangu. Murtuɗo a yahii nde fotaani Sabu ko hannde leñol ngol soklu maa. Ko hannde hare nde tuuya maa. Kono binndi maa e banndaaji maa amin moofti. Ma min car, ma min caak, Ma min njayyin, ma min lollin, Seydi Joob hare ko ko jokki. Innde maa wontanii min jimol. Golle maa ngontanii min daartol, Haala maa wontanii min lohol, Lowre ma wontanii min kiwal, A haɓiima laamu koloñaal, A haɓiima laamu kiiɗal, A haɓiima laamu fetel. A firtaani aadi, a jamfaaki ngenndi. Eskey maa Murtuɗo ! Taaree maa ngenndiyanke ! Aan dey ko a dokke kadi ko a jom dokke. A mawninaani kufne, a ƴuufnaani becce. Murtuɗo a murtinii min, Waɗde min njarii Tufam ngenndiyankaagal min manndilii. Min luutaama yeewtere maa hannde e ɗii calɗi leñol Ɗi tawtoy-ɗaa wirto ɓennaa. Wallaahi ma ɓe teerte, Ɓe njaɓɓoro maa ko ɓuri welde e jimɗi So haayyooy maa, Ɓaas wiyi. Jiggo Tafsiiru, Abuubakri Kaaliidu, Mustafa Boli, Ibiraahiima Kaasum, Tijjaani Aaan, Bah Seydi, Yero Dooro Jallo, Kebe Muusaa, Saydu Sih, Saar Aamadu, Abdul Qudduus, Teen Yuusuf Murtuɗo arii e mon, Lefol goonga piilee mo woto ko heddii. Nde yeewtere weli heɗaade kono yahɓe ngoɗɗii. Yeewtere sahodinɓe, yeewtere fasniiɓe aadi. Ma haalan ɓe wonde hare ina nde jokki. Won jamfiiɓe noon, won hortiiɓe kadi Kono won jokkuɓe, won dariiɓe haa jooni pooftaaki. Flam men haa jooni lewlewndu ñiifaani. Dekaalem dikkiima nder leydi, wammbii hare leydi. Wuumnooɓe ngumtii, muumɓe kay cowlii, Wumɓe laarii, Ibraa yimii. Pulaar saakiima nder leydi, Fuuta men feertii. Añɓe men tikkii. Murtuɗo a woni Hammadi wuro e ladde. Maayde ko aan suusi reedu. Mate a anndaa ko mbir keelniiɗo liɓɗa ? Kono a folaani, o ganndo nawii raay. Sabu e ɓerɗe amen e mijjooji amen koɗɗo. Murtuɗo wirni kono haa bada o maayataa. Yo Geno yurme yaafo maa. Yo juuɗe moƴƴe njaɓɓo ma. Min ɓeydiima murtude waɗde hare men ina jokki. Kaaw Tokosel Tuure mo Jowol. Stockholm – Ñande 13-06-2009
https://pulaar.org/2009/06/14/murtu%c9%97o-yahii-waynaaki-yawnaaki-kaaw-tokosel/
Caggal naattugol e Dental Afrik, laamɗo Maruk, hono Muhammed VI ɗaɓɓii naatgol Maruk e Dental faggudu dowlaaji hirnaange Afrik, hono CEDEAO.  Eɗen ciftora e diskuur mo o waɗnoo to Adis Abebaa, ɗo o ñiŋnoo no feewi doŋkugol Dental Magreb Arab (UMA) waɗde huunde, o teeŋtini nafoore wonnde e cosgol dente diiwaniije coftuɗe, haa teeŋti noon e CEDEAO : « annoore Dental Magreb Arab ñifii, sibu nattugol goongɗinde jiydigol nafoore », hankadi Maruk hiisii « ko Afrik woni galle mum paarnorɗo ». Ɗaɓɓaande ndee waɗaa ko ñalnde aljumaa 24/02/2017 rewrude e haala laamɗo oo e hoore mum kam e bayyinaango ɗo feeñninaa wonde Laamu Maruk habrii sokna Ellen Johnson Sirleaf hooreejo leydi Liberiyaa, gardiiɗo CEDEAO e oo sahaa, yiɗde mum jeyeede e ngalɗoo dental.  Ina feeñi heen wonde Maruk « ina jaɓi doosɗe cosɗe CEDEAO ɗee  » tee « ina huuɓni sarɗiiji jeyegol e dental ngal ». Bayyinaango ngoo mantii no feewi dental ngal « sibu mum jeyeede e dente ɓurɗe yahrude yeeso e nder Afrik”. Ngo siftinii 23 njillu laamɗo oo waɗi e nder  11 leydi diwaan oo, siifondiraa heen nanondire gollondiral keewɗe. Ina wiyaa heen wonde ko Alla waɗi, ko e oo nokku Maruk jeyaa, tee ko « ɗoo wallidiiɓe mum politik ngoni ». Ɗum jiidaa e gollondire to bannge faggudu ɓurɗe tiiɗde. Ndee feere ina woɗɗondiri e politik goɗɗitagol leyɗe worgo Saharaa, mo Muritani rewi ko ina wona duuɓi jooni, gila yalti dental ngal ñalnde talaata 26/12/2000. Eɗen ciftora ñiŋooje ardiiɓe leydi ndii feewde e CEDEAO nde ummanii woppinde Yaayaa Jaame laamu caggal nde hawaa e woote. Ko ɗuum kadi feeñi  e fitina caabiiɗo ƴeeŋtingol awooɓe senegaalnaaɓe e tufɗe awo Muritani, ɓe nganndu-ɗaa gila dawaa dawi ko kañum en kuuɓnatnoo soklaaji Muritaninaaɓe to bannge liɗɗi. So ɗaɓɓaande Maruk ndee jaɓaama, Muritani waytata e diiwaan hee ko no Gammbi wayi e Senegaal nii, alaa no waawoyta waɗde, so wonaa naattude heen, walla fekkorde. Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2017/03/22/maruk-%c9%97a%c9%93%c9%93ii-naatde-e-cedeao/
Tuggi 25 haa 28 lewru Noowambar, en ndañii waɗde njillu to Ndakaaru, laamorgo Senegal, ngam tawtoreede njillu gostondiral humpitooji e mbaawkaaji ngu fedde wiyateende SOS-URGENCE yuɓɓinno. Fayndaare ndee ko janngude e humpito ngo Kominaaji walla meeriiji Senegaal njogii to bannge Ɓeto kaalis komin fewjidaango walla kadi mbiyen Kiisagol ngalu Komin pewjidaagol. Ngam ɓuren faamde, eɗen nganndi hitaande fof, Meeri ene wiya, hikka ngalu komin men tolnii ko e sabba nanngam ? Heewɓe noon so nanii ɗuum cikkata ko sabba nanngam oo ene woodaa e nder bakane nana jooɗii ɗo biro Meer ɗoo. Ɓe nganndaa, ɗuum koko winndaa e kaayitaaji tan. Nguun ngalu ngu mbiyaten e Farayse Budget, ko eyɓaango njaru geɗe potɗe hatojineede hikka. Ene heen ɗuɗe, cafrirɗe, nokkuuji keblirɗi rewɓe wonɓe e koppe, walla nii jumaaji, genaale, jehreeji ekn ? So tawii geɗe ɗee fof limtidaama, ƴeewee ko geɗel heen fof fotata jarde, tonngee. So timmidii, ko keewal nguun ngalu wiyatee Ngalu Komin hikka. Heddoo noon yiilaade to nguun ngalu dañatee ngam ɗee geɗe limtaaɗe ngoodee. Won heen ko ɗaɓɓirtee laamu, won heen ko ittetee e pelle ɗe ngonaa laamuyankooje, kono won heen kadi ko renndo ngoo foti addude. Ko ɗoon noon waɗi caɗeele. Jeeyoowo jehre oo, ñalawma kala won ko naamnetee yoo yoɓ, ɗuum wiyatee ko juuti. Joom bitik oo ko noon, haa arta nii e jogiiɗo gollorde ñootirde comci, feewnirde leese e baafe, walla tafooɓe, mahooɓe, ekn… Eɗen keewi noon nande jeeyoowo ene bismoo, so sooyniima garanoowo juuti. Waɗi noon, ko o anndaa ko saabii omo naamnee oon juuti. O anndaa ko wallitde Komin oo haa waawa waɗande renndo ngoo ko sokli koo. Saabii o anndaa noon ko o famminaaka gila adan ko ɗum yahata. Waɗde so en mbiyii kiisagol ngalu komin tawtinaangol walla Ɓeto kaalis tawtinaango, ko so tawii ngalu nguu ene hiisee, hoolaaɓe renndo goo fof tawee, gooto fof haala ko ɓuri hatojinde, haala kadi ballal waawi aadude. So en ndokkii yeru, mbiyen gure nay ene ngoodi. Ngoo wiyatee ko Baari, ngoya ko Woɗos, tataɓo ngoo ko Boobo, nayaɓe ngoo ko Durmo. Wuro heen fof, hoɗɓe e mum njooɗoto kaala ngoƴaaji mumen. Mawɓe, sukaaɓe, rewɓe, remooɓe, awooɓe, aynaaɓe haa e fitiram golleeɓe. Caggal ɗuum, ɓe milloo ko ɗum jarata. Ɓe kaala noon ballal ɓe mbaawi addude heen. Ene wona teemere fof buuɗi sappo walla buuɗi joyi. So ɗuum waɗaama, gure ɗee pottita, ndenndina ko millii koo, toɗɗoo hoolaaɓe mumen njaha Meeri, njooɗodoo e toɗɗaaɓe Meeri ɓee. Ɓeen nannga ko ɓe ngaddi koo, ɓeyda ɗum e ko millinoo koo. Nii woni, wiyee ngalu Komin oo hikki tolnii ko e sabba nanngam, te yimɓe renndo ngoo ene ngadda heen ballal mumen haa sabba nanngam. Ɓe ngaddira ɗum noon juuti walla ko fitiram golleeɓe njeñtinta koo. E ngaan sahnga noon, so yahii haa hitaande woɗɗi, wuro fof nebbisoo so tawii ko naamninoo waɗaneede koo waɗaama walla suwaa. So waɗaama, ɓe ƴeewa so ene hawri e no foti waɗireede nii, so waɗaaka ɓe ƴeewa ko saabii ɗum. E tonngol tan, ko nii hiiso ngalu Meeri tawtinaango lelnirte. Maa en ngartu heen pacciren haa ɓura laaɓe, so hawrii e hoddiro Joomiraaɗo Malal Sammba GISE
https://pulaar.org/2019/12/14/hiisa-kaalis-komin-fewjidaango/
Meeɗi waɗde e sahaa gooto, gorko gooto, laamɗo jom laamanteeri njaajndi. Alla rokki mo juutde balɗe e neemaade e laamu makko e yiɗeede, kono Alla rokkaani mbo ɓesngu keewngu, sabu o dañi tan ko ɓiyngel gorel gootel, na wiyee Hammadi ɓiy laamɗo. O dañi ɓiɗɗo ko tawi o naywii no feewi, tawi o ɗamtindiima accude dono e Aduna. Waɗi sahaa gooto, o noddi ɓinngel makko, hono Hamamdi ɓiy laamɗo, omo ɓeta hakkille mum ɗo tolnii, mbela so o wirniima janngo, mbele Hammadi ina waawi jogaade lefol laamu ngol. O wiyi ɓiyngel ngel « yah, addan am haangaaɓe nayo ! » Hammadi fokkiti fayi nder saare, haa ari e caali bera mawki, o tawi worɓe heewɓe ina njooɗii ina njeewta. Ndeen o arii ha o faandiima caali kii tan, kamɓe fof ɓe ngummii, ɓe payi e Hammadi, aɓe calmina ɗum. Kala calminɗo mbo rokka mbo juuɗe ɗiɗi, tama junngo ngoo, hono no kala calminoowo salminaango moƴƴo nii, no neɗɗo salminirta neɗɗo tedduɗo nii. Wonaa kay salminde neɗɗo tawa na tami kuɗol almet e junngo mum ñaamo, saloo woppude kuɗol ngol saama, salminir maa caggal junngo, oon wonaa tedduɗo. Hammadi ɓenni fayi e danki bera hee, o tawi gorko na ɗaanii, o wiyi ɗum hello e tal. Oon girñitii. Hammadi wiyi « ar nooto baaba am » . Oon rewi e Hammadi ɓe peewi to galle laamɗo, ha ɓe njottii, Hammadi wiyi : « ko oo ngaddu-mi » Laamɗo oo wiyi mbo : « no tawru-ɗaa mbo?” Hammadi wiyi : “taw-mi ko yimɓe ɓee fof na njooɗii na njeewta, kanko o mbo lelii hakkunde maɓɓe, o mbo ɗaanii” . Hammadi wiyi : “ɗaanaade hakkunde yimɓe, hoolnaaki. Kadi so woodii ko kewi, o mbo waawi finde tan o doga, so o naamnaama “ko kewi ?” o wiyata ko o anndaa, walla o fena o haala ko wonaa goonga. Baaba, oo ko kaangaaɗo ! ” Go’o. Hammadi fokkiti kadi fayi saare, ha o ari e galle gooto, o nani ɗoon coow mawɗo. O seli ɗoon e galle hee. O tawi ko gorko jom galle oo fiyata debbo mum, esum en e sukaaɓe mum fof na mbeelti e mum, na nannga, hoɓɓe e hoɗdiiɓe fof ngari yeeɓde ɓe, ɓee na njala, ɓee na ngulla, sukaaɓe na mbiya “njaggee baaba hoto warde neene” . Baaba na jaggee tan na duuroo e juuɗe seerndooɓe. Hammadi wiyi e junngo makko teeɓ, wiyi mbo “ar nooto laamɗo!” O sukki e Hammadi, ɓe payi to laamɗo, ha ɓe njettii e yeeso laamɗo. Laamɗo wiyi : “no tawru-ɗaa mbo ?” Hammadi wiyi : “taw-mi ko o mbo fiya jom suudu makko” . Hammadi heɓɓitii wiyi “neɗɗo e aadee wonaa gootum, neɗɗo ƴoƴɗo dukdataa e jom suudu mum ender yimɓe saka fiyde ɗum. Jom hakkille fiyataa ɓiyum hakkunde yimɓe. Baaba, oo kay ko kaangaaɗo.” Ɗiɗi.  So a yiɗaa ownude beelol koɗo maa, hoto dukdu e debbo maa e sukaaɓe maa e dow mum en. Kadi, Hammadi fokkiti fayi saare, ha o ari e caali mawki na e hakkunde wuro hee. O seli ɗoon, o tawi ɗoon worɓe na njeewta daaɗe toowɗe, gorko gooto na heedi bannge. Kala kaalɗo, o yedda, tee o alanaa ɗum hay daliilu gooto. Hammadi yettii wiyi mbo “ar nooto laamɗo”. O ummii o rewi e Hammadi ha ɓe njettii e yeeso laamɗo. Hammadi wiyi “ko oo ngaddu-mi” . Laamɗo oo naamndii mo “hol no tawru-ɗaa mbo ?” O wiyi “taw-mi ko yimɓe fof  ina njeewta, kaŋko gooto o mbo heedi bannge, kaalɗo fof o yedda, tee o rokkataa daliilu. Kala jeddoowo ko anndaa, tawata ko kaangaaɗo” . Tati. Hammadi fokkiti fayi saare kadi, na yiyloo nayaɓo. O woni toon ko juuti, o arti e baaba makko. Oon wiyi mbo “Hammadi am, aay koy a ɓooyii toon koy, tee a artii, a addaani hay gooto. Mate a dañaani nayaɓo?” Hammadi wiyi “mi dañii kay”. Laamɗo oo wiyi mbo “hoto o woni ?” Hammadi wiyi “nayaɓo oo ko aan” . Laamɗo oo wiyi “ko tag maa wiyde ko miin ?” Hammadi wiyi “so neɗɗo wiyii ɓuri yimɓe fof ƴoƴde, ko kaangaaɗo”. Hammadi wiyi “ay ɓee tato, ko ɓe kaangaa koo fof, won ko ɓe nganndi ko a anndaa, won ko ɓe mbaawi ko a waawaa” . Laamɗo oo wiyi “ko kaal-ɗaa koo fof ko goonga. Nde mbiy-mi yo a addan am haangaaɓe ndee, ko tagi a addaani ɓe ngalaa comci ?” Hammadi wiyi “baaba mbiy-ɗaa ko yo mi addu haangaaɓe, a wiyaani yo mi addu ɓe cellaani!” Hammadi wiyi “kala baɗoowo ko fotaani wonde, ko aaɓnotaako, ko oon woni kaangaaɗo; kono mbo alaa comci kay, oon wiyetee ko sellaani!”. Salli Sih, sakke mbo ñaamataa hake to Magaama tel : 46770262
https://pulaar.org/2011/09/27/kaangaa%c9%97o-e-mo-sellaani-wonaa-gootum/
Taarek Buwasiisi, lollirɗo Muhammed Buwasiisi jibinaa ko ñalnde 29 marse 1984. O saŋkii ko ñalnde 4 saawiyee 2011. Kanko woni Tunisinaajo, jeeyoowo jirlotooɗo duppunooɗo hoore mum ñalnde 17 desammbar 2010, ngam wartaade, sabu mette heewtude ɗum. Ko ɗeen golle njibini waklitere Tunisi addannde persidaa Ben Aali woppude laamu, dogi mooloyii to Sawuud. Ko o ɓiy ubriyee demoowo wonnoo. O hoɗnoo ko nokku ina wiyee Siidi Busiid heedngo hirnaange Tunisi. Caggal nde Baaba makko saŋkii, o woppi jaŋde ngam jogaade galle maɓɓe. Nde o roŋki dañde golle o fayti e njeeygu sewo sewo e ɓiɗɓe leɗɗe. Nde tawnoo o alaano yamiroore, gollotooɓe e meeri wuro makko heɓtii njeeygu makko cili keewɗi. Ngam heɓde ndeen yamiroore e heɓtude njeeygu makko o yahi meeri e to guwerneer : alaa ko o heɓi toon so wonaa kuɗdi e ƴattooje e willeede. Ñalnde 17 desammbar, caggal nde gollorgal makko heɓtaa kadi laawol goɗngol (saret makko e peesirgal) gooto e gollotooɓe meeri fiyi mo hello e hakkille, haaktii e yeeso makko. Nii woni o yahi meeri e to nokku guwerneer ngam wullitaade, hay gooto ƴeewaani mo. Ɓernde makko gasi. Nii woni o duppi hoore makko ɗoon e nokku guwerneer ɗo. Ñalnde 28 desammbar 2010 yumma e banndiiko debbo njahi to Ben Ali; oon riiwi guwerneer o e golle mum. Kono, ndeen o saŋkiima ñalnde 4 saawiyee 2011 to Ben Aruus ɗo o naatnoo opitaal ɗo, sukaaɓe leydi ndi naati fitina. Buwasiisi, bartiiɗo sabu mum muñtorde baasal e koyeera wonti tiitoonde yimɓe wuro ngo. Ɓeen pinni, pinnani laamu leydi ndi. Ina reɓa, ina reɓa haa yettii laamorgo leydi ndi hono Tunis. Piggal e warngooji e petelaaji ndartinaani seppooji. Heewɓe mbaraa. Ben Ali faayi, dogi ñalnde 14 saawiyee. Haŋkadi Taarek Buwasiis wontii raay denndaangal hiiɗaaɓe e leyɗe Aarabeebe, tuggi Tunisi, ƴaaŋan maa Alaseri ɗo yimɓe njeeɗiɗo nduppi koye mum en, Misra haa yettii Muritani.          BAB
https://pulaar.org/2011/02/07/muhammed-buwasiisi-naatii-daartol/
Beresiil sosii goomu « Nuunɗal  ». Ngu ƴettii golle ñalnde aljumaa 18 noowammbar 2011. Joɗɗini ngu ko hooreejo leydi oo, hono debbo biyeteeɗo Dilma Rusef. Darnugol nguuɗoo goomu waɗii haala no feewi, nde tawnoo ngu halfinaa ko wiɗtude jaɓɓugol jojjanɗe aadee ɓurtungol baɗangol e laamu militeer en (piggal, warngo, teemedde yimɓe majjuɓe menndeŋ …). Dilma Rusef e hoore mum meeɗiino lepteede. O huninooma sosde goomu wiɗto, ɗoon e ɗoon, so o toɗɗaama hooreejo leydi ndii. Goomu nguu maa ubbit hanki, ɗum ɗoon noon welaani koninkooɓe ɓee, ahy so tawii ɓe nattii laamaade leydi ndii ko ina wona jooni duuɓi 25. Waɗi noon ko hay gooto anndaa no foti yimɓe politik luulndinooɓe mbaraa maa cokaa walla leptaa hakkunde 1964 e 1985. Hade ɗuum, ko Sili (Chili) e Arsantiin mbaɗnoo ɗee golle ciftorgol. Dilmaa haalii, wiyi “Yaltinde goonga wonande hanki men ko huunde teeŋtunde mbele geɗe bayɗe nii bonde, tunwinɗe daartol leydi men ina mbaasa waɗtude abada. En mbaawii woppude deƴƴere tunwina Beresil. Sahaa mum yontii ! » Kono tan nguuɗoo goomu waawaa fawde kuugal e hay gooto, hay so tawii noon laaɓanii yimɓe ko baɗnooɗo bonannde. Waɗi ɗum ko koninkooɓe ɓee ko yaafanooɓe (ƴettunooɓe kuulal ngam yaafaade bonanndeeji jawtuɗi) ; tee denndaangal laamuuji demokarasi garnooɗi caggal maɓɓe ɗooftiima oon yaafuya. Kuulal ngal Komisariyaa jojjanɗe aadee mo fedde Ngenndiije Dentuɗe ñiŋi no feewi, ummitinngal haala e nder Beresiil. Ko hono no keew-ɗen wiyrude nii tan : “Koyngal e leydi, mboddi e leydi, kawraani hikka, kawra mo wuuri”! Kala wonduɓe e gagga warhoore, ina poti anndude wonde ɓooy juutde fof, haala mum ko ko haaletee. Ko wasiya wonande ardiiɓe Muritani kadi. Muttaar
https://pulaar.org/2011/12/13/beresiil-kam-ne-ina-yi%c9%97i-la%c9%93%c9%93itinde-warhooreeji-ba%c9%97anoo%c9%97i-e-les-laamu-hoorameewu-koninkoo%c9%93e/
Koɗo ɓurnooɗo tijjeede e ɗiiɗoo lebbi, mo garal mum heewtunoo rajooji, wanngii e teleeji, haɗi jaayndiyankooɓe, jirwinooɓe e winndooɓe ɗoyli e fooftere, hono Alhajji Baaba Maal, jaɓɓaama takkusaan ñalnde 5 lewru mbooy(mars) 2016, jaɓɓungal pattamlamal to Boowal laaɗe-diwooje Nuwaasot. Jaɓɓii mo ko Fedde Subalɓe, noddirteende “ Subalɓe Ŋawle-Ƴella” , e gardagol Mbooc Abuu Maariyeta Mammadu. Koɗo ɓurnooɗo tijjeede e ɗiiɗoo lebbi, mo garal mum heewtunoo rajooji, wanngii e teleeji, haɗi jaayndiyankooɓe, jirwinooɓe e winndooɓe ɗoyli e fooftere, hono Alhajji Baaba Maal, jaɓɓaama takkusaan ñalnde 5 lewru mbooy(mars) 2016, jaɓɓungal pattamlamal to Boowal laaɗe-diwooje Nuwaasot. Jaɓɓii mo ko Fedde Subalɓe, noddirteende “ Subalɓe Ŋawle-Ƴella” , e gardagol Mbooc Abuu Maariyeta Mammadu. Nde o tellii e laana, heedde 17w50h, tawi ko hooreejo fedde ndee e Aliiw Jibiriiru Saar ena padndii mo. O salmondiri e jamaanu keewngu, keewngu doole caggal boowal ngal. Subalɓe rewɓe e worɓe, sehilaaɓe Baaba Maal e Daande Leñol e tampanooɓe Pinal e kala fannu, alaa keddiiɗo so wonaa mo ngantu teppunoo. Subalɓe ko aadiyankooɓe, annduɓe fotde, suusɓe teddungal, waawɓe ñaantungal. O hollaa teddungal ngaari ngelooba ummoraade e gorko biyeteeɗo Hajji Bah lollirɗo Naango e innde Fedde Subalɓe. Caggal calminaali e bismaango, werlaaji ndunnji, mbaɗi gorwoccol, tiindii Otel Tufoyla, jippinoyde Alhajji Baaba Maal. Oon jamma e jamma janngo mum, Baaba Maal e Daande Leñol mbaɗani fedde subalɓe kiirɗeeli ɗiɗi pattamlami haa yimɓe fof mbeltii. E wiyde Mbooc Abuu Maariyeta, hooreejo Fedde ndee wonde ɓe ngaddiri Baaba Maal e Daande Leñol e ngol laawol ko ngam jaɓɓaade e tammbaade dillannde NANN-K (Ndema, Awo, Ngaynaaka e Ngaynaaka-Karallaagal). Fedde ndee ena heɓii darodaade e Daande Leñol haa paandaale ɗee njettoo ɗo ɗe tijjanoo ɗoo. Jamaanu keewngu naatii e Nuwaasot sabaabu nde kiirɗeeli ɗii. Ɗo cate fedde ndee ngonnoo fof, yimɓe mumen nootitiima ko jiidaa e pelle pinal gonɗe e laamorgo Muritani. Tesko-ɗen wonde Fedde Subalɓe ndee sosaa ko e hitaande 1969 e nder Nuwaasot laamorgo leydi Muritani maa mbiyen nde dañii hikka duuɓi 47. Ɓulninooɓe miijo ngoo ngadii hollitde ngo ko mawɗo biyeteeɗo Abdarahmaani Saalif Sih, baaba mum Hawooy Abdarahmaani Sih, jeyaaɗo to Seeno Busooɓe e nder falnde Laaw. Oon weltii heen, semmbini ɓe. Nii woni fedde ndee sosaa. Tuggude e nde nde sosaa fayde ɗo nde woni hannde ɗoo, nde meeɗaani lohde so wonaa e kitaale caɗeele 1989 fayde 1991. Tuggude kadi nde nde ɓamti fayde ɗoo, nde daraaki. Nde dañii ɓeeɗoo hooreeɓe: – Aamadu Ñaŋ jeyaaɗo to Waalalde – Gaajo Abdullaay mo Mbaañ – Hammadi Sek to Njofaan Soorokum – Ñaŋ Abdul Muktaar jeyaaɗo to Jowol Rewo – Aamadu Tijjaani Ñaŋ mo Kundel – Sammba Sih to Sorimalee – Nduubaan Jallo jeyaaɗo to Wenndiŋ – Baliyaa Jaw jeyaaɗo to Kundel – Jah Abdarahmaani to Jowol Rewo – Mbooc Abuu Maariyeta Mammadu, jeyaaɗo Sahre Ndoogu, gardiiɗo hannde fedde ndee. To bannge hooreeɓe teddungal, Fedde Subalɓe suɓii ko keele e nder e nder cubalooji, resndi ɗumen fotde e teddungal: – Joop Hammadi Kaaliidu jeyaaɗo to Mbaañ – Caam Jommbaar to Wocci – Farba Habiibu Njaay mo Kayhayɗi – Sih Hammadi Sammba jeyaaɗo to Sahre Sukki – Mbooc Aamadu Usmaan jeyaaɗo to Sahre Ndoogu – Abda Bookar Joop to Wallaa Fedde Subalɓe ndee ko fedde jokkere enɗam wonnoo gila nde sosaa. Kala ko terɗe mayre ndañnoo walla ko heptinoo ɗumen, so jam walla so tanaa, ende darotonoo heen. Hikka noon e ndeeɗoo hitaande 2016, nde waylii jaɓɓal, nde waɗtaama ONG darantooɗo awo, ndema, ngaynaako e pinal. Nde heɓtinaama e laamu, nde heɓii ɗerewol mayre (récépissé). Ko ɗuum addani nde yiɗde gollodaade e NANN-K mo Baaba Maal sabu renndude won e fannuuji. Yo Geno won ballo! Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2016/04/28/dillannde-nann-k-baaba-maal-e-fedde-subal%c9%93e/
Eɗen mbiya “aadaaji men mbayliima, tee so en ndaraaki ɗi majjat”. Won yahɓe haa mbiyi ɗee gannde kese ngaddani en tan ko caɗeele. Rewɓe ceeraama sabu telefonaaji, won jaggaaɓe heen ñohre, ɗum ɗo ɗi taƴi enɗe, won nii waasɓe heen liggeyaaji mum en, sabu won e ligginooɓe hewɓe huutoraade oo fartaŋŋe ngam sunnaade ko ligginteeɓe mum en pewjata, kaalata walla ko njahata walla ko mbaɗata. Eɗen mbiya “aadaaji men mbayliima, tee so en ndaraaki ɗi majjat”. Won yahɓe haa mbiyi ɗee gannde kese ngaddani en tan ko caɗeele. Rewɓe ceeraama sabu telefonaaji, won jaggaaɓe heen ñohre, ɗum ɗo ɗi taƴi enɗe, won nii waasɓe heen liggeyaaji mum en, sabu won e ligginooɓe hewɓe huutoraade oo fartaŋŋe ngam sunnaade ko ligginteeɓe mum en pewjata, kaalata walla ko njahata walla ko mbaɗata. Kono mbele ko gannde kese mboni, walla ko kuutoragol men ɗum woni ko feewaani. Gannde kese ɗee kay, eɗen nganndi, gila ngari, ɓataake winndaaka (mawɓe men mbiyatnoo ndeen TALKURU). Holi e men hannde ciftoroowo ko temmbere fayde Farayse jarata? Gila gannde kese ngari, hay tagge baɗetenooɗe e rajooji nattii heɗeede sabu waɗde wullaango joganeede laabi limti-limtinɗi. Heddii kay, ko en paamaani, wonde gannde kese ngari ko newnande en geɗe men e adunaaru nduu. Kuutoragol men ɗee gannde hollirii, ndeke enen, en ngalaa peeje ɓamtaare, en ngalaa hakkillaaji jaɓɓorɗi ko hesɗi. Ndeen, jiɗɗo janngude yahata ko duɗal, modda kaadam, tawa kadi nii yahata ko e sahaa mo joginoo haajuuji goɗɗi, yooɓoroo konngol “ko haaju woppantee haaju”. Hannde, sabu gannde kese, aɗa waawi huutoraade sahaa maa no njiɗir-ɗaa, njahaa e haajuuji maa goɗɗi, kala nde ngartu-ɗaa njanngaa, rewrude e lowe ɗe annduɓe men lewi, loowi e mum en gannde kese e gaadanteeje baawɗe awteede ngam huutoreede. E nder ɗuum hannde, heewɓe ngittii ko wayi no VIBER, walla WATSAPP, e telefonaaji mum en sabu sukkeede jeewte ɗe ngalaa hoye ngalaa laaci, ɗe pinndintaa, njanngintaa, ɓeydotooɗe niɓɓiɗinde hakkillaaji e ñiiɓnude majjere e humambinnagu. Ene hersinii, ene soofi, ene yooɗtoɗiri, e sahaa mo heege hawi ene hanndii, mo ñabbuuli kesi e kiiɗɗi kaɗi adduna foofde, e sahaa nde rewɓe mawɓe hellifaaɓe e worɓe mawɓe hellifaaɓe jooɗaade tan ene mbaɗda “mi yeewnii ma”, “ko a jontaaɗo”, “mande njiyndirten”, holi to keed-ɗaa jooni”, “a nattii miijaade mi” e kecce goɗɗe biyɗe deleɓ. Ene gasa nii tawa won heen waɗooɓe gaajate ƴaaɓorgel goonga, so fewjidde pottitte e jiyondire ɗe ndewaani Alla njokkaani enɗam. Banndiraaɓe, ngaree mbaylen sawru mbaggu. Ko ngon-ɗen tan e woytaade “en ndaɗaama, en ndaɗaama” koo, ene gasa tawa ko enen mbaɗi haa ndaɗa-ɗen. Sabu men waasde anndude walla welsindaade fotdeeji men. Ɗum rewi haa njaɓɓondir-ɗen hakkeeji men, ndarti-ɗen eɗen takka woɗɓe, ɓe mbiyaani en mbaɗaani en. Tawi kañum en ngondi tan ko anndude haajuuji mum en. Ko woni goonga koo, eɗen njogii annduɓe finɓe, eɗen njogii annduɓe ɗaaniiɓe, eɗen njogii humambinneeɓe finɓe e humambinneeɓe ɗaaniiɓe. Pinɗo janngaani, so haaldaama ene faamondiroo, nde tawnoo woni ko e laawol yaltude e majjere. Jannguɗo finaani oo noon, sikkata ko ganndal mum tan woodi, waɗde nanataa waaju, feloore dillintaa ɗum. Mo janngaani finaani oo kam ma a taw ko ɗaɗol gontungol mburuutu tan, wondotaako, seerotaako. Haaɓnii heen tan ko ɓeen ngoni ɓurɓe soobaade e ɗee geɗe sabu sikkude ko naatde heen tan woni finde, no ene naatiree fof. Yoo Alla rokku en gite jiyooje, noppi nanooji e hakkillaaji paamooji. Mbele mbaawen seerndude ko boni e ko moƴƴi, ndañen no njaɓɓori-ɗen kesam-hesaagu, naftoro-ɗen tawa bonnaani aadaaji men moƴƴi ɗii e pinal men nafowal ngal. Malal Sammba Gise
https://pulaar.org/2016/10/31/kaalden-goonga-2/
Fedde « Action Delta Sévaré (AD) » ko fedde he ɓ tinaande. Ko nde fedde ndema e ngaynaaka ; fayndaare mayre ko findinde, sarde e jannginde yim ɓ e dowriyaŋkoo ɓ e ho ɗɓ e nder Kofol Maayo Niijeer . PAYNDOOLE TUUGNORGAL GOLLE Nde maw ɗ o wuro Konsa yillii Bamako e lewru Mee 2008, o jokkondirii e jibinannde saraaji Konsa mbele a ɓ e ngadda balle ma ɓɓ e ngam wuurtinde pinal ma ɓɓ e aadiyaŋkeewal nder leydi Urur ɓ e Duude, tawa noon a ɓ e teskoo waawnere ƴ ellitaare e jeytaare nokku o kala. O teeŋtinii ballal ngal Fedde AD waawata addude e ɗ ee golle ceedtin ɗ e. E teskaade ngonka Konsa nder « weeyo pinal » nder Kofol Maayo Niijeer, kam e darnde laamu ngam wuurtinde Ƴ aaral e Degal, Fedde AD lelnii tuugnorgal golle ngal nde inniri : « Dille Jolol-Burgu 2008 to Konsa, ta ƴ gol maaje 190 ɓ ol nder leydi Urur ɓ e-Duude». Kofol Maayo Niijeer (Delta intérieur) ko leydi waalo ilateendi, ndi wertaango mum tolnotoo e 35 000 ha. Debbo wi ɗ tiyaŋke biyetee ɗ o Marie Laure de Noray, tawi omo sifoo leydi ndi, o wiyi : « nokku leppu ɗ o gollirtee ɗ o e dow aadaaji, mo nehoo ɓ e jawdi eggiyaŋkoo ɓ e gila « kaa ƴ e ko kecce », njahata ina ngarta,   nokku mo ɓ amtugol golle yim ɓ e   e nder mum fawii e naatgol e jaltugol ilam (neho jawdi, ndema, awo) ». Jeyi les ɗ e durnir ɗ e yu ɓɓ inaa ko gila e lefol Ar ɓ e (Ar ɗ ooji) nder teeminannde XVI ɓ iire, yonta Diina mo Seeku Aamadu ari e teeminannde XIX ɓ iire, ro ɓ indii yu ɓɓ o ngo, lelnani ɗ um doos ɗ e laa ɓ tu ɗ e. Kono hannde yu ɓɓ o ngo woni ko e majjude ngam ca ɗ eele bay ɗ e no yooro. Ɗ um fof e wayde noon, jooltugol jaw ɗ eele bayngol no Jolol-Burgu to wuro Konsa, ina renndina yim ɓ e nokku o heew ɓ e (Ful ɓ e nehoo ɓ e jawdi, remoo ɓ e Bamanan e Marka’en e Dogoŋ’en, awoo ɓ e Booso’en, ekn.). A ɗ um hes ɗ itina maal ɗ e e jokkondire hakkunde le ƴƴ i, teeŋtina ɓ iyngu-yumma hakkunde majji.
https://pulaar.org/2009/05/12/yu%c9%93%c9%93o-jolol-burgu-2008-2009-fedde-action-delta-seware-ad/
“Fuuta, so a innaama, ƴiiƴam lalla e ɓernde am, miijooji muusɗi koɗoo mi. Mi haamtoo, mi saɓɓitoo, mi miijoo hanki maa mo mi tawaaka. Hanki maa mo sahnga e sahngaaji, jammaaji e dingire, boombi e sagataaɓe, e lew-lewe demminaare”. Ɗum ko jubbannde e yimre mawɗo men Ibiraahiima Saar, sabu mum anndude no nehdi men siforinoo hanki. Aamadu Sammba Demmbele ɓeydi heen “ caggal jumaa e jakkaa, ko dingiral wonnoo duɗal”.   Won kadi no woɗɓe njimiri ɗum, kono ɓeen ko goɗngol ngartaten e ko kaali, so hawrii e yamiroore Joomiraaɗo. So tawii ɓee haaliyankooɓe fof njimirii nii dingiral, ko anndude wonnde, nde pinal men seninoo ndee, ko e dingire aduna janngatenoo. Ko ɗoon boombi e surgaaji kawritatnoo ene tinnda, ina cifta, ina caka, ina mbaɗda ɓuraa waawde faamde paykaaji. Jimɗi ina njimee, pulareeje en kaalee. Heen sahaaji, yiɗde jola hakkunde faamondirɓe, soko reenooɓe ndimaagu mumen haa nde haala yettii mawɓe, ndewna e fotde. Nde tampere ndee heewi, yooro hawi hanndii, waalo natti joltaneede, jeeri natti ruumtaneede, dingire njeewi. Ko ɗoon jojl-jole kese ngari, sukaaɓe mabɗti fottude e nokkuuji goɗɗi, yeewtidde jeewte goɗɗe, wostondirde miijooji goɗɗi e waɗdude geɗe goɗɗe. Woni renndo men ɓennii hanki, yettaaki janngo heddii ene weela e hannde. Sukaaɓe ndonki seerndude fuɗnaange e hiirnaange, nattii anndude to rewo e worgo ngoni. Heddii yonta ene annga.  Woodi sikkuɓe so mbaɗtii simmaade mbonki maa yejjitin ɗum en caɗeele aduna, tawi nganndaa ko leliiɓe e ñaande nde jaykal woni e reɓde, ene jogori ɗum en boomde. En tinaani ene maataani, tan haa naange hese fuɗi, lew-lewal kesal jali, wumnooɓe mbaɗti yiyde, muumɗunooɓe mbaɗti haalde. Nii woni, sukaaɓe pottatnoo ko dingire, mawɓe potta e jakkaaji ngam iirtude bayraaɗi, wonti jooni, mawɓe e sukaaɓe fof mbaɗti ko fottude e weeyo. Tawa ko rewrude e cinndon. Ɗum ko Viber, ɗuma ko Imo, ɗum too ko Facebook, Skype walla WatsApp. Eɗen mbiyatnoo hanki men majjii sabu en nattii fottitde e dingire e jakkaaji ngam wostondirde miijooji Alla e kesam-hesaagu ngaddanii en ɗii fartaŋŋeeji, ndoŋken ɗumen huutoriraade no fotiri ? Eɗen mbaawi wiyde, hannde, ko wiyatee gurupaaji watsApp koo, keeweendi mum en ene ɗeɓa abbaade e ndi paaɓi ndunngu ndeen. Kono ko ɗoon tan Pulaar woyi haa ñittii, sabu mum ɗaweede heen. Tawde eɗen njogii haralleeɓe to fannu gannde kese, holi ko haɗata en jokkondirde ɗee dente fof, mbaɗen gardiiɗo denndinoowo miijooji feccitoo hakkunde men mbele pewjidal wooda ? To bannge Skype, rajooji goodɗi hannde mettiri limde ko no koode jamma ceeɗu e sahaa nde lewru yani. Kono mbele toon ne ko golletee koo ene yahi rewo ? Banndiraaɓe, kaalden goonga. Sabu, ndeke konngol biyngol “kesam-hesaagu bonnii pinal men” ngol wonaa goonga. Ko enen ngoni ronkuɓe anndude holi no kuutorirto-ɗen kesam-hesaagu mbele nafa en, nafa pinal men. Haala noon, ko goongɗi koo fof, so tawaani noppi malaaɗi tan, ko henndu ufnaali weɗata ɗum. Malal Sammba Guise
https://pulaar.org/2017/04/13/kaalden-goonga-so-fuuta-innaama/
Wuro Siñcaan Njaakiri, e ballal Geno yuɓɓinii ñalɗi ɗiɗi pinal pattamlami ñalnde 28 e ñalnde 29 lewru juko hitaande 2013. Ñalnde 27 ndee waaldaa ko jamma gunndabi. Gooto fof ena heppani puɗal naange ngam yiyde ko ŋarɗi e nande ko weltinta fittaandu, deeƴnata hakkille. Kewuuji ɗii mbaɗi ko to duɗal wuro ngoo. Ñalawma gadano oo, golle ɗee nguddiraa ko quraana tedduɗo. Nde janngoowo quraana oo joofni, rewi heen ko konngol bismaango Arɗo-dipitee Siley Aali Abdul Aali Bah. Wuro Siñcaan Njaakiri, e ballal Geno yuɓɓinii ñalɗi ɗiɗi pinal pattamlami ñalnde 28 e ñalnde 29 lewru juko hitaande 2013. Ñalnde 27 ndee waaldaa ko jamma gunndabi. Gooto fof ena heppani puɗal naange ngam yiyde ko ŋarɗi e nande ko weltinta fittaandu, deeƴnata hakkille. Kewuuji ɗii mbaɗi ko to duɗal wuro ngoo. Ñalawma gadano oo, golle ɗee nguddiraa ko quraana tedduɗo. Nde janngoowo quraana oo joofni, rewi heen ko konngol bismaango Arɗo-dipitee Siley Aali Abdul Aali Bah. E nder konngol makko, o adii tawo ko bismaade jamaanu ngarngu nguu e nder wuro Siñcaan Njaakiri: “Banndiraaɓe, sehilaaɓe, hoɗɓe tedduɓe, e innde am, e innde ɓesngu Siñcaan Njaakiri e kuuɓal, emin mbiya on, onon woppuɓe haajuuji tiiɗɗi e hammeeji jojjuɗi, taƴi jolɗe ngam arde nootitaade e noddaango Siñcaan Njaakiri,  bismilla mon e wuro men, bisimilla mon e nder ɓerɗe men. Paamee ngon-ɗon ko e nder galleeji mon, e nder ɓesnguuji mon. Ko on weertanaaɓe jeese e leece”. Caggal bismaango ngoo, kanko Siley Aali, o jokki ko e faamnude no wuro ngoo hoɗiri e hitaande 1910, gila e galleeji 12 walla 13 gummorinooɗi to wiyetee Palel Fulɓe sara Kayhayɗi haa e ko addani ɗi maantaade nokku oo e hoɗde ɗoon to bannge durngol e to bannge remru. Haa hannde, e wiyde makko, koɗi e Siñcaan Njakiri ko ɗiiɗoo cuuɗi fulɓe: Njaakirinaaɓe, Bunngunaaɓe, Nduwetɓe e Hooƴonaaɓe. Hoɗni Siñcaannaaɓe ɗoon walla rokki ɓe nokku oo ko biyeteeɗo Bees Aamadu. E oon sahaa ko oon laaminoo falnde Kayhayɗi ndee(chef de canton de Kaedi). Caggal Siley Aali rokkaa konngi ko arnooɓe e inɗe gure mumen walla yimɓe teskinɓe arnooɓe e teelal, nootitaade e kewu nguu. Ko ɗoon professeur Huseyni Hammadi Kaŋŋe Jallo, rokkaa konngol sabu mum wonde jibinannde wuro, ganndo ganndal toowal e fannuuji ceertuɗi, jiilooɗo e nder leyɗeele keewɗe ɓamtiiɗe, jahruɗe yeeso. Haala makko, kanko Huseyni, juutaani no feewi. Ko waajo feewde e renndo ngoo o ɓuri teeŋtinde: “En njettii, kadi en nduwaniima ɓeeɗoo sukaaɓe adduɓe ngoo miijo, dadiiɓe kadi haa ngo jibini ɗiiɗoo ñalɗi. Wuurtinde ko jeyi e nder nokku mum ena moƴƴi no feewi sabu neɗɗo yo yiɗ hoore mum, yo teddin ko jeyi. Neɗɗo mo daranaaki ɗeen geɗe dowrowe, wonata ko deftotooɗo e nder sahaa mum. So ɗum ɓennii ena moƴƴi kadi nde mbaɗtaten hakkille e baylagol jamaanu nguu e ɓosgol sahaa oo woto en keedde caggal, ɓooyen huutoreede. Mbaɗten hakkille e geɗe ɓamtooje haa teeŋti to bannge faggudu e nder nokkuuji men. Mi hesɗitinii salminaango e bismaango feewde e hoɗɓe arɓe ɓee. Yo Geno yoɓ ɓe moƴƴere. On njaaraama!”. Ko ɗoon, caggal konngol ngol, golle ñalɗi ɗii to bannge pinal puɗɗii. Seppo ganni, holliroowo remru adii e dingiral. Jabboowo, luwoowo, gaawoowo, bekkoowo, demoowo, kiwoowo, coñoowo, doɓtoowo e dimndoowo ngari ena ndeggondiri, luurdaani. Nde ndema gasi hollireede ko ngaynaaka lomi yolnde. Rewɓe fulɓe ñaantiiɓe haa njooɗi, suɗiiɓe cuɗaari laaɓtundi, ngari ena njima njimri ɓooyndi sanne. Ɓeeɗoo mbeelnii ko ɓirduɗe e daɗi. Ɓeya njogii ko jaɓɓorɗe e lalorɗe. Ɓeyatoo ndoondii ko cupporɗe, kore ɓetirɗe e butelaaji nebam sirme ko jiidaa e heednaaɓe e sumalleeji, boloŋaaji e burle. Bannge funnaange dingiral ngal ngoni toon ko kagguuji e ngaafuuji hanki gila nde diwaaji njolaani. Ko ɗoon njiyataa cawɗi kuusaaɗi, peewniraaɗi guri borti kecci, ɗaati haa nanndi e wiro hartaako. Hoɗɓe ena ngoni e njeeɓeegu, kaawisaaji e najooje ena curi ɗumen no cefre baali tan haa ƴaro nayi naati dingiral. Wonti hankadi, ngoppee suka, ndaaree yumma mum. Oo fannu coftal ɓalli heewaano yiyeede e nder dingire Pulaagu. Aynaaɓe ɗiɗo poɓɓii, ɗiɗo cawndii, nayi, biigi, gayi ɓuji, kalhali e garbaaji e gooleeje coorondiri, dingiral iirti haa punndi ruuki haa yimɓe majjondiri. Taasoor Labbo e Sammba Jombolo ndonki nanngude koye mumen, gooto fof yahri bannge.  Gadano oo jogii e saawaali, yimi jotondiral hakkunde pullo e labbo. Ɗimmo oo tanndini hoɗdu, nanngi e tufnde fantaŋ haa juuti wayli leeɓol, jolti e njaru, jarfi rewɓe fulɓe e worɓe fulɓe haa ɓalli ngulli. Ko daande tiisubaar dartini golle ɗee. Kikiiɗe, ko fannuuji tati mbaɗaa: dognirgal pucci, ɗaɗndu gelooɗi e fuku koyɗe hakkunde sukaaɓe Ɗalhaya e sukaaɓe Siñcaan. Ɓe mbaɗaani kippuuji, ɓe njillondir, ɓe peccitii e senngooji ɗiɗi. Ko e oon sahaa goomu pinal Seyyeen wuro Moolo yettini nulal feewde e Siñcaannaaɓe. Ɓe kaali, ɓe mbaɗi jime paayodinɗe. Jamma oo ko yeewtere Habii Muusaa Bah. Tiitoonde mayre ko nafoore jaŋde. Habii Muusaa ko jannginooɗo engele to gootal e duɗe hakkundeeje Kayhayɗi kadi ko o pulaariyanke teskinɗo. O haalii ko jaŋde nafata, no jannguɗo waydata e mo janngaani, o waɗtondirii ko waɗde wasuyaaji feewde e ɓesngu Siñcaan nde waɗtata semmbe mum e jannginde ɓesngu mum. Ko yeewtere ndee uddi golle ñalawma ɗee. Ñalnde 29 ndee, golle ngudditiri ko ƴaro baali. Agaaɓe, ɓe caayaale leltiiɗe, jeesaaɗe haa ɗaati, gujaaɗe haa neyɓi, ngari ena ɓoornii kartaaji, ena piilii taggaaji. Gooto fof ena rewnii jawɗi peewɗi e damɗi baali dawnaaji walla ngafeeji. Ɓe ngarnoo ko ƴeewtaade no dingiral ƴaro ngal siforii gila e beeyni ɗii no kaɓɓiraa haa e no pijirlooji ɗii ndarorii. Baali ɗii ngaraani tawo, ɓe ɗaldi ɗi ko ɓoraaji maɓɓe. Ɓooytaani daaɗe marañ ndilli bannge funnaange, hakkillaaji keedti toon. Ko Jibi Maamuudu Soh, Daawda Abuu Bah e Aadama Bah, agaaɓe yontaaɓe e nder nokku oo, ngoni e arde. Ɓe njoliri gooto-gooto. Kamɓe tato fof kadi, ɓe jeyaaɓe ko e wuro Siñcaan ngoo. Agaaɓe heddiiɓe ɓee fof, ngummorii ko wuro Agriis, funnaange Siñcaan. Ko Usmaan Umaar Bah e wondiiɓe mum. Baali peewɗi, payɗi njiyaama e oon beetawe haa mawɓe yahnooɓe hankadi haa ɗeɓi yejjitde ngaynaaka no wayatnoo, murti haa won e heen naati e dingiral ena ngulla, tinaani. Nde ƴaro ngoo gasi ko Demmba Sanngoot yeewtani yimɓe ɓee golwole baɗnooɗe e nder diiwaan Boosoya e worɓe jaambareeɓe waɗnooɓe ɗeen ñalaaɗe. Yimɓe fof mbeltii. Demmba ko suka maabo cafɗo lamɗam, baawɗo konngol, jiɗaaɗo e nder ooɗoo sahaa. Nde o gasni ko debbo gawlo ena wiyee Jeynaba Gawlo Ñaŋ to Jowol rewo, juttiri mo daande nde waɗtaaka ndiyam. Tuugnorgal ñalawma ngal kadi ko ɗoon haaɗi. Gooto fof fayti galle njaatigi mum, fooftoyii. Golle ɓamtoyi ko jamma, caggal kiraaɗe. Jeewte tati e tinndinoore njuɓɓinaama e oon jamma: – Yeewtere Hammadu Abuu Soh, ndeen fayti ko e diine. – Yeewtere Mayram Sammba Bah, ndeen fayti ko e ñawu mbiyeteengu sidaa  nguu. – Konngol Gelongal Fuuta lollirɗo Njaay Saydu Aamadu. Njaay Saydu Aamadu adorii tawo ko njettoor fayde e sukaaɓe wuro ngoo, caggal ɗum o naatani darnde nde suka foti daraade e nokku mum e nder sahaa mum. O wattindorii ko waɗde wasiyaaji tati paytuɗi e dental, jaŋde e golle. – Wattindii waɗeede e oon jamma ko tinndinoore fattamlamre nde tiitoonde: aadaaji ɓooyɗi e kesam-hesaagu. Ñalɗi Siñcaan mbaɗii faayiida sanne sabu ɗi mbaɗii jaŋde, ganndondiral, gostondiral miijooji e mbelemma. Pulaagu nootiima Siñcaan no feewi. Ena jeyaa e gure nootitiiɗe: Ligisayba(yimɓe 30), Njokkudi, Ngappugu, Agriis, Deysarak, Jaaɗulo, Moonngel, Seyyeen wuro Moolo, Seyyeen Gababe, Cuuc, Sey Nimaadi, Seenoyel, Ɗalhaya, Maafoondu, Loƴol, Wuro Mbaayɓe, Marayse, Jiinge (yimɓe 16), Lobbudu, Awoynaat, Seyriib, Caalon Kelle, Lemuud, Jowol e Kayhayɗi ko jiidaa e jibinannde wuro ngoo ummoriinde to nokkuuji goɗɗi. Yoga heen ko ɗoon mbaalti ñalnde 27 ndee. Rajo Gorgol ne ɗawaani Siñcaannaaɓe e bannge ngo heediri oo. Ngo neldi ko Bah Sammba Haaruuna e Alhajji Suraa Gey ngam humpitde ɓe ndañaano tawtoreede kewu nguu no ñalɗi Siñcaan Njaakiri njahrunoo. Taasoor Wañ, Sammba Jombolo, Demmba Sanngoot, Mamma Baylel Faal e Jeynaba Gawlo njeyaa ko e jirwinɓe ñalɗi ɗii. Gelongal Fuuta lollirɗo Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2013/12/29/sincaan-njaakiri-noddii-pulaagu-nootiima/
Hare hakkune Fulɓe e Dogon en waɗii, sara keerol hakkunde Mali e Burkinaa. Fotde 30 pullo mbaraama heen. Ko famɗi fof 1 000 neɗɗo ndogii mooloyiima Burkinaa. Ko Guwerneer diiwaan rewo Burkinaa jaŋtii ɗum. E wiyde makko, hare ndee waɗi ko e wuro Sari, e nder leydi Mali. E ko rajooji kaali, « huunde e maayɓe ɓee, nduppaa ko ina nguuri, ɓalli mum en ngoppaa boowal » . Hare ndee ina jokkondiri e jiiɓru wonndu Mali nduu, ndu kuudetaa oo bone manna, koninkoowon kulkon deedi, Hayaa Sanogo e yahdiiɓe mum ngaddi e leydi hee. Laamu Aaamadu Tumaani Tuure masliino hakkunde Fulɓe aynaaɓe ɓee e Dogon en remooɓe ɓee, nde taƴata keeri lappi ɗo na’i poti rewde soi na tacca diiwaan Dogon en. Sahaa sahaa fof, hono no aadoraa hakkunde remooɓe e aynaaɓe, caɗeele ina njolatnoo, sibu jawdi fulɓe ɓee, nde rewi ɗoon kala ina bonnatnoo gese. Dogon en njiyrunoo ɗun ko no jinngol Aamadu Tumaani Tuure waɗani koreeji mum. Ko oo kurjutu ari koo, ñawanɗe fof njoñtitiima. Kono, no heewi wiyreede nii « Alla nattii ñamlirde ! ». Eɗen kulani Mali. Sibu ɓeeɗoo koninkooɓe saabiiɓe nduu jiiɓru, nanndaani e hellifaaɓe. Ko wattindii kewde toon koo, ittii neɗɗaagu leydi ndii haa laaɓi. Mali nattii wonde leydi ndi yimɓe fof njeeɓatnoo hanki tan, leydi njuɓɓinndi woote tati na’i deggondirɗe ɗee ngalaa caɗeele. Seppooɓe taccude wuro, njaha haa galle laamorɗo, njana e hooreejo leydi, piya ɗum, koninkooɓe ina kucciti heen.  Hay gooto waawaano miijaade ko wayi nii ina waawi kewde e aduna hannde oo. Ko wayi nii, waawi waɗde ɗum tan ko koninkooɓe Afrik. Ɓee ɓe nganndu-ɗaa, alaa fof ko kollaani en, alaa fof bone ngaddanaani en. Ɓee tedda paɗe en, « alaa ko ndonki waɗde, kono alaa fof ko ɓe mbaawi gollude. Haa teeŋti noon so ɓe njiɗii heɓde laamu. Golle maɓɓe fof ko goote : ɗoo e Muritani, ine wiyee ko ɗum ɓe njiɗnoo waɗde Siidi wul Seek Abdallaahi. Heewɓe mbiyi wonde ɓe eɓɓunoo ko udditde damal persidaas, ɓe ngoppa yimɓe maɓɓe (seppooɓe) naata, ngam jippinde Siidi. E miijo maɓɓe, maa yimɓe mbiyatno ko ɓesngu leyndi ndii itti mo, ɗum noon, ɓayri jiiɓru waɗii, konu yo heɓtu golle ɗee, ngam « artirde deeƴre ». Hay so ko kewi Mali koo wonaa ko haalaa dow koo, eɗum nanndi heen. Hay so yimɓe ɓee kadi kaalaani, aduna oo fof ina anndi wonde, woni les ɓeeɗoo yanɓe e Jookunndaa Tarawore hooreejo leydi Mali e mudda, ko koninkooɓe janfiiɓe ATT ɓee, Hayaa Sanogo e yahdiiɓe mum, « jiimɓe leydi ndii hannde, walla ko heddii e mum koo. Ndee feere yooɗtoriɗnde, fuuynde, faandaare mum ina fuŋŋinii. Ko laaɓi tan, ko caaysayaagal e leyɗe men yettiima e nokku e tolno, haa ko hay gooto anndaa hol waɗooɓe e hol koo ɓee yimɓe ngoni. Denndaangal aadaaji ngardiigu moƴƴu ngoppaama ; nehdi nattii woodde, ko faarnortenoo, teddinanoo kala wiicaama to woɗɗi ; hay gooto anndaa to leyɗe men payi e hol ko jogori heɓtaade en. Muttaar
https://pulaar.org/2012/05/26/hayaa-sanogo-addii-jii%c9%93ru/
Ɗum ko naamnal ngal depitee biyeteeɗo Yakuub wul Moyne naamndii e nder joɗnde Asammbele ngenndi maayirɗe hitaande ɓennunde ndee. Yakuub wul Moyne wiyi : “baɗtugol Senusi e juuɗe laamu Libi ina luulndii piɓle baɗe moƴƴe, sibu alaa ko laamu Muritani waɗi so wonaa yeeyde Senusi laamu Libi. Kono eɗen naamndii : hol to kaalis keɓaaɗo e nguu njeeygu woni ?” O jaabtii : « ɗiiɗoo 200 miliyoŋ dolaar ɗe laamu Muritani wiyi ko dokkal Libi, majjii. Ƴeewaa noon Kuuɓal Dowla ngal huninooma wonde dokke ummoriiɗe e leyɗe goɗɗe, maa naatne e hiisa ngalu Dowla (bidsee), kollitee parlemaa (cuuɗi sarɗi)». Eɗen ciftina tan Abdallaahi Senusi ko Libinaajo, keynum Kaddaafi, gooto e ɓurnooɓe ɓallaade mo. E kitaale 1980, kanko wonnoo kalfinaaɗo kisal ndernderal leydi Libi. Oon sahaa luulndiiɓe heewɓe mbaraama e kasooji leydi ndii. E hitaande 2002 Kaddaafi halfini mo gardagol sarwisaaji sirlu koninkaagu. E hitaande 1999 Farayse ñaawii mo (tawi o tawaaka) sabu makko yooɓtoreede jeyeede e yandinnooɓe ndiwoowa DC-10 UTA ɗo 170 neɗɗo mbaasnoo pittaali mum en. E wiyde luulndiiɓe laamu Kaddaafi, omo jeyaa e warɓe 1 200 nokonooɓe e kasoo Abuu Salim e hitaande 1996. Omo tuumaa kadi jeyeede e tuntino ngam warde laamɗo Abdallaah mo Sawuud e hitaande 2003. Nde murto ummii Libi, omo jeyanoo e ardiiɓe mumtutol luundiiɓe ɓee, haa arti noon to Bangaasi. Ñaawirde winndere ndee nii waɗii wiɗto ko faati e ɗuum, tee ina yiyloo mo : omo takkaa warhoore aadeejo. Caggal nde Kaddaafi waraa, o majjiri yimɓe. Kono, ñalnde 17 marse 2012 o nanngaa ɗo kanndaa Nuwaasoot ɗoo, omo ummorii Maruk, omo jogii kaayitaaji Mali. Gila ndeen noon, laamu Libi kesu nguu e leydi Farayse e Ñaawirde kuuge winndere ina njiɗi, gooto fof, heɓde mo. Kono, laamu Muritani ellee heñaaki (walla tawa ko o gontanɗo ɗum ‘kuudi ɓesɗo’ ) e seertude e makko. Won wiyooɓe omo mooftani Muritaninaaɓe heewɓe waɗooɓe politik siruuji e sahaa nde ngaratnoo to Kadaafi sujjande ɗum walla ndaartude ngalu… Ɓe mbiyi ko ɗuum addani Muritani nanngude mo hoto o saaktude ɗiin sirluuji, sibu, e wiyde maɓɓe haa hannde, so wonaano ɗuum, Muritani waɗatnoo tan ko no Maruk e Mali mbaɗi nii, so faalkisaade mo, mbaasi nanngude mo. FƁ
https://pulaar.org/2013/02/25/kaalis-njeeygu-senusi/
Ko mbinndat-mi ɗoo koo toɗɗii ko fulɓe. Fulɓe mbiyi “ cukuñaagu yumma, ko ɓiɓɓe yumma kaaldata ɗum ”. Ko ɗum saabii mi winndaani ɗum e ɗemngal goɗngal ngal wonaa Fulfulde. Ina tijjaa heen maa ɗum hanndo haala kaa, hay so jommbaani waɗa ciyam, e jookli renndo men. Mi yiɗaa binndol ngol juuta, ngati njiɗ-mi ko heewɓe mbaawa ɗum tarde. Ɓe tarda kadi, hakkille tawa wonaa ɓernde. Hay dara en mbaawaa gasnude so tawii ko ɓernde ɗowata en e golle men, alaa e sago ñoƴƴen ɓerɗe men, kuɓɓen hakkillaaji ɗii, mbaawen ɓetde, mbaawen taykaade, e miijtindaade ko aldaa e miɗo yiɗi/añi meho oo tan. So en mbaawaani ɗum waɗde ko caggal tan keedaten eɗen nduka, eɗen ƴakkondira e ko’e men, tawa alaa ko gasi. Fulɓe, ko en jom hakkillaaji en, eɗen mbaawi waɗde ko heewi. Pinal men kadi ina alɗi, ina waawi wallitde en e jeewte teeyɗe ɗe ngaldaa e coow (duko). So en njiɗii leñol men yahra yeeso, en ƴellitat ndiin mbaydi yeewtere, e ngaal-ɗoon miijiyankaagal. Leƴƴi keewɗi ndewii ɗo ngon-ɗen hannde ɗoo, kono ɗi kisiri ko ƴellitde hono nguun fannu miijiyankaagal e yeewtere. Nder duɗe ɓurɗe toowde e adunaaru nduu, ɗo gannde dowrowe tafatee, ko ngaal miijiyankaagal e ɗeen jeewte njaalii toon. Ngati ko e majje gannde ɗee puɗata. Faandaare am, muuya am, ko yo en mbaaw ɗum. Mbaawen nuunɗal haala ka aldaa e jinngere, aldaa e heedi-heeda hay so noon ina muusi en, walla ina haawi en, maa nii ina najni en. Hakkille neɗɗo ko hakindeejo, ko najni ɗum ina weeɓi. Waawi yaltinde mo heen tan ko ɗowol miijiyankeewol tiiɗngol ngol o waawi huutoraade, e taboraade. Toɓɓere nde loow-mi ndee fayti ko e ngonka men, enen fulɓe, to baɗte ngonki men. Miɗo wiya ngonki kuuɓal geɗe ganndinooje goɗɗo wonde neɗɗo joofaaɗo oo ko pullo. Farayseere wiyata ngonki ko “identité”. Kala leñol ina jogii ngonki mum. Kiin loowi ko jeloode heeriinde heɓtinirteende leñol ngol. Ndeen jeloode noon wonaa nde nguru ɓanndu, nde wonaa nde ŋari, nde wonaa kadi nde gollal (meccal). Nde ɓuri loowde ko geɗe pinal e nehsu. Hannde ina jaaki mi wonde heewɓe ina paayndira diine Islaam (ɓurɗe jaalaade nder leñol fulɓe) e ngonki fulɓe. Miɗo sikki ngal-ɗoon jaawondiral ko deentateengal sabu engal majjitina ko heewi e neɗɗaagu men, kadi engal ɓora geɗe pinal keewɗe, engal saaboo kadi peƴte ɗe kaanaani wonde hakkunde fulɓe. Ko adii fof, Pulaaku hecci diine Islaam ko heƴataa e maayo geeƴ! Wadde ngonki fulɓe ko ɓooyki tafeede. Ki waawa dotteede tan, ki artiree e diine ɗee, hay so noon en ngontii fasniiɓe ɗe. Ko adii nde fulɓe ina naata diine Islaam, tawa ɓe ƴellitii pine keewɗe, gonnduɗe e conce laaɓtuɗe kan e ñeeñe e gannde. Wadde tawa ɓe tafii ngonki maɓɓe haa timmi : hono pulaaku nguu. Wadde nguun pulaaku fotngu wonde ɓoggol kaɓɓondirowol fulɓe adunaaru nduu fof fawaaki e diine ɗee. Ɗum firti, ko woni pullo tan ko pasniiɗo pulaaku nguu, kono sellataa faweede e makko jaɓande diine Islaam. Jaɓanɗo diine Islaam ko juulɗo wi’atee; wadde eɗum seerti. Won fulɓe ɓe ngonaa juulɓe, ittataa ko ɓe fulɓe. Won juulɓe ɓe ngonaa fulɓe, ittataa ko ɓe juulɓe. Wadde so fulɓe njiɗii hisnude pulaaku, alaa e sago ɓe ceernda ɗee geɗe ɗiɗi; so wonaa ɗum ɓe mbaasondira e ko’e maɓɓe. So tawii ɓe njiɗi ko feewnitde leñol maɓɓe e ligganaade ɗum mbele ƴellitoo, yo ɓe ummoro pulaagu, ɓe ñaawira ɗum golle maɓɓe. So tawii noon ummini ɓe ko ƴellitde diine Islaam, yo ɓe kaal kadi haa laaɓa. Oon sahaa, kala juulɗo jiɗɗo ƴellitde diine maa tawtu ɓe, kono kam wonaa pulaaku woni ɗoon e ƴelliteede. Mi wonaani e wiyde wonde pulaaku e Islaam mbaawaa yahdude, eɗum waawi yahdude tigi. Kono ƴellitaare won ko laaɓndii, etee kala kumpitiiɗo no ɗum ardata ina goongɗini ɗum. Ko nehsuuji ngoni ɗaɗi ƴellitaare, nehsu Islaam fawii ko e aarabiyankaagu, ina seerti e nehsu pulaaku. Wadde so en njiɗii ƴellitde pulaaku, alaa e sago ndewen e nehsu mum, ƴelliten ɗum haa laatoo, oon sahaa eɗen mbaawi fawtude heen Islaam so en njiɗii. Kono so tawii ko Islaam njiɗ-ɗen ƴellitde, ngam fawtude heen pulaaku caggal ɗum, oon sahaa nehsu pulaaku nguu jommbaani faatoroo en ngati ɗaɗi mum coppaama. Wadde kaalden heen nanondiren. Miin noon to bannge am, ko pulaaku ɓurani mi huunde fof; ko kañum ngardin-mi kala ko neɗɗo ina waawi miijaade. Wadde ko kañum njooɗtorii-mi gollanaade. Mi wonaani ɗoo gollanaade Islaam, ngon-mi ɗoo ko gollanaade Pulaaku. Ko Pullo yiɗi fof yo won, caggal nde o fasnii pulaaku makko haa timmi, o dartorii ƴellitde pinal makko e ɗemngal, ko min musiɗɓe; maa min mbaaw gollodaade. So pullo ardinii goɗɗum ko wonaa pulaaku nguu, oon min ngoɗɗidoytaa no feewi nder golle. Sabu ko o ardinii koo so haɓoyii e pulaaku nguu, ko ɗum o nannganoyta junngo, ɓayri ko ɗum woni ko o ardini. Wadde ngannden ko njiɗ-ɗen, ngannden caɗeele men, paamen ko woni asli men e ɗaɗi neɗɗaagu men. Hannde so aduna oo fof rentii, wiyaama leñol fof yo addu ko mum, wonaa Islaam nawaten. Islaam oo tawata ko aarabeeɓe ngaddii gila subaka, etee aduna oo fof ina jooɗtorii ko ɗum sii maɓɓe. Kono so en ngaddii pulaaku nguu, ɗoon waɗataa guli. Hay gooto e adunaaru nduu ummotaako wi’a en ngujjii ɗum, maa en ñeemtinii ɗum. Ko ɗoon nganndirten ko njey-ɗen, e ko luɓi-ɗen. Mi wi’aani fulɓe yoo njaltu Islaam, ɗum mi haalataa ɗum, ko mo woni fof e muuya mum. Kono mbiy-mi ko fulɓe poti ardinde ko pulaaku, sabu ko ɗum ɓe ngoni e jaati, eɓe mbaawi naatde e diine ɗe ɓe njiɗi fof, kono ɗum fotaa taƴde hakkunde maɓɓe. Eɓe mbaawi kadi heddaade e diineeji fulɓe ɓooyɗi sabu ko heewi e neɗɗaagal maɓɓe ko heen woni, ko ɗeen ɓuri yahdude e ndimaagu maɓɓe kadi (eɗen mbaawi ɗum dallinirde hakkille, gila e ñeeñal, conce, pinal, nehsu… ɗee geɗe fof puɗi ko e ɗeen diine). E ndeen toɓɓere, ɓur-mi fasnaade ko Foroforoondu, Kuumen e Geno sabu miɗo yi’a heen mahdi fittaandu am e ngonki am. So pullo feldii kam ɗum, ngannden na’i njardii laaceeje ! Wonde ko mum so felniima, hanti ñawu naatii ! Yoo wuur Pulaaku ! On njaaraama ! Muhammadu Faliilu Sih
https://pulaar.org/2021/12/02/pulaaku-e-ngonki-mum/
Ko ina tolnoo e yimɓe ujunere e teemedde jeenay e capanɗe joy e tati (1.953) mboomiima oo jamma 26 Settaamburu 2002. Hay ɗum ne ko ko sikkaa tan, won wiyooɓe ɓurii ɗoon. Wonii heen haa jooni njiytaaka.  Laana « Le Joolaa » inan feŋŋinii e ɓakkere geec, reedu mum ina suuri haa hannde yimɓe roŋkunooɓe yaltude. Hikka waɗata duuɓi jeegom haa hiɓɓi. Ko ina tolnoo e yimɓe ujunere e teemedde jeenay e capanɗe joy e tati (1.953) mboomiima oo jamma 26 Settaamburu 2002. Hay ɗum ne ko ko sikkaa tan, won wiyooɓe ɓurii ɗoon. Wonii heen haa jooni njiytaaka.  Laana « Le Joolaa » inan feŋŋinii e ɓakkere geec, reedu mum ina suuri haa hannde yimɓe roŋkunooɓe yaltude. Hikka waɗata duuɓi jeegom haa hiɓɓi. Ɗee heen ubbaa ko wuro Kanteen e wuro Kuŋtiin, ɓeya ngartiraa Karabaan e Cikicoor ubaa ɗoon, heddiiɓe ɓee mbirnaa ko Ndakaaru nder leegal Mbaaw. KUUGE ƳEFTAAƊE Jaaltaaɓe laana ka yiytaaka haa jooni. Ina sikkaa o yahdii e laana makko. « Seneral » Baabakar Gay ittaa wonde gardiiɗo denndaangal soofaaji Ndenndaandi Senegaal. Kono o neldaa dowla Autirish, o jooɗanii dowla Senegaal. Caggal ɗuum o waɗtaa e hattan Fedde Ngenndiiji Dentuɗi (UNO). Hannde oo omon jooɗanii UNO to Kongo mo Kinshasa gila e lewru Abiriil 2005. Gardiiɗo soofaaji diƴƴe (Capitaine de Vaisseau) biyeteeɗo Useynu Kommboo kam e Gardiiɗo soofaaji weeyo Kolonel Meysa Tambaa, kam en fof ittaa ɗo ngonnoo, kadi cokaa balɗe capanɗe jeegom (60). Hannde oo, Useynu Kommboo, ko kam woni Cirridiiɗo Jaggal laamu kalfinaangal Doole soofaaji. Ɗ owoowo (Directeur) befal laaɗe geec. O ñaawaa o waɗaani liggey makko no fotirnoo. Ko kaŋko fotnoo sunnaade so tawii laana ka ina wondi e hattan wefde, so tawii ngonka makka ina yahdi e kuule befal geec. Soofaaji jeegom goɗɗi kam enne ittaa ɗo ngonnoo. Jamma laana « Le Joolaa » majjata, liggotonooɓe oon jamma fof ittaa ɗo ngonnoo, ɓee heen cokaa balɗe 45, ɓeya heen ndiwaa e golle mum en. Ina heen Sheek Umar Saañaa, e François Mbay, e Mbañik Njaay, e Aamadu Njaay. Jaggal laamu kalfinanoongal Befal Geec, biyeteeɗo Yusuf Saako ɗekkinaa laamu, yalti ɗo wonnoo. JAGGE LAAMU E HOOHOOƁE SOOFAAJI TOƊƊAAMA Duuɓi jeegom hikka rewam njoolgu laana « Le Joola » ina laya. E nder lewru Ut maayndu ndu, Fraysenaaɓe ɓe ɓiɓɓe mum en maa ɓadtiiɓe mum en njoolii e laana, ummaninooma yo laatiiɓe wonde sabaabu oo musiba ñaawe. Nii woni noon, ñaawoowo gooto Faraysenaajo biyeteeɗo Jean-Wilfried Noël, to Ñaawirde wuro Evry werlii “Yamiroore Jaggere hakkunde-leyɗeele” (mandate d’arrêt international) feewde e hoohooɓe laamu e soofaaji. Ɗum woni kala ɗo toɗɗaaɗo e ndee yamiroore hawraa, foti ko jaggeede, tottitee ñaawirɗe Dowla Farayse to yamiroore nde ummii. Aɓe tuumaa « warngo e barmeeɗe ko aldaa e beleeɗe, waasde rewde laabi reenaare kam e waasde faabaade neɗɗo gonɗo e halkaare”. Ndee “Yamiroore Jaggere hakkunde-leyɗeele” toɗɗii ko ɓeeɗo hoohooɓe arooɓe : –           Soxna Maam Majoor Booy, ko kam wonnoo hooreejo jagge laamu –           Ceerno Yubba Sammbu, ko kam wonnoo Jaggal laamu kalfinanooangal Doole Soofaaji –            Ceerno Ysuf Saako, ko kam wonnoo Jaggal laamu kalfinanooangal ɗanle e Befal –            Seneraal Babakar Gay, Gardiiɗo Soofaaji Dowla –            Kapiteen Laaɗe ndiyam Useynu Kommboo, Gardiiɗo Soofaaji Diƴƴe –            Kolonel Meysa Tambaa, Gardiiɗo Soofaaji Weeyo –            Ceerno Moodi Sigiin, Kalfinanooɗo Yuɓɓo Laana “Le Joola” –            Ceerno Abdul Hamiid Joob, Kalfinanooɗo Befal Geec Nde ndee “Yamiroore Jaggere hakkunde-leyɗeele” yalti, Dowla Senegaal ne ummanii haɓtaade. Nii woni kamɓe ne ɓe njaltini   “Yamiroore Jaggere hakkunde-leyɗeele” feewde e Ñaawoowo Jean-Wilfried Noël kam e hoohooɓe woɗɓe. Siftoraama wonde ɓiɓɓe Senegaalnaaɓe caŋkinooma Farayse e hitaande 2003. Jaggal laamu kalfinaangal Ñaawooje, biyeteeɗo Maadikkee Ñaŋ, hollitii wonde “alaa fof ɗo ñaawooɓe Faraysenaaɓe tuugii haa ko ina mbiya ina ñaawaa Maam Majoor Booy e wondiiɓe mum”. O waɗti heen o wiyi Dowla Senegaal “ina jogii hattan waɗde hono ko Farayse waɗi ko ngati Senegaalnaaɓe e Afirikinaaɓe mbaraama nder leydi Farayse”. E KO FAYI ARDE MAA DILLE MAWƊE NANE E YOOLAYRU JOOLAA Kuɗol : Aamadu Malal Gey [email protected]
https://pulaar.org/2008/11/16/ujunnaaji-%c9%97i%c9%97i-innama-aadee-mbbomiima/
Feewde e joɗnde ciftorgol Umar Bah Mboyna Ooy Fulɓe ! Ooy enɗam Umar Bah Mboyna ! Ooy musiɗɓe e gollodiiɓe Umar Bah Mboyna! Mi salminii on e innde yiilirde ngenndiire FƁPM e innde fedde ndee e hoore mum. Musiɗɓe tedduɓe Joomiraaɗo toowɗo oo, tagɗo winndere ndee oo, wiyi  : « tagir-mi yimɓe e jiineeji ko haa ndewa mi ». Rewde Alla e goonga, ko teskaade e teddinde tagoore Alla, gila e weeyo mum, haa e sato mum, haa e kuulon mum, haa e aadeeji mum. Teddinde tago Alla ko gollaade e yeeso hisnude tago ngoo e bonanndeeji, dow daraade laŋ e ƴellitde e hisnude tago ngoo. Oo gorko moƴƴo mo ngon-ɗen e siftorde golle mum hannde oo, hono Umar Bah Mboyna , ko gadduɗo haa laaɓti ballal mum e faaminde renndo ngoo konngol joomiraaɗo ngol. Ndeen muuyaande, Alla rewni ɗum e makko ko to bannge pinal, hoddiri yo o naat e fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani e sahaa muusɗo, sahaa mo yimɓe mbaɗantee jeeyngal nafoore wonnde e janngude Pulaar. (Hol ko janngi Pulaar ?). O duusi Fedde ndee e golle mum, haa o hooti e joomiiko. Ndeen darnde addani fedde ndee arde hannde e yeeso oo jamaanu, ngam seedtaade balle makko e ƴellitgol pinal leñol ngol, e nder heen, e ƴellitgol pine ngenndi makko e dow ñootde hakkunde leƴƴi ngenndi makko Muritani, mbele ina hisa, daɗa e bone musibbaaji hoore am hooram ngaddata (geɗe seyɗaan). Ɗuum ina feeñi e, darnde makko e nder FƁPM e darnde makko e nder pelle goɗɗe (sifaa …), e golle makko (D.Ɗ.NG. – Rajo – Tele), e kooli pine cifotooɗi eddaaji pine Muritani. Ngal alluwal hollirii haa laaɓti pellital Umar Bah Mboyna, darnde Umar Bah Mboyna, muñal Umar Bah Mboyna, belgol Umar Bah Mboyna. Goongɗingol Umar Bah Mboyna wonde nguurndam mbelɗam fawotoo ko e daraade laŋ e ñootde e hisnude weeyo, sato, e waɗde ɓuri tiiɗde e moƴƴude e yimɓe ko ɓurɗo teddinde aadee. Banndiraaɓe Sehilaaɓe Eɗen ñaagoo Alla toowɗo oo nde ɓuuɓnata ƴiye Umar Bah Mboyna, ƴiye denndaangal maayɓe (juulɓe). Yo Umar Bah Mboyna wonan yontaaji garooji lewlewal udditaare, ñootowal hakkunde renndooji e leƴƴi, haa ngenndi makko hisa e caɗeele nguurndam e koɗdigal. On njaaraama. kɓl : Abdullaay Haaruuna Sih, koolaaɗo Kuuɓal FƁPM
https://pulaar.org/2013/05/12/konngol-y-ng-f%c9%93pm-e-nalngu-ciftorgol-umar-bah-mboyna/
Asalaamu aleykum banndiraaɓe, ko ardii fof, mbiɗo rewa tan ɗo rewanoo ɗo.Banndiraaɓe Adiiɓe haalde ɓee kaalii haala njuɓɓuka! njaɓɓii e ɗemɗe amen !ittataa ma min ndeftu e ko min njɗnoo haalde koo tan. Ko ardii fof Fedde Ɓamtaare Pulaar e Moritani ina yettee !gila ɗum fuɗɗii fayde jooni, ma a taw min ngalaano ɗo, walla min ngalaano e birooji ɗi, kono ko min soldateeɓe, dariiɓe e nder fedde Ɓamtaare Pulaar gila 1977. Aamadu Umaar Jah oo, ɗaccataa mi fena, nde ɗum fuɗɗii nde, ko kanko ari Ɓoggee, min mbaɗi ko wuro e wuro, gure 27 halayɓe ɗe, alaa heen ɗo min njettaaki, o moni ɗoo jooɗii ! Oon sahaa eɗum daranaa no feewi. Jaŋde nde na daranaa, golle mum ina njiyaa.J annginaama, liggaama haa yettiima ɗo. Kamɓe noon eɓe ngonndi e katantaagal mawngal eɓe poti kadi yetteede. Sabu daranaade ɗum, woppa haaju mum, wonaa huunde weeɗnde. Haalde ndee ina weeɓi, saɗi ko gollal. Yimɓe ceertata ko e gollal. Haala mbelka kay ina weeɓi haa maayi, kono ko daranaade yiɗde mum nde, sellina yiɗde muuɗum nde, haa ɗum heɓi ɗo ɗum heɓi jooni ɗo. Baawɗo fof, foti wiyde tan, ko ɓe njaaraama. Ɓe mbiyi duɗal so ina huɓɓa, so aɗa jogii docotal maa ar tan mbaɗaa heen. Jokko, hol to wiy aɗa ñifa ɗum. Ko Alla huɓɓi ɗum, wonaa hay gooto huɓɓi. Ɓeeɗoo hay so njehii, ma a wood arɓe woɗɓe dariiɓe, njokkana haalpulaar en (fulɓe) golle mum en. So ɗum ɓennii, hono ñalawma hanki o, ko ñalawma teskinɗo ! Sabu ɗum aadaaji men fof, en njiyi hanki! Mecce meeɗen ɗee fof njaltii ɗo hanki ! ko hono nii woni pinal! Darnde daranaade leñol muuɗum… Kono miin won ko manki mi heen seeɗa, e ko waɗaa hanki ko : no ɗum wayi hanki yooɗde nii, no ɗum wayi hanki yurminaade nii, e ngenndiyankaagal hanki no wayi yaltude nii, haanaano tawa ko ko ari koo tan ari! Wuro ngoo fof no diidorinoo ina fotnoo tintineede. Ɗum ina ŋakki seeɗa!… Yo ɗum waɗe e jaayndeeji, rajooji e ɓatakeeji… So gonngol arii, so en nguurii en celli haa en tawtoraama, yo jaaynirgol waɗe haaɓura ɗoo laaɓtude, sibu won jogiiɓe yiɗde hono no njogori-ɗen heen yiɗde nii, hono tinaani! So ɓe tiniino, ma ɓe nganndu, maa enen fof nganndu eɗen ngoodi! Yo en keew! Hay so en moƴƴii, so yiyetaake diɗɗal ngal ina mawni, ina ŋakki!… Diɗɗal ngal yo yiye! Kala ko mbaɗaten kaaloyen lewru, lebbi ɗiɗi, galleyoo galleyel, rajo yo e rajo.Kaayitel yo e kaayit.Yimɓe fof tintinee.. Ko haalde ɗo hafeere piye, njiɗ-mi haalde. Woytaama ɗo ngaluuji ɗi ngalaa! Ɗo ngalu alaa, banndiraaɓe heewɓe kaalii, njumpii heen, ɗo ngalu alaa, golle ngalaa! Hannde aduna mo njahraten oo, aduna oo naamndii ko gollal, kono gollal yahataa tawi wondaani e dañal. Kaalden goonga. Dañal ngal, tawdi eɗen njiɗi leñol ngol, eɗen njiɗi ngol ɓamtoo, mbaɗen ko muusataa hay gooto fof… Alaa e sago piye ɗee ngara, kono hoto ɗe keew (tiiɗ)… …so ɗum ɓennii, mbiɗo yetta Alla e nelaaɗo mum, mbiɗo yetta on. Alla jaaraama, on njaaraama, Banndiraaɓe…
https://pulaar.org/2008/05/12/abdullaay-sammba-gaako-haala-ina-wee%c9%93i-sa%c9%97i-ko-gollal/
Ko kiɗiiɗe alkamiisa 17 settaambar 2015 seneraal Jenndere, gardiiɗo RSP, heɓti laamu to Burkinaa, sosi Diiso Ngenndiiwo Demokaraasi (CND). Jenndere jeyaa e yimɓe ɓurnooɓe ɓallaade Beles Kompaawore. Hujja makko : « deeƴnude leydi ndii ». O hunii yuɓɓinde woote caggal nde o diisnondiri e hoohooɓe politik leydi ndii. Ko kiɗiiɗe alkamiisa 17 settaambar 2015 seneraal Jenndere, gardiiɗo RSP, heɓti laamu to Burkinaa, sosi Diiso Ngenndiiwo Demokaraasi (CND). Jenndere jeyaa e yimɓe ɓurnooɓe ɓallaade Beles Kompaawore. Hujja makko : « deeƴnude leydi ndii ». O hunii yuɓɓinde woote caggal nde o diisnondiri e hoohooɓe politik leydi ndii. Kono, Seriif Sih, hono hooreejo Diiso ngenndi cabborɗo, ko majjirɗo ɓe (ɓe mooftii hooreejo leydi oo e gardiiɗo hilifaaɓe oo), tee wiyi ko kañum woni hankadi hooreejo leydi, hade Kafando woppiteede. Seriif ɗaɓɓiri ardiiɓe konu nde njaggata Jenndere e yimɓe mum. Tuggi ndeen, haa nde konu uddata Wagadugu ndee, ko seppooji e leydi hee kala, teeŋti noon e Wagadugu, Boobo Julaaso, Fada Ngurma ekn… Koninkooɓe RSP pellii ɓe, kono ɗum haɗaani ɓe duppude galle Jenndere to cuuɗi mum en, walla yande e galleeji ardiiɓe CDP woɗɓe. Fotde yimɓe 10 maayii heen, tawi ko kure mbardaa, woɗɓe heewɓe kadi ngaañii heen. Yoga e hooreeɓe leyɗe Afrik, nde tawnoo ko hono ɗee golle coofɗe keɓri laamu, muumɗu. Makki Sal tan e Yayi Boni mo Benin ñiŋi kuudetaa oo. Gaa kamɓe ko hooreejo Goomu Ngootaagu Afrik hono Nkosazana Dlamini-Zuma, biyɗo “ina ñiŋa no doole mum potirnoo dahngo e dummbungol ardiiɓe daawal cabborgal, sibu ko ɗum ownugol (terrorisme), kam e bonnugol ngol njaɓnaaki golle puɗɗanooɗe ngam reftinde Burkinaa Faso e laawol”. Ko noon kadi wonande Dental Afrik e Cedeao e Fedde Ngenndiije Dentuɗe, pelle ñiŋɗe ɗee baɗe bonɗe. Ko wonaa ɗuum ko laamu Farayse e Laamu Amerik. Ñalnde altine 21 settaambar henndu fuɗɗii waklitaade sibu konuuji gonnooɗi nder leydi tiindiima Wagadugu. Jofnde talaata, konu naati wuro ngoo hay huunde ɗippaani. Kono ardiiɓe konu nguu mbiyi njiɗaa rufde ƴiiƴam, ɓe cukkani waɗde feere mbele Jenndere e yimɓe mum ina njebbiloo… Heddii mbele aɓe njaɓa ko Cedeao sakkiti koo, so gartirgol laamu nguu ɗo wonnoo ɗoo, kono tawa waɗɓe kuudetaa, mbari yimɓe ɓee ina njaafee, RSP waasa fuseede, ɓaɗtiiɓe Beles Kompaawore ɗaccee jeytoreede e woote paaɗe ɗee. Huunde nde ɓesngu Burkinaa salii, fotndi heen huunde fof. Refti heen ko goppitgol mawɗo hilifaaɓe ñalnde talaata… älnde alarba kewu tottitgol laamu yuɓɓinaa e tawtoregol hoohooɓe Cedeao. Bookara Aamadu Bah Tele Burkinaa : Koninke RSP ina habra pusgol juɓɓule cabborɗe to Burkinaa ñalnde 17 settaambar 2015. Kuudetaa Burkinaa siftinii yaawɓe yejjitde wonde konuuji Afrik hirnaange ko jommbuɗi laamu kaaraani, « demokaraasi » kaaleteeɗo gila 1990 oo yaawataa tabitde ɗoon ɗo ɗiin konuuji njaltaani dingiral politik. Ko ɗum nguɗu mbonngu e nguurndam ɗeen leyɗeele sibu alaa ko waawi golleede ko waɗi battane nde tawnoo ɓe ɓuri anndireede ko ngaybeela e hooramaagu. Tuggi 1990 faade hannde, ko ina wona 40 kuudetaa mbaɗii e Afrik, tawi heen 26 ko e Afrik bannge hirnaange, heen ɗiɗi ko e Muritani tan (2005 e 2008).
https://pulaar.org/2015/11/09/won-ko-wonnoo-%c9%97oo-kuudetaa-da%c9%93%c9%93o-bal%c9%97e/
Jokkorde Luulndo Demokaraasiiwo ( COD ) yuɓɓinii, kikiiɗe talaata 23 abriil 2013, yeewtere jaaynde ngam habrude cosgol Goomu parlamaan toppittoongu liñcitgol « gajaaɗe ngalu laamu nguu jiñii hannde ɗee » . Ardinaa goomu nguu ko Muhammed el Mustafaa wul Bederdiin , koolaaɗo Kuuɓal UFP , cukko makko ko Bah Aliu Ibraa tergal ADIL . Terɗe goɗɗe ɗee ko Yaakuub wul Moyne ( RFD ), e Saalek wul Siidi Mahmuud mo Tawaasul , Kajjata Maalik Jallo ( UFP ), Mariyem mintu Bilaal ( RFD ), e Seynabu mintu Deddi . Hooreejo goomu nguu, nde ƴetti konngol ngam udditde batu nguu, artii e denndaangal « gajaaɗe laamu Muhammed Abdel Asiis » , haa teeŋti noon e wattindiinde ndee, ɗo ngu takkaa « laɓɓingol kaalis », ko jaayɗe inniri «ganagate» koo. E wiyde Bederdiin , haa e hitaande 2008, ardiiɓe Muritani , so ina njiɗi alɗude, ndewratnoo ko e yimɓe woɗɓe, kono laamu hannde nguu, gardiiɗo ɗum oo « tampinaani hoore mum e merlannga en » , waɗi noon, e wiyde makko haa hannde « ko o hoolaaki hay gooto » . Bederdiin wiyi ina haawaa « jaajgol bonannde ndee kam e deƴƴere juɓɓule horo ngenndiije e adunankooje. » To bannge peeje, Bederdiin wiyi « Goomu nguu ina ɗaɓɓi ballal Muritaninaaɓe fof, kam e juɓɓule winndereeje fof, ngam laɓɓitinde ɗee gajaaɗe ngalu cuurtuɗe nguyka ngaluuji leydi ndii, mbonni faayiida mum » . « Golle ɗee ina caɗti, kono a min mbaɗi yaakaare e yiɗde Muritaninaaɓe anndude goonga wonande ɗee gajaaɗe kaalis». Eɗen ciftina tan wonde, ko idii cosgol nguuɗoo Goomu wiɗto parlemaa, COD ɗaɓɓiriino laamu nguu nde laɓɓitinta ko faati e «jeewte » ɗe hooreejo leydi oo takkaa jeyeede e mum ɗee. Kono laamu nguu jaabaaki. Ko ɗum addani COD fellitde waɗde wiɗtooji mum. So golle ɗee njoofii, « maa goomu nguu bayyin njeñtudi ndii, humpita ɓesngu Muritani e winndere ndee kala. » E nder ndeeɗoo yeewtere kadi, COD hollitii ina wondi e dokkeeruuji ɗi laamu nguu leeptata ɓee, « sabu tan cuusii ɗaɓɓude yo gollinooɓe ɗum en ɓee ndokku ɗum en hakkeeji mum en». FƁ
https://pulaar.org/2013/05/05/jaw%c9%97eele-%c9%97e-laa%c9%93aani-e-gajaa%c9%97e-kaalis-luulndo-sosii-goomu-wi%c9%97to/
So wuro woodi e Muritani, ngo yimɓe fof kawri yahrii caggal, ko Kayhayɗi. Ƴeewaa tan, wuro ɓurngo mawnude to worgo leydi ndii, « wonnoongo kapitaal Fuuta, kapitaal ndema Muritani hannde » (Teen Yuusuf Gey) ina jogii daartol mawngol e kattanɗe keewɗe. Ko e maggo ekkol idii sompeede e Muritani e hitaande 1898, ekkol kebluɗo jagge garwaniije leydi ndii, kam e njuɓɓudi tafiindi e mahaaɗe goɗɗe gila e darorɗe teeminannde ɓennunde ndee. Caggal ɗum ko puɗɗagol mbaylaandi e compugol toon ɗatirka e kirsirde ɓuuɓnaande (abattoir frigorifique), kam e udditgol Ekkol Ngenndiijo Heblo e Ganndingol Ndema ( ENFVA – biyetenooɗo Ekkol Jagge Dowri, caggal ɗuum Nokku Ganndingol Ndema). Kayhayɗi idii gure daande maayo Senegaal fof jogaade kanndaa e opitaal, ko e gidiiɗe kadi dañde kolees. Kanngo kadi idii dañde santaraal kuuraa e resoo ndiyam ceniɗam, e gaawi nawooji waameeji toɓo. Ko ɓuri heen heewde, waɗi ɗum ko neɗɗo mawɗo mo hono mum weeɓaani, mo yimɓe fof ciftorta, so Yuusuf Koytaa , gonnooɗo depitee-meer wuro ngoo, waɗti ɗum tiimtorgal, ɗo hooreeɓe leyɗe e depiteeji leyɗe goɗɗe, naatataano Muritani njettaaki : persidaaji Ahmadu Ahijo mo Kamaruun e feebariyee 1967 e Hamaani Njoori mo Niiseer e abriil 1967 e Leopool Sedaar Senngoor mo Senegaal . Ɗum jiidaa e parlemaateeruuji Farayse e Mali e mee e desaambar 1966. So won nokku maantinɗo e Kayhayɗi foti innireede neɗɗo, oon neɗɗo foti wonde ko Yuusuf Koytaa sabu golle o gollii e Kayhayɗi ɗee.  Wuro ngoo jokkii maantinde haa e joofirɗe kitaale 70, e gardagol depitee galo, hono Abdul Asiis Bah, baɗnooɗo ngalu mum e nafoore cukaagu nokku oo e nafoore wuro softunoongo to bannge pinal, haa ko denndaangal naalankooɓe e yimɓe coftal ɓalli (haa arti noon e mbiruuji) diiwaan oo fof, kala heen jiɗɗo heɓde daraja, maa ara Kayhayɗi . Aareen Ndiyam Jeeri yahiino haa wonti hajju mbiruuji. Oon sahaa, kapitaal Gorgol ina heewnoo faayida : wuro ngoo ina yooɗi, ina waɗi golle, ina waawi jaɓɓaade, ina heewi muñal. Abdul Asiis Bah (potɗo innireede Liisee oo) addii ɗoon jom suudu Ngartaa Tommbalbaay , persidaa Caad , e hitaande 1974, koɗo teddungal hiirde pinal nde yejjittaake to nokku Peyrissac . O wiyetenoo ko Neene Jallo ; ko kanko inniraa kootone ɗe rewɓe Kayhayɗi korsinnoo no feewi.  Galleeji keewɗi ngummiima e diiwanuuji Muritani goɗɗi walla e leyɗe saraaji, walla Magreb , walla Orop , walla Liban , ngari, koɗi Kayhayɗi ngam julaade (Galleeji Eliyaas en, Laarusi en, Alami en jeeyatnooɗi bagi) walla pinal e naalankaagal ( Aali Naar , Busfiya e Saytu e njulaagu e Saaluuji Sinemaa). Jibinannde ɗii galleeji gummiiɗi nokkuuji goɗɗi, ngontii ɓiɓɓe Dimmbee laaɓtuɓe. Yeru mum ko yarham mum doktoor Abdallaahi Seytu , janngunooɗo jaŋde leslesre to Kayhayɗi, jokkoyi haa heɓi seedantaagal doktoor, arti wuro cukaagu mum, gollori heen kellifuya e ñeeñal, Kayhayɗinaaɓe fof ina ceedii, ina keɓtinani mo ɗuum. Nde o sankii, o ubbaa e Kayhayɗi. So wuro ngoo innirii mo opitaal mum oo, maa waɗ ko haani. Kaawis ! Duuɓi capanɗe tati hikka, Kayhayɗi nana yahra caggal, gila tan nde kominaaji cosaa. Tawi noon, e nokkuuji goɗɗi, joomum en kuutoriima ɗum ngam ƴellitde gure mum en, Kayhayɗi kañum ina ɓeydo ñifde.  Kayhayɗi wontii jinnde mawnde ; kala nde ili, ko musiiba, sabu koɗnugol yimɓe ɓee e nokkuuji ilooji…  Ekkol ndema gonnooɗo faaro wuro ngoo, rappii. Nokku Ngenndiijo Wiɗto Ndema (CNARADA) wontii dunndu leɗɗe; kanndaa ɗo laaɗe njuurotonoo laabi nay yontere e kitaale 1980, tawi heen ɗiɗi ko Air Senegaal , wontii lappol jawdi ooroori; Liisee Kayhayɗi , gooto e liiseeji ɓurnooɗi yuumtude e leydi hee, hay kañum jaastii hannde. Hol ko saabii kaa ngonka ? Dalillaaji ɗii ina keewi, kono ɓurɗo teeŋtude oo ko golle laamu nguu, ɓurɗe laaɓtande en e yonta laamu Maawiyya, sibu ko kanngu yeebii wuro ngoo, sibu anndireede wuro ngo turataa keeci. Laamu nguu darii e ñifde ngo, ngu fuɗɗorii egginde huunde e sarwisaaji to Eeleega, ko nanndi e Ñaawirde, ngu uddi ENFVA , ngu addi militeer en yo kiiɗ sukaaɓe maggo, ngu addi polis dewɗo e yimɓe ina fiya ina weñcita. Haa e ñalawma hannde oo, beeli yimɓe kala ko owɗi, sibu piggal e koyeera e taccingol huunde e ɓiɓɓe wuro ngoo, ko nanndi e Baaba Galle Woon (Yo Alla yurmo mo, yaafoo mo) , ko wayi no Abdul Tuure walla Habiibu Ñaŋ (piyoowo mburu, mo hay gooto waawaa lomtaade, yo Alla yurmo mo, yaafoo mo). Hannde Kayhayɗi woni nehaande hare ndimaagu e nuunɗal…” Ɗumɗoo ko taƴre e winndannde Buubakara Jagana e Siree Bah wonɓe to Pari mbinndunoo ñalnde 22 ut 2013. Sikke alaa, ko heɓtii Kayhayɗi koo, ko ɗuum heɓtii gure daande maayo ɗee kala : Rooso, Ɓoggee e Sehilbaabi fof. Ɗum noon, bone so tintaama puuyii. Yontaaɓe e jannguɓe nokkuuji ɗii ina poti yuurnitaade kaa ngonka, ndaroo hakke baawɗe mum en, ngam wuurtinde ɗee cahe mawɗe. Taƴre e winndannde Buubakar Jagana e Siree Bah Fulo : Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2013/10/02/da%c9%97ndude-kayhay%c9%97i/
Njuɓɓudi heedooɓe ñaawoore (ONA) Muritani wiyi yo hooreejo leydi oo, hono Muhammed wul Abdel Asiis yaafnoo, sibu e yeewtere makko Neema,  o naamndanooma ko faati e ciimtol Ahmed Saalem wul Buuhubeyni , gardiiɗo njuɓɓudi ndii waɗi hikka ngol. Hooreejo leydi oo jaabtorii cekedele wiyi « hol jamirɗo mo haalde ɗuum… » . ONA jaabtiima, holliti wonde kaaɗoo haala « haanaani » tee, « ummoraade e hunuko hooreejo leydi, hooreejo Diiso Toowngo Ñaawoore, ko ɗum huunde bonnde » . Ɓe mbiyi haala makko kaa ko « jalkitte njuɓɓudi ɗo kala ɗawaaɗo hakke mum e tooñeteeɓe tooñanngeeji goɗɗi, moolotoo… » ONA holliti wonde : go’o « Batonnier Ahmed Saalem wul Buuhubeyni ko toɗɗaaɗo e laawol, mo hay caggal leydi heɓtini, sibu o heɓii ɗowde mooɓondiral barooji winndere ndee, hono CIB » ; ɗiɗi « ONA ina hesɗitina hoolaare mum e Buuhubeyni , tee kala ko ŋaacci mo, ŋaacci ko denndaangal awokaaji Muritani, bonni ko faayiida ñaawirɗe e sifaa kuuɓtodinɗo ». E joofinirde « ONA ina waɗɗina e hooreejo leydi oo yaafnaade, sibu makko bonnude faayiida dental ngal ». Fooyre
https://pulaar.org/2013/09/24/ona-wiyi-maa-abdel-asiis-tuubana-%c9%97um%e2%80%88/
Ko ñalnde 15 mee wonnoo. Jokkorde luulndo, hono COD e parti laamu hono UPR, njuɓɓinii, e nder ñalawma gooto, e nder wuro wooto, e nder waktu gooto, miitiŋaaji (pottitte) to Nuwaadibu. Heewɓe kuliino hoto ɗum addude pelɓondire, kono Alla ko moƴƴo, haaɗi ko e haala. Jokkorde luulndo ngo tintiniino ɗum ko ɓooyi, ko ɗum tagi yimɓe fof ina kaawaa hol ko addani guwerneer Nuwaadibu rokkude UPR yamiroore yuɓɓinde kam ne pottital mum e oon ñalawma gooto. Ko ñalnde 15 mee wonnoo. Jokkorde luulndo, hono COD e parti laamu hono UPR, njuɓɓinii, e nder ñalawma gooto, e nder wuro wooto, e nder waktu gooto, miitiŋaaji (pottitte) to Nuwaadibu. Heewɓe kuliino hoto ɗum addude pelɓondire, kono Alla ko moƴƴo, haaɗi ko e haala. Jokkorde luulndo ngo tintiniino ɗum ko ɓooyi, ko ɗum tagi yimɓe fof ina kaawaa hol ko addani guwerneer Nuwaadibu rokkude UPR yamiroore yuɓɓinde kam ne pottital mum e oon ñalawma gooto. Heewɓe mbiyi ko yiɗde bonnude miitiŋ luulngo ngo wonnoo. Eɗen ciftora, e lewru abriil, COD yuɓɓiniino e Nuwaasoot, miitiŋ moolanaaɗo. Ina gasa tawa ko ɗum addani laamu ngu ngemmbaade e daraade haɗde luulndo ngo oon martaba to Nuwaadibu, haa teeŋti noon so tawii UPR ina wiya wonde Muritaninaaɓe kala ko e mum ngondi, kono ɗuum ko haala ngoɗka. Kono, no ɓe mbaɗiri nii meeɗaa yiyeede. E ko ɓenni, hay e laamu Maawiyya, laamu jaɓataano hokkunde lanndaaji ɗiɗi ceertuɗi yamiroore yuɓɓinde kewu e sahaa gooto, ngam hulde pelɓondire. Sibu, e haala jaaynooɓe jaambureeɓe, ko « njuɓɓudi laamu e hoore mum, hono ardiiɓe diiwaan o kam e perfee e ardiiɓe sarwisaaji nokkuyankooji ɗi e ardiiɓe konu e nder nokku he, e ardiiɓe sosiyateeji laamu e nokku he, ko kam en ndarii mbele miitiŋ UPR ina nootee. E nder ɗuum, ɓe kuutorii ko kaɓirɗe laamu (yimɓe mum e jawdi mum …), ɓe naata e galleeji ngam waawnude yimɓe nootaade UPR e geddude luulndo». Heewɓe ina kawri wonde “Muritani meeɗaa naatde e caɗeele bayɗe nii teeŋtude to banngeeji fof : to bannge politik e faggudu e renndo. Hay so tawii noon yimɓe ɓalliiɓe laamu ɓe, miijo mum en ko Muritani meeɗaa wayde nii welde, hay so tawii noon aɓe nganndiraa wonde watulaaɓe kala laamu ngarngu.”      Won heen mbiy-maa ina njenanaa ɗo pay-ɗen ɗo feewaani so Alla heɓɓitaaki en. Sibu, e miijo maɓɓe, laamu Asiis ko laamu hoyrameewu (laamu neɗɗo gooto) ngu alaa pinal e ganndal ɗowde leydi feewde e jaaƴnde. Daliilu mo ɓe teeŋtinirta kaan haala ko rokkude yeru e miitiŋ UPR to Nuwaadibu. Laamu ngu huninooma waylude ko woodnoo ko, kono « hannde, ko en ruttiiɓe e idii-daartol, e mbaydi kadi ɓurndi fof bonde. Sibu Waali e perfee ko kam njooɗanii laamu, tee laamu fotnoo wonde ko jaambuur hakkunde partiiji politik. So tawii noon ko ɓeen njuɓɓinta miitiŋ parti politik, ina kuutoroo jawdi laamu, firti ko hankadi laaɓal woote wontaa dañe». Ko kewi ? « Denndaangal foksineeruuji laamu gonɗi Nuwaadibu kam e gollotooɓe e sosiyateeji laamu, ko nanndi e SNIM e Poor mbiyaa ko alaa e sago nootortoo miitiŋ UPR, ngaddora ɓesnguuji mum en, so wonaa ɗum ‘maa njitu e karneeji mum en’. Hay ardiiɓe cate e peŋɗe UPR cosaaɗe ko ɓooyaani ɗe, mbiyaa ko maa ngaddora denndaangal terɗe ɗeen juɓɓule, so wonaa ɗuum, ɗeen njuɓɓule niilnee. » «E nder leeɗe waasɓe ɓe, Delegaasiyoŋ Maritim huutorii ko feere : ‘keɓaa liɗɗi, ngaraa miitiŋ’, ko ndeen feere boom huutoranoo e darnugol njuɓɓudi parti laamu o ». « Meer wuro ngo ƴetti ko kaɓirɗe meeri totti ɗum UPR yo heblir miitiŋ mum ».  E miijo yimɓe ɓadtiiɓe COD (luulndo ngo), ɗum ina holliti wonde laamu ngu suusaa ɗum, tee kañum fawaani gollal mum e hulɓinde yimɓe walla yeende ɗum en. Ɗee geɗe noon ngaddanii yimɓe heewɓe faamde wonde hankadi, ɓayri fotnooɓe wonde jaambureeɓe, nattii suuɗde gondugol mum en e parti laamu, so woote ngarii, ɓe njinngata ko heedɓe e laamu, ɗum noon nuunɗal eggii e woote. «Firti tan pay-ɗen ko to cikkuno-ɗen en ngontaa rutto, so laamu tooñannge e fenaande ». Ɓe mbiy-maa wonde « ko ɓuuti diwtii hollinde », sibu maaɗe ɓurnooɗe yiytinaade e laamu Taaya, ɓe nganndu-ɗaa porlii jawdi laamu, ko kam en ngoni terɗe gardinaaɗe ooɗoo parti. To sawndo mum kadi en njiyii laamu ina noddita militeeruuji ɓooyɗi, ɗoo ne kadi, ɓuri maantinde ko yimɓe forlooɓe jawdi ngardinaa. Hol mo ɓe njogori reende, walla hol mo ɓe kaɓoyta ? Mbele ko e ownooɓe, walla ɓe njiɗaa waɗteede ko haaltooɓe, sunnotooɓe luulndiiɓe ? Gaagaa ɗum, eɗen nganndi kadi won ɗiin partiiji ceɓɓitiiɗi, jahnooɗi hoofnanaade caggal leydi, jeyaaɗi hannde e « keeweendi laamu », ngoni ko e etaade addude jiiɓru hakkunde Muritaninaaɓe e rewrude e haala ɗemɗe. Ɗumɗoo ko tawa en kaalaani caɗeele to bannge faggudu, so ɓeydagol coodguuji e ustagol ngalu. E ngoon yeeso ina teskaa wonde dille ɗaɓɓitooje hujjaaji puɗɗima naatande kareeli jooltugol hujjaaji mum : eɗen cifotora gerew jannginooɓe e safrooɓe ; hannde ko miskineeɓe roondotooɓe saakuuji kuccani ɗaɓɓude yo ɓeydane njoɓɗi. Kamɓe ɓeeɗoo, alaa ko jolata walla jippintee tawi rewaani e keeceeje (walla koye maɓɓe). Ɓe njoɓetenoo ko 500 mbuuɗu fat, wonande kala ton jebbitaaɗo. Ɓe mbiyi ko yo ɓeydane. Kono laamu ngu heedani ko komersa en, yaaɓani felɓondirde e maɓɓe. Ndaa noon, feere ɓurnoonde moƴƴude ko etaade haaldude e maɓɓe e yiylaade maslahaa, sibu, duuɓi sappo e jeeɗiɗi jooni ko 500 ɗee tan ton jippinirtee walla rimndirtee. Jooni kadi, depiteeji umminnooɗi iiñcuru 2008, saabinoondu kuudetaa liɓnooɗo laamu Siidi. « Wonaa ñaagaade yo Alla yaafo ɓe e lor mo ɓe lorli leydi ndi, kono ko umminde kadi kareeli goɗɗi e nder leydi tammpudi sabu pooɗee nduuree mo gasataa … » Won jaaynoowo gooto wiyi : «Hannde, kala giɗo leydi ndi foti ɗaɓɓude ko kaaldigal (tawa noon ko goonga e mum) mbele yimɓe fof ina kuccana diwtude caɗeele gondaaɗe hannde ɗe, ɗe nganndu-ɗaa puɗɗiima tampinde ɓesngu ngu. Kala ko wonaa ɗum yahata ko e nafoore « toɗɗaaɓe » ɓe nganndu-ɗaa kala laamu ngarngu ko e mum ngondi, sibu, e nder duuɓi joy fat, ɓe mbaɗii kuudetaaji 3, ɓe ngondii e persidaaji tati deggondirɗi». Kono tan, eɗen ngoɗɗi tawo ngooɗoo nodaango, sibu laamu ngu ina etoo ubbitde doosiyeji ɗi nganndu-ɗaa udditanooma ngam dagnude kuudetaa baɗnooɗo o, caggal ɗum uddaa, caggal nanondiral Ndaakaaru. Ko wayi no hafeere « maaro fuunko », joopiinde Yahyaa wul Ahmed El Wagef, gonnooɗo hooreejo hilifaaɓe e laamu Siidi. Walla kadi wiyde ina yooɓtoroo Masawuud wul Bulkayri, gargagol ngol feewaani, ngam deƴƴinde ɗum … To bannge faggudu, ngonka leydi ndi welaani. Wallitnooɓe Muritani to bannge kaalis, ko yowɓe juuɗe mum en haa hannde, njaɓaana yowtude. Hay batu potngu jooɗaade to Biriksel, ginol golle mum ko rewindaade ko ɓe kunaninoo leydi men e hitaande 2007, ɗum noon e sahaa Siidi wul Seek Abdallaahi. Eɗen paami noon, e ooɗoo sahaa, Orop woƴaa ko hoore mum, sabu kiris gonɗo to Geres e caɗeele faggudu to Espaañ, Putugaal, Almaañ, sabu kadi caɗeele Ooroo wondi hannde ɗe. Ko ɗee geɗe kala ngaddani jaayndoowo gooto wiyde « maayde Muritani kesam-kesaagu haawataa hay gooto. Janayse oo noon, jogori waɗeede ko e nder sirlu mawɗo, no maayde tiggu mo innaaka tawo » : ɗum firti ko laamu Asiis wiyiino maa addan en Muritani keso, Muritani belaa, yo yimɓe nganndu ɗuum wontii koyɗol muumo, sabu geɗe kaalaaɗe dow ɗoo ɗe. Gelaajo
https://pulaar.org/2010/05/18/ngonka-politik-leydi-ponndaatinel-dote-e-njillu-nder-adii-daartol/
Duɗal Murtuɗo  to Beelinaaɓe mawninii ñalawma 8 mars Ñalnde alkamiisa 08 mars 2018, Duɗal Baaba leñol Mammadu Sammba Joop mawninii ñalawma debbo, ɓe cinkiima, ɓe cuɗiima, ɓe cinkiriima comci jooɗɗi baɗaaɗi natal makko kanko Murtuɗo, ɓe mbaawii hollirde wejo geɗe paayodinɗe ɗe e ballondiral e fedde rewɓe Beelinaaɓe, ɓe mbaɗi jeewte tati baɗɗe faayiida. Catal Fedde Ɓamtaare Pulaar ngal Kayhayɗi nuldii toon goomu, caggal bismaango maɓɓe. Ko noon ne kadi ɓe mbismiima ɗeeɗoo gure : Jowol, Rinnjaw e Jookee. Wuro fof nuldii yimɓe. Yahannoo toon catal Kayhaɗi ko Usmaan Ñaan (hooreejo catal) e Daawuuda Sammba Ndonngo, e Aamadu Abuu Soh e Umaar Alhajji Caam. Wejo waɗngo faayiida holliraama, darnde rewɓe Beelinaaɓe ina laaɓti sanne, ɓe kollirii geɗe keewɗe tawi ko kamɓe e koye maɓɓe peewni ɗum, walla ngollii ɗum : kalbe, paɗe, caabune, comci, cabune Aloweraa, gowe, comci goobaaɗi, guufiya, ñebbe, lujumaaji, sikke alaa ko darnde e njuɓɓudi njibini ɗeeɗo geɗe baɗɗe faayiida. Yuɓɓini yeewtere cellal jibinirgol ko musiɗɗo Saada Aan, karallo to bannge cellal,meeɗnooɗo wonde hooreejo catal e nder Nuwaasoot. Ceerno Saada Aan famminii tigi rigi darnde debbo e nder cellal jibinirgol, darnde debbo e nder galle, o hokkii wasiyaaji feewde e debbo cowiiɗo, feewde e debbo so ɓadiima jibinde e caggal nde Geno hokki ɗum sago mum, o haalii nafoore muuynam meham haa timma lebbi jeegom, e tonngol, o famminii no feewi ko feewti e cellal jibinirgol. Ceerno Daawuuda Sammba Ndonngo, kalfinaaɗo jaŋde e nder catal Kayhayɗi yeewtii ko feewti e nafoore jaŋde haa teeŋti e jaŋde rewɓe. Caggal nde o firi hol ko woni jaŋde, o wiyi jaŋde ina feccoo e pecce tati 1. ko nehdi woni ngooroondi kala jaŋde : ko jinnaaɓe njannginta, neha, yeru cukalel wiyee ndaar yeeso maa, jiimtu e loonde, salmin baaba kaari, ekn. 2. janngude binndi (Ɓuraana, ekkol tuubakiri). 3. janngude fannu ngam joom mum waawa gollaade. Caggal ɗum o weddii naamndal hol potɗo janngude ? Jaŋde ina waɗɗii neɗɗo fof. Ko debbo ɓuri haandude e janngude sibu debbo darnde mawnde jogii e nder galle ndee, ɗum noon, moƴƴi ko o waasa humaade e binndi. Debbo ko ƴaañorgal ɓesngu. Kala gorko joom geɗal ɓaggii ko e debbo tiiɗɗo. Debbo wonaa sara e leñol. Jaŋde debbo ina heewi nafoore. Ceerno Kaaliidu Aan waɗii yeewtere feewtunde e diine Lislaam. Caggal yettude joomiraaɗo e juulde e nulaaɗo (JKM), o jaarii no feewi duɗal Baaba Leñol, ɗo o janngi Pulaar. O jaarii ceerno makko hono sokna Mayram Daddaa Aan e yarlitaare mum, o wiyi diine Lislaam ari ko yaltinde jojjande debbo, Alla heewii nde limti juulɓe kala, o wiya juulɓe Alla rewɓe e juulɓe Alla worɓe, o yaltinii geɗal debbo haa timmi. Fukii diine ko yumma Kadiijata, wonani nulaaɗo yumma, baaba e cuddiiɗo. Lislaam salaaki golle debbo, debbo ina golloo, yumma kadiijata gollinii nulaaɗo, nde nulaaɗo huli o deeƴnii hakille mum. O hokkii yeruuji keewɗi, o wasiyiima yo en pasno ɗemngal men, ñemmben golle Mammadu Sammba Joop Murtuɗo, Tijjaan Aan e woɗɓe ngenndiyankooɓe daraniiɓe ɗemngal Pulaar. Aamadu Faalel Sih ƴettii konngol ngam hollude weltaare mum e golle baɗaaɗe ɗee, e nder ɗuum o hokkii wasiyaaji moƴƴi. Musiɗɗo Umaar Raasin Njaay dilloowo tigi to bannge pinal fulɓe tawtoraama hiirde ndee, kam e naalaŋke fulɓe Sokna Miñel Njaay, ko kañum uddiri hiirde ndee yimre welnde. Sukaaɓe duɗal Baaba leñol njirwinii hiirde nde ɓe njimi jimɗi Pulaar belɗi, wondude e tinndinoore. Hade goomu Catal Kayhayɗi, ɓe keɓii juuraade ɓesngu Faalel Sih. Duusi ɓe ko ardiiɓe Duɗal ngal. Duɗal Baaba leñol e gardagol Ibrahiima Punayel Aan, Mayram Daddaa Aan, Faama Soh, Habii Sih, Mayram Ibraahiima Ñaŋ, Baydi Ñaŋ, Ndey Kamara, limtetee ko e duɗe ɓurɗe wuurde e Fuuta. E ngal janngina no feewi. E maayirɗe hitaande 2017, terɗe 50 Beelinaabe naatii e catal Kayhayɗi, ɗuum ko yettude Alla no feewi. E ballal Alla, hannde Duɗal Baaba leñol dañii boowal ngam wonana ɓe ñiiɓirde, heddii tan ko darnude heen huunde. Eɗen mbiya yo Alla wallu ! Eɗen mbaawi wiyde Beelinaaɓe Gural Abdul Kadeer Aan, Muhammadu Sih (Binndo Enfer d’Inal), Muhammadu Faalil Sih (Binndo Hiisiwal e Pulaar), Ñaŋ Sileymaani mawnininii tigi ñalawma debbo. Ko waɗi faayiida haalaama toon, e nder teddungal mawngal. Heewɓe mbaawii tawtoreede ɗeeɗoo golle. Yo Alla nawru ɗum yeeso, hokka en tawtoreede mo wuuri tawa eɗen ɓeydii e diine men, eɗen ɓeydii gollude ko nafata en. Usmaan Ñaan, hooreejo Catal FƁPM Kayhayɗi
https://pulaar.org/2018/07/13/du%c9%97al-murtu%c9%97o-to-beelinaa%c9%93e-mawninii-nalawma-8-mars/
Mboɗo nanatnoo haaliyanke gooto ene wiya « alaa ko fusi hoore saka noppi ene piya bawɗi ». Mi anndaa so tawii mi faamdii ko soomii e ngol konngol, kono mboɗo sikki tan ngol firti ko « won ko jaraani mawninde ». Sikke alaa, ndeen, so yimɓe mbayrondirii, njiɗii ittondirde kumpa, keewi ko bismondirde e galleeji. Mi ar maa hiirde, weetde, walla ñalnde, walla aan ngaraa, ñallen, kiiren walla mbeeten « lamminde » e ittondirde kumpa. Ko heewi ene yeewtetenoo ɗoon. Ko ɓenni, ko wuuraa jooni haa nii e ko ɗaminaa maa aroy yeeso. Ndeen, e Fuuta men, e sahaa ɓowɗi, so sukaaɓe payii dingirel, mawɓe njahondiratno, njooɗoo ene ɓokkoo, ene njeewta, ngam ustude tampere gese. So yahii haa ɓooyii, sayluru wutta, won heen, sabu tampere, puɗɗoo dooyaade. Nanaa wooda biyɗo « mi jofoyii, njiɗ-mi ko huudaade ». Sikke alaa, ɗum kam hannde nattii. Heddii noon, ko mbele koko nattini ɗum koo ɓuri ɗum walla jaasi ɗum nafoore. Eɗen nganndi kay, huunde fof ko e sahaa mum. Jamaanu fof kadi e yontidaaɓe e mum. Hannde, ko jamaanu karalle kese. Pinɗo e aduna mum fof, annda ko waali aduna goɗɗo jahantenooɗo duuɓi e kitaale hade daabaaji diwooji, deegooji walla kayooji arde. Ko huunde moƴƴere, sabu maa ittu yeeweende e kumpa keewnooka jolde hakkunde ɗanniiɓe e ɗannoraaɓe. Kono tan dee, woto neɗɗo rew yomnaade tan haa duppa suudu mum. Sikke alaa, jooni, aɗa wonda e yimɓe tawa kaaldataa ko e woɗɓe. Aɗa jooɗoo e galle tawa ko  a jaltuɗo, ɓe ngondu-ɗaa ɓee tinaani. So en nanii « jooɗodaade e yimɓe tawa ko jaltuɗo » ko sabu neɗɗo wonaa tan ɓanndu nduu. Hakkille oo ko tergal kimmungal e aadee, hay sinno, ko tergal ngal yiyetaake. Mi juutnotaako ɗoon, sabu maa joom hakkillaaji en njokkitir miijooji mumen. Eɗen keewi wiyde noon, « kasoo ɓurɗo bonde oo, ko kasoo hakkille ». Firti ko « naatneede e suudu ndu alaa damal alaa fallanteere » ko sokeede e kasoo, kono ɗaleede ene yaha e haajuuji mum tawa hakkille mum ene nanngaa ɓuri bonde. Waɗde naamnal ene e jeese men: « mbele en cikkaani, hannde, enen fof ko en sokaaɓe ? walla nii ko en sokiiɓe, woni, ko en sokɓe koye men »?. Jaabawol am heen ko, ko en sokɓe hakkillaaji men. Seede mum tan ko caɗeele renndo men ɗee no mbayi heewde hannde nii, beeli fof ko ko ngowi, hakkillaaji fof ko ko njiiɓii, haajuuji fof ko ko ngaaynaa, jeewte nafooje fof ko ko ndeƴƴaa, alaa ko yeewtetee, alaa ko haalatee, so wonaa « whatsApp ko ko uddetee ». En ngoƴaaka « mbele waalo moƴƴii, mbele colli ŋoñaaki gese men maaro, walla holi feere cakkaten haa nguurden e oo koronaa donkanaaɗo ». Ndeen ne dee kuutoragol men ɗii lay-layti renndo heewaani ko waɗi ngartam. Ko calminaali tan, tooñanngeeji, yanooji haa nii taƴ-enɗamaagu. Wasiya njiɗ-mi wasiyaade en ko « ngartiren hakkillaaji men. Paamen, moƴƴi e baaɗi tan ko ndu bonnaani ngesa maa ». Ɗii lay-layti renndo, alaa heen fof ngol neɗɗo waawi seedtanaade moƴƴere walla bonannde, sabu enen, ko en huutortooɓe tan. En peewnaani, tee en pirtataa. Kala ko eɗen mbaɗa heen tan ko « kuutoro-ɗen ɗum kuutoragol moƴƴol, jannginoowol, pinndinoowol, jokkowol enɗam, baawngol lomtanaade en jeewte men hanki, nde mawɓe teddinnoo sukaaɓe, nde sukaaɓe kormii mawɓe, nde boombi e sagataaɓe kiirdatnoo yimde, amde e haaldude paykaaji tawa ene ndeeni ndimaagu mumen, mbaasen sokde koye men e geƴƴelle lay-layti renndo kaɓɓuɗi hakkillaaji ». Malal Sammba GISE
https://pulaar.org/2021/02/13/kaalden-goonga-%e2%80%88alaa-ko-fusi-hoore-saka-noppi-ene-piya-baw%c9%97i%e2%80%88/
So en kulaani mbiyen nannondiral Ndakaaru ko baawnangal : tampere ɓesngu Muritani e yiɗde mum leydi ndi diwta luural ko ina ɓura hitaande, yantude e tampere leyɗe e pelle adunankooje, tawti tampere huunde e haɓetenooɓe ɓe. Kono kay ina anndanoo, luulndinooɓe kuudetaa o, mbaawaano heblanaade woote ɗe no haanirta nii. Kono, ɗum fof e wayde noon, so ɓe njaɓii oo maslahaa, ko ɗaminanoode wonde ɓe ɓe mbaɗdata ɓe maa kollu nuunɗal, ɗooftoo ko nanondiraa ko. So en kulaani mbiyen nannondiral Ndakaaru ko baawnangal : tampere ɓesngu Muritani e yiɗde mum leydi ndi diwta luural ko ina ɓura hitaande, yantude e tampere leyɗe e pelle adunankooje, tawti tampere huunde e haɓetenooɓe ɓe. Kono kay ina anndanoo, luulndinooɓe kuudetaa o, mbaawaano heblanaade woote ɗe no haanirta nii. Kono, ɗum fof e wayde noon, so ɓe njaɓii oo maslahaa, ko ɗaminanoode wonde ɓe ɓe mbaɗdata ɓe maa kollu nuunɗal, ɗooftoo ko nanondiraa ko. Hay ko wiyetee “waɗii nguyka ko”, so tawiino ko yimɓe fof keblidnoo woote ɗe e nder daawal jaɓningal, ko wayi no lebbi jeegom caggal ciifgol nanondiral Ndakaaru, tawa ina keɓa jot no mbayliri denndaangal guwerneeruuji e perfeeji, mbaɗa ɗoon yimɓe seedtanaaɓe jaamburaagal e nuunɗal, tawa CENI o ina jogoo jot no wayliri wonnooɓe heen ɓe, waɗa heen jaambureeɓe, Kalifu geɗe Nderndere ndaña jot no hebliri e no hoolkisorii dereeji woote ɗi, eɗen njenanaa famɗat yedditiiɓe njeñtudi woote ɗe. Kono kay Aduna oo fof, so wonaa Abdullaay Wad, ina anndi hay gooto waawaa heblanaade woote e nder balɗe 15 fat. Jooni noon, kala sikkatnooɓe wonde kuudetaaji ƴeeŋii e nder Afrik, yo ngiw e juumre. Ko kewi Muritani ko, so toɗɗegol Seneraal Muhammed Abdel Asiis ina jogori reɓde e nder Afrik kala, so reenaaki maa heewɓe ñemmbu ɗum : mi heɓtira laamu doole, mi ruppoo ñiŋooje winndere, mi ruttoo mi haaldee, mi hebla woote ɗe nganndu-ɗaa ko miin tan waawi toɗɗeede heen. Mi wonta laamɗo toɗɗaaɗo.  Ɗum fof e wayde noon, hare luulndo ngo nafii, findinii ɓesngu ngu e nafoore wonnde e ɗooftagol sariya e doosɗe leydi. Finndinii ɓesngu ngu wonde laawol gootol keɓrugol laamu foti wonde tan woote, tee toɗɗaaɗo heen kala ina foti ɗacceede golloo haa manndaa mum timma. So wonaa ɗum wontata ko no dunndu nii : ɓurndi doole fof sonnga : ɗum moƴƴaani e ɓuraaɓe doole, moƴƴaani e miskineeɓe. Nafata miskiino tan ko sariya ɗooftee, tawa so tooñaama ina ndaña ɗo wullitii. Yanti heen keɓruɗo laamu doole, hulataa ittireede kartal, ko ɗum tagi, ina hasii gollata ko ko welaa. So tawii noon neɗɗo anndii ko woote tan mbaawi rokkuɗe ɗum laamu, oon sahaa maa waɗtu hakkille e toɗɗiiɓe ɗum ɓe, hay sinno ko mbele ina toɗɗitee goɗngol. Yanti heen kadi, e nder oon demokaraasi, yimɓe fof poti, sibu gooto kala yetti tan ko daande mum wootere nde, alaa galo, alaa baasɗo. Ɗum noon banndiraaɓe, famarɓe doole poti wallitde ko geɗe cemmbinooje goonga e ɗooftaare sariya e laawol, wonaa kay tooñooɓe. Ko waawnoo heen wonde fof, yo a taw ko ɓural wonande ɓesngu Muritani. Ko ina wona heen fof yo ardu en jam. Alla rokka ɓesngu Muritani waawde diwtude luure mum ngam gollaade e ɓamtude leydi mum en e nafoore huftodinnde.
https://pulaar.org/2009/07/12/miijo-no-wayi-fof-kuudetaa-yaawataa-wa%c9%97tude-e-muritani/
Maa wood wiyɓe « kaawis baaɗo nii, ko to Sinuwaa en tan yiyetee ! ». Ko waawnoo heen wonde fof, jom en galle ɓee, nayeeɓe ɗiɗo, debbo e jom galle mum, ko saliiɓe woppande laawol gudroŋ laawol, hay so tawii noon laamu fuɗɗinooma helde galle oo. Ɗum haɗaani laawol maheede, Maa wood wiyɓe « kaawis baaɗo nii, ko to Sinuwaa en tan yiyetee ! ». Ko waawnoo heen wonde fof, jom en galle ɓee, nayeeɓe ɗiɗo, debbo e jom galle mum, ko saliiɓe woppande laawol gudroŋ laawol, hay so tawii noon laamu fuɗɗinooma helde galle oo. Ɗum haɗaani laawol maheede, taartii galle oo banngeeji kala, o dartii beƴ hakkunde ɗoo. Ɗum waɗi ko to diiwaan Zhejiang. Huɓeere ndee ina waɗi taakawuuji 5, kono e ooɗoo sahaa, katerpilaaruuji ɗii ko ŋepitɗi banngeeji ɗii fof, haa heddii ngooroondi ndii. Duuɓi nay jooni nayeeɓe ɗiɗo ɓee ngoni ko e haɓeede mbele ina lomtinanee; ko ɓe yawɓe ko laamu nguu yiɗi rokkude ɓe koo. Ɓe mbiyi nii, aɓe keɓii yaltude galle oo, so tawii ɓe mahanaama galle baaɗo no galle maɓɓe oo nii. Sinno ko e leydi ngoɗndi wonnoo, ina gasa tawa laamu helii galle oo ko ɓooyi; sinno ko e leydi ngoɗndi wonnoo, jarantaano walla joom mum en cuusataano feggirde nii hakkunde bolol. FƁ
https://pulaar.org/2013/01/31/ho%c9%97orde-feggunde-hakkunde-laawol-be%c6%b4/