content
stringlengths
1
82.8k
url
stringlengths
3
251
Ñalawma ɗemngal neeniwal mawninaama 21feebariyee. Toɗɗii mawningol nguu ñalngu ko batu kuftodinngu UNESCO gila 1999. Kono ngu fuɗɗii mawnineede ko e hitaande 2000, ngam semmbinde keewal ɗemɗe e heewɗemɗiyaagal e keewal pine. Hikka,ñalngu ngu mawniniraa ko e semmbinde ɓallondiral pine. Hono no heewnoo waɗireede, Sokna Irina Bokova, Kuuɓal kuftondinngal Fedde UNESCO nde, waɗii diskuur mo o huccitini e ɓesngu winndere nde.  O idii ko siftinde wonde ko hikka woni hitaande 10ɓere mawningol nguu ñalngu. Ñalawma ɗemngal neeniwal mawninaama 21feebariyee. Toɗɗii mawningol nguu ñalngu ko batu kuftodinngu UNESCO gila 1999. Kono ngu fuɗɗii mawnineede ko e hitaande 2000, ngam semmbinde keewal ɗemɗe e heewɗemɗiyaagal e keewal pine. Hikka,ñalngu ngu mawniniraa ko e semmbinde ɓallondiral pine. Hono no heewnoo waɗireede, Sokna Irina Bokova, Kuuɓal kuftondinngal Fedde UNESCO nde, waɗii diskuur mo o huccitini e ɓesngu winndere nde.  O idii ko siftinde wonde ko hikka woni hitaande 10ɓere mawningol nguu ñalngu. Caggal ɗum o wiyi wonde « nafoore keewal ɗemɗe e keewal pine e heewɗemɗiyaal ina heptinaa hannde », tee «  darnde ɗemngal e nder tippudi nehdi e jaŋde e pinal e faggudu e nder renndooji men faamaama hankadi ».  « Ɗemngal neeniwal,ɗemngal gowlaali gadani cukalel e puɗɗorgal haala mum, ko kam woni ngooroondi daartol e pinal neɗɗo kala. Hannde kadi, jeddi naattii woode, annduɓe kala ina keptini wonde cukalel ɓurata yaawde faamde jaŋde, e duuɓi mum gadani, ko eɗemngal mum neeniwal ». « Ina jeyaa hannde e darnde UNESCO, semmbinde heewɗemɗiyaagal timmotiroowal e ɗemngal neeniwal, e wallitde mbele neɗɗo kala ina waawa ɗemɗe tati : ɗemngal mum neeniwal, ɗemngal ngenndiwal goɗngal eɗemngal gollorgal. » Margol ɗemɗe keewɗe, jaŋde ɗemɗe koɗe e firo, ngoni tiiɗe tati politikaaji ɗemɗiyaagal janngo. O wiyi « miɗo ñaagii winndere nde, nde gollantoo hokkude ɗemngal neeniwal hakke mum, tawa noon ko yeeso kormondiral e muñondiral, ngam udditde dame deeƴre e kisal ». Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2010/02/25/21-feebariyee-nalngu-%c9%97emngal-muuynangal/
Ko kewu mawɗo, puɗɗaaɗo ñalnde 12 desammbar 2009 ɗiiɗoo duuɓi 350 mawninirtee. Ndar siiñtaa ko e teeminannde 17ɓiire, inniraa Saint Louis, laamɗo leydi Farayse. Idorii ko wonde uddo (Fort), caggal ɗum koɗorɗe mahaa. Ko kewu mawɗo, puɗɗaaɗo ñalnde 12 desammbar 2009 ɗiiɗoo duuɓi 350 mawninirtee. Ndar siiñtaa ko e teeminannde 17ɓiire, inniraa Saint Louis, laamɗo leydi Farayse. Idorii ko wonde uddo (Fort), caggal ɗum koɗorɗe mahaa. Ko ɗo tuubakooɓe Farayse kalfiri leyɗe catiiɗe maayo Senegaal. E nder duunde Ndar nde, haa hannde jeeyirɗe julankooɓe idiiɓe arde e wuro he ina tawee heen. Winndiyanke biyeteeɗo Pierre Loti ko ɗo winndi deftere mum « Roman d’un Spahi », Jean Mermoz ne kay ina juurotonoo ɗoon e diwoowa mum hakkunde 1927 e 1936 : o waalatnoo ko Hotel Poste, e nder suudu 219. Ko yiɗde wiyde tan, maale daartol keewɗe, ina tawee e ngoo wuro. En kaalaani nii tawo pom Federba.  Ko ɓuri woƴde yimɓe ɓe e ngolɗoo mawningol, ko yoga e mahaaɗe so keɓɓitaaka ko janooje, ko ina abboo e 100 huɓeere. E ɗiiɗoo duuɓi cakkitiiɗi, ɗum ɓeydii ko bonde sabu toɓooli ɓurtuɗi joolɗi wuro ngo.
https://pulaar.org/2010/01/13/ndar-danii-duu%c9%93i-350/
“So tawii, e nder kampaañ woote, gollooɓe laamu kulaani kersaani waɗde depasuuji ɓurtuɗi, fende penaale mawɗe ngam tan haa njiyee, fawaade e doosɗe mbatulaagu kuutorteeɗe e fannu fof, ellee leeso fijirgo wonande jogiiɗo mbaawka rokkude walla nomde, ina laaɓti ɗuum ko maale renndo deŋngo dumunna juutɗo, juutɗo no feewi”. So ganndo huccitii e asamaan ngam ñaagaade dañal aduna, ɗuum ko maale wonde denndaangal juɓɓule nehaagu e piɓle paarnorɗi aadee nattii woodde. So tawii e nder kampaañ woote, gollooɓe laamu kulaani kersaani waɗde depasuuji ɓurtuɗi, fende penaale mawɗe ngam tan haa njiyee, fawaade e doosɗe mbatulaagu kuutorteeɗe e fannu fof, ellee leeso fijirgo wonande jogiiɗo mbaawka rokkude walla nomde, ina laaɓti ɗuum ko maale renndo deŋngo dumunna juutɗo, juutɗo no feewi. Hol no wonirta hay sappoɓal ngaluuji booyneteeɗi e nder kampañuuji, peeñirɗe e ñaantule ɗe Islaam haɗi, kersiniiɗe so ƴeewdaama e nguurndam ɓesngu nguu, hol no wonirta hay sappoɓal ɗiin ngaluuji paaboraaka ɓesngu njiñiingu e baasal bonngal e musibaaji e majjere ? Banndiraaɓe, mbiyee « EF », on mbooraama. Hoto mbarto-ɗee heedde hoore. Ko toon fof ɓuri ñawde. Oɗon cikki ɗii otooji mawɗi, ɗii V8-tuujii, V9-fuuji e V10-suuji faaro, gaaraaɗi yeeso wilaaji mon, Alla yiyataa ɗum ? Tawi noon hay ammbilaas paabotooɗo woodaani ngam daɗndude fittaandu haaƴotoondu muuseeki saraaji wuro too ? Hol to ndee yiɗde nde ngoondaton oɗon njiɗi yimɓe mon ndee woni ? Mbar wonaa yiɗde uuga e sammeere ? Ngartiree hakkillaaji mon. Luɓirɗo on mbaawka ngam waɗde ko mbela-ɗon dow hono mon en Oo, ina waawi sahaa kala jeytude on, haa njaaston ko ngonno-ɗon nde O tagata on gadanol ndee. Eto-ɗee hay so laɓɓinde golle mon bonɗe ɗee nder galle, walla kam, ko famɗi fof, kamon galle oo ngam ustude mbonndam ndee fijirde. Neɗɗo Alla foti toppitaade tan ko moƴƴitinde geɗe ɗe peewaani, bonnooje jokkere enɗam hakkunde yimɓe, walla dumtinooje laawol Tagɗo. Hay gooto e annduɓe men diine meeɗaa toppitaade goofi ɓurɗi mawnude. Ndaa ellee ɓe ndokki himme mawɗo ko ngeɗon nguurndam aduna e mbelemma mum, haa teeŋti e ngalu. Ɗumɗoo ko huunde bonnde, ñiŋoore baɗoowo ɗee geɗe fijirdeeje, ɗe njahdaani e diine men, wonaa e piɓle men walla aadaaji men. Ɓeen sooriiɓe aduna ina njeeya diine e caɗeele leydi ndii, ina njeeya mbaadi mum e ŋari mum, ko jamfankooɓe. Wonaa kampañuuji woote njogori laɓɓinde ɓe e gacce taccuɗe keeri, ɗe ɓe ngaawi, e teyaaɗe, ngam dañde heen ngañaari ndi laaɓataa haa bada. Aɓe nganndi ko njiɗ-mi haalde. Mi yiɗaa diwde ɗoo. Nande persidaa ina wiya: « miɗo yiɗi anndude », ko huunde haawniinde. Mbele omo foti yiɗde « anndude » kanko persidaa ? Mbele persidaa ina jogii hakke majjude ko dogata e nder ɓesngu mum, ngu muusalla mum anndaa haa caggal leydi, sibu ko kanko fof idii sarde ɗum toon haa yaaji ? Kadi, eɗen kaala haala manndaa. Holi oon manndaa ? Manndaa alaa. So wonaa mo neɗɗo siifata nde nomaa kala. Ko njeenaari ndi neɗɗo jaasɗo rokketee, fawaade e geɗe ɗe kumpiti-ɗen, ngam ñaamde teewu banndum en. Goonga oo, ko en fecciiɓe hakkunde jiyaaɓe e jiyɗinooɓe. Kala heen dañɓe taccude ɓalal Berlin keɓi oya bannge, wonata darnde mum tan ko waɗde feere mbele heddiiɓe ɓee ina « keddoo e palaas mum en », mbaasa taccude. Ɓeen ko waasɓe ɓee, ɓe heege e ñawu e majjere e muuseeki ɗaysini. Yimɓe lohɓe, lesɗinaaɓe, ɓe kattanaani jannginde sukaaɓe mum en walla daɗndude ñawɓe mum en. Kuutorɗe kampañuuji woote, hollitteeɓe, ɗakkee so ina sokli, mbele limoore ndee ina timma. E nder ngol jiilyiitugol ɗo njurum woodaani, maa wood ɓiɓɓe leydi ɓe njogoraani abada heɓde hakkeeji mum en. Kala fenaande hankadi ko e maɓɓe fawetee… Haa nde Joomiraaɗo saltii kala. Jagge mbiyee « EUF ». On maayii ! Yiɗde mahde renndo e dow fenaande, ko solteende mawnde wonande Laamiiɗo winndere. Dimmbinde hoore, foɓɓude ko taƴondiraani, walla moosde moosooji jaajɗi caggal kameraa, walla sara mawɗo leydi, ina anndaa ko feere nattunde nafde : aduna ina faami on ina ƴeewra kutuya. On kaandaani e ko wayi nii. Ngonee yimɓe. Ndimaagu mon difii faayiida mon. Baabiraaɓe men e taaniraaɓe men alaa ngalu njoginoo so wonaa salaade jaasre walla huuñƴude e jawkal aduna. Gite maɓɓe fof kuccitnoo tan ko e Toowɗo Oo, tee ɗum haɗaano geɗe maɓɓe moƴƴude, tawi alaa ko ɓe njogii so wonaa mbeyon seeɗa e nakkon seeɗa, walla ngelobon seeɗa. Hannde, miliyoŋaaji mon ɗii ndokkataa on ɗuum. Deedi mon ina keewi, kono on ceeraani e heege. Neɗɗo waawaa wonde galo nder won ngaal baasal. So neɗɗo waɗtaani hakkille e calsalti nguɗu fenaande nder njuɓɓudi laamu, ina wayi no, kam e hoore mum yamirii firtaare leydi. Muritani haandaani e ɗeen battane. Eɗen ndippa ɗo gootel tawi eɗen taaroo winndere ndee e nder balɗe capanɗe jeetati, eɗen njooɓii haala mbelka, eɗen kaala ko en mbaawanaa. Ndaa konngol maayataa heege, ɗomɗittaa hay gooto, deeƴnataa ɓernde hay gooto. Ko waɗɗii e oo aduna koo, wonaa huunde famɗunde. Alaa e sago Goonga feeña e golle, nuunɗal laamoo, huuɓna peccitagol ɓure, e ndeenka e njiimaandi. Joɗnde jaagorɗe nomoore tanndalde wootere ina woppi keddiiɗe ɗee, ko haram tunwingol leydi ; ndeen joɗnde alaa mo jooɗanii so wonaa hoore mum. Dental annduɓe, dental jiiduɓe, goomu uddiingu walla lohorgol dartoriingol njelaari, ina fewjida e caggal leydi moojobe, ngam jaɓnude en ko yahdaani e ko ndon-ɗen koo, yahdaani e neesu men e aadaaji men, woni ko e wujjude yiɗde men e tunwinde ndimaagu men. Ko dente potɗe haɓeede. Parti politik dowlinoowo rasisma, siiyaagal, walla peccooru, walla jiilyiiltugol ngootaagu ngenndi men e peeñcu, ɗuum ko maale laaɓtuɗe laamu woodaani, tee alaa ko toppitii so wonaa laamoraade hebbinde keesuuji mum kaalis kam e konte mum banke. Ɓuraani ɗoon. Ɓeen ɓe ngalu mum en ɓeydortoo majaango yitere, ina poti kam anndude wonde nguyka ina ɗaɓɓi sirlu seeɗa. Laamaaɓe ko waasɓe, ko lohɓe, kono ina miijoo. Ina gasa tawa e miijo won ɓeen, laamaaɓe ɓee ko jiyaaɓe, kono ko jiyaaɓe miijotooɓe. Gite maɓɓe ina ceeɓani sooynaade janngo e yaakaare, gite maɓɓe ngontii teleskopaaji ceeɓirɗi hiisiwal, ƴeewooji ngonka mon, cilooji penaale mon. Ɗumɗoo ina ɗaɓɓi gacce no poti fof. Ko Muritani laaɓɗo, nuunɗuɗo, ɓiy-yummaajo, kisɗo tan waawi gaddanaade ɓiɓɓe ɓe ngollanto-ɗon ko ngolloto-ɗon koo, nokku ɗo mbaawi ƴellitaade, ɗo mbaawi wonde e yahde ina ndarni daaɗe, kono wonaa ina ɓitti laaceeje. Mbaɗtee heen hakille. Ñemtinooje fenaande, ceedtaali fenaande, nanndikinagol fenaande, naafigaagal, ngonaa aadaaji renndo men. Ko jikkuuji garduɗi e kaalis e nguurndam fenaande e njiyee kam. Hoto njaɓee woppitde ɓiɓɓe yummiraaɓe mon e baasal tawi oɗon lummboo e dañal ɓurtungal, ngal wondaani e nehaagu. Oɗon poti ɓurde ndee yiɗde nde juutataa ko ɓuri puɗgol leeɓi daneeji. Miijooji ɗi cellaani ko mooƴu wonande janngo leydi men. Ndarto-ɗen seeɗa ngam wiyde fuuyɓe banngeeji fof, wullirooɓe Jam e ɗemngal tan, gollirooɓe Bone e juuɗe mum en e ɓerɗe mum en. Haalande ɓiy yumma mum ko yiyataa e hoore mum, ko e mbaadi nuunɗal e korsa jeyaa. Wonaa laamiiɗo waylata ngonka, ko ɓesngu pinngu ngu foɓɓantaa so wonaa yimɓe haanduɓe heen. So oɗon ngondi e Alla, hay dara on kulaani. Kono so tawii on luutndiima Yamiroore Makko, ɗamaawu alanaa on. Sirlu weytaare woni ko e yankinaare, hakindaare, fooƴteende. Renndeede ina rokka doole, sara mooso. Kasruɗo ko oon mo alaa ko ɗacciri daartol so wonaa geɗe coofɗe. Hoto kuutoro-ɗee caɗeele woɗɓe ngam weltaade. Sibu ɗuum ko roosirde janngo mum e ngo jibinannde mum nimsa, ngañgu e meseer. Njondikino-ɗee e seeɗa. Suudu huɗo heewndu welemma ɓuri taakaw bertaaɗo hooram-hooram, mahraaɗo warhooreeji, raakiraa surweende. Yoneede e haaɗde e sokla mum ɓuri jawdi wonde ngalu. Yo Alla reen en enen kala, O waɗta en e laawol pooccingol ngol cuɓino-ɗen idan ngol. So laawol ndimaagu, ɓiyngu yummaagu e nuunɗal. Aamiin Fulo : Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2018/10/02/miijo-fof-ina-yoo%c9%97i-kono-fof-ko-fenaande/
E nder iiñcuru politik yerɓinnoondu leydi ndi kam e gargol Seneraal Abdel Asiis e laamu he e nder lebbi cakkitiiɗi ɗi, woodiino ko dilli seeɗa e hafeere maayraaɓe, haa arti noon e dokkugol ɓesnguuji e ronooɓe maayɓe e kewkewe 89-90, ndaamordi ciforiindi niiyene : 2 000 000 UM wonande ɓesnguuji ofisiyeeji e 1 800 000 UM wonande sukkuɓe ofiseeji e soldateeɓe. Ndiiɗoo njoɓdi saabinooma duko mawngo yowitiingo e battane ñawndugol juumtungol, nuunɗungol gagga warngooji. Pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee kam e jagge mum en mettiniino heen no feewi, ñiŋi no oo gagga yiɗiraa ñawndireede nii, kolliti faayre mum en e kulol mum en, sibu so geɗe ɗe njahrii nii, firti hankadi ko bonannde dagnaama, ɗum ɗoon noon ko yeru mo moƴƴaani. Yimɓe ɓe fof cikkitii nafoore ko gollaa heen ko. Woodi naamniiɓe mbele ko ɗum iddiya walla. Ko min nganndi heen, hakkunde amen e Alla, ko ɗumɗoo : min mbiyaa ko ɗum ballal tan, baɗirangal ustande min caɗeele. E oon sahaa heewɓe mettiniino heen, haa arti noon e daraniiɓe jojjanɗe aadee, sibu, e miijo maɓɓe, ndeeɗoo feere moƴƴaani, sibu nde laawɗinta ko wel-maa dagoo. Gila ndeen, fedde rewɓe hesniiɓe ina wondi e caɗeele mawɗe sabu golle e bonanndeeji ardorde COVIRE (…) tawi wammbi ɗum en ko kolonel … mo Ardorde Toownde Konu e Ardorde leydi ndi kalfinnoo doosiyee o. Sabu am wonde hooreejo fedde rewɓe hesniiɓe, ina waɗɗii kam habrude yimɓe ɓe no geɗe ɗe njahrunoo e rokkude ɗum en laɓɓitinooje jowitiiɗe e gagga warngooji ɗi. Minen ɓe bonanndeeji ɗi njettinoo ɓe, min teskiima wonde COVIRE, e ballal kolonel  (o), ko ko puunti min, sibu cuuɗii min goonga o, huutorii caɗeele amen e ngonka amen e humanbinnaagu amen, ciifni min kaayitaaji, tawi winndaa heen ko min ngoppii hankadi haala ka, tee min ngontaa wullito to ñaawoore ngam ñaawgol warkoyeeɓe ɓe. E min mbiya COVIRE e Jah Aadama wonde min tinii : – kaalis porlaaɗo o, paynanooɗo e loraaɓe ɓe ; – doggi baɗaaɗi ɗi ndewaani laawol, yimɓe ɓe njotondiraani hay batte e gagga waraaɓe ina ɓeydaa heen mbele ina keɓa kaalis ; – udditgol joɗnde ɗiɗmere tawi waɗiraa ko fuuntude rewɓe hesniiɓe, mbele ina ngoppa daranaade hakke mum en, natta yiylaade nuunɗal e ñaawoore ; – ballitgol seegiiɓe fedde amen ngam feccude min e bonnude golle amen ; – njiylawu e denndingol kaalis to won e ammbasaduuji gonɗi e Nuwaasoot tawi ko e innde rewɓe hesniiɓe, tawi fedde amen e ardorde mum tinaani ɗuum. E min ciftina wonde gagga warngooji ko gagga ngenndi ndii kala, toɗɗiiɗo Muritaninaaɓe kala. Ñawndugol gagga o gasataa ɗoon ɗo ndimaagu loraaɓe ɓe hormaaka, tee foti waɗde ko e nder nuunɗal e potal e ɗooftagol sariya. E min ciftina wonde fedde rewɓe hesniiɓe wondaani tee tinaani ɗee golle bonɗe. E min ɗaɓɓi nde wiɗto waɗetee, toɗɗiingo Goomu kalfinanoongu ooɗoo doosiyee. E min ɗaɓɓi e denndaangal pelle loraaɓe : rewɓe hesniiɓe, ɓoccitiiɓe e warngooji, baayeeji, CRAPOCIT, nde njeertotoo, ndeentoo yiɗɓe bonnude golle men. Min ngonani ko safaara diisnondiraaɗo wonande gagga warngooji, tawi naftata kadi ko loranooɓe. Hooreejo Fedde rewɓe hesniiɓe, Huley Sal Nuwaasoot, ñalnde 30 setaambar 2009 Maymuuna Alfaa Sih, koolaaɗo kuuɓal fedde hesniiɓe Maymuuna Alfaa Sih hesnaniiko lietnaa duwaan biyeteeɗo Alasan Baydi Bah, baraaɗo e hitaande 1991.  Kanko woni koolaaɗo kkuɓal fedde hesniiɓe.  Ko o maande hare ɓeeɗoo rewɓe kaɓetee ko ina wona jooni duuɓi 19, tawi meeɗaa yafɗude, e wondude e jaambaraagal mawngal e pellital mawngal, mbele aduna o ina annda ko kewnoo e ndeen hitaande 1991, nde ɓiɗɓe maɓɓe e worɓe maɓɓe e wandiraaɓe maɓɓe worɓe mbardetee amdu e nder kasooji laamuyel ceddungel.  Ko ɗum hare juutnde, duuɓi 19 aɓe ndarii e yiylaade goonga. Hannde, hay gooto waawaa wiyde ina ruppoo hujjaaji maɓɓe, sibu, so ɗi ñawndiraaka nuunɗal e peewal, ngootaagu ngenndi men waawataa wonde.  Kaŋko Maymuuna Alfaa Sih, o meeɗaa jaj-jajtinde e darnde makko. Alaa fof no ɓe kulɓiniraaka mbele aɓe ngoppa kaaɗoo haala. Ɓe mbaawnaama, ɓe etaama yeeneede maa soodeede, kono ɓe njaɓaani. Ɓe etaama fuunteede, ɓe njaɓaani. Ɓe etaama hoomteede e naññeede kono ɓe njaɓaani. Ko ɓe fellitɓe joofnude hare maɓɓe : ɗuum woni anndude goonga o, anndude ko kewnoo e ñalɗi boomaare 1991. Ko anndude hol saabinooɓe ɗii warngooji. Ko anndude hol warnooɓe. Ko salaade mukñaa. Ko salaade goomuyel warkoyeeɓe tunwina leñol no woorunoo. Ɗum fof ko yiɗde yo ngootaagu ngenndi ndi tabit e fawaade e nuunɗal e kaaldigal goonga.
https://pulaar.org/2009/11/26/bayyinaango-fedde-rew%c9%93e-hesnii%c9%93e/
E winndannde ɓennunde ndee, en ngardiino e daartol men haa ɗo kaalaten Bakkar wul Suwoyd Ahmed , mo ciforino-ɗen Maamaari Tagante , ganndo mawɗo golwole e hare fetel. Nde o ummanii jihaadi e wondude e Ahmeddu mo Barakna , ɓiyum Usmaan, e Wulaad Ahmed en, Kunta en e Sharaatiit en … En puɗɗinooma haalde haala Koppolaani .  Eɗen njokka. Koppolaani ɓurii yenaneede wonde mo yiɗi heɓde Muritani , fandina ɗum alaa e sago heɓta gese tamarooje Tagante e Adraar waɗta ɗum en e njiimaandi mum, ngaa sabu ko e majje ngenndiyankooɓe ɓee cuuɗotoo, ko kañje ngoni paabi maɓɓe. Barakna en ngummortoo kam en ko worgo Tagante, ruggooji mum en njana e « mooliiɓe laamu tuubakiri ». Emiir Iddawaysh e ɓiɗɓe mum nuli Maa el Ayniin yo wallit ɓe e hare hakkunde maɓɓe e koloñaal en. Sheek Siidiyya kañum waɗti wiyde : « rewi Alla, waɗata ko weli Alla tan ko jaɓɗo kalifaandi tuubakooɓe ». Maa el Ayniin ina yiɗi haɓde no doole mum potirnoo e koloñaal en e ɓaaraade e Tagante , sibu mo ɓaarii e Tagante maa dañ no jaawiri rewo e worgo kala. O welditini Regeybaat en e wulaad Gaylaan en. O waɗi Seek Hasan nulaaɗo makko timmuɗo feewde e Iddawaysh en, yo tin maa petelaaji ngummoro ɗum en Maruk . Koppolaani ne jooɗaaki : ñalnde 29 desammbar, o noddi mawɓe Barakna en wuuraninoo ɓe mo to Regba yiɗde yiɗde lomtinde Ahmeddu , Emiir Barakna. Miijooji maɓɓe kawri e Siidi Eli . Hakkunde makko e (kanko koppolaani) e Seek Siidiyya tiiɗti, ɓe nanondiri oon maa ummo Tararsa faya Adaraar , kanko o rewoya Tagante . Koppolaani e wondiiɓe mum ngummiima ndaaŋanii Tagante . Ɓe ɗaɓɓiri tirbiiji ɗii fof yo cujjan ɓe, njaɓa kalifaandi maɓɓe. Ñalnde 16 saawiyee ɓe ciiñti Giimi. Ngenndiyankooɓe ɓee paddoyii ɓe to Fum el Bath ; Koppolaani tini ɗum taartoyii, rewi Rey, yani e paabi Barakna, ɓeen piyi mo baral, kono mbarmin mo tan. Ɓe kaɓi hare muusnde to el Beder . Koppolaani wallitorii parbagaan no feewi. Alaa fof ko o waɗaani mbele omo hoomta Kunta en, haɓdiiɓe Idawaysh ko ɓooyi : gila nde ɓeen ndiiwi ɓe Tagante , nduppi wuro maɓɓe (1885). Iddawayesh en tini ɗum kirɓii nulaaɓe makko. O waɗdi e Fereer San (Frère Jean), añɓe Bakkaar battamboniiɓe, Muhammed wul Jaher mo Ehel Siidi Mahmuud kam e El Beshiir mo Mesuuma . O waggini ɓe yo ɓe mbelno walla ɓe mbaasa bonnande Ehel Siidi Mahmuud en, Tajakaant en, Mesuuma en, Iddawaali en, ngaa sabu e miijo makko ɓeen ina mbaawi bonondirde e Idawayesh en. Koppolaani enndi hoomtude Sharaatiit en nde o wiyata wonde Abbakaak en ko jartodinɓe. Mi siftina on wonde Iddawayesh en ko pecce ɗiɗi : Abbakaak en (woni baaɗi) e Sharaatiit en (woni powbi). O resndi yo wuftinan mo ndee feere bonnde ko mawɗo Ehel Siidi Mahmuud en biyeteeɗo Siidi el Muttaar , banndum Muttaar wul Ahmed , mawɗo Sharaatiit en. Hare moolanaande moolee hakkunde maɓɓe waɗi ko weetndoogo 1 abriil 1905 to Bun Gaadum . Ko ɗoo Bakkaar wul Suwoyd Ahmed heddii. O maayi o hoyaani, o maayi ko maayde yooɗnde omo fella haa kure makko ngasi, o hulaani, o dogaani. Jaambaraagal e cuusal ngenndiyankooɓe haɗaani koloñaal en foolde, nde wonde ɓe mbettu, tee hare ndee ko hare kuccondiral wonaa hare jawre (guerre de mouvement), walla hare geriyaa. Ko wari haako fof maayda heen : barɗo Maamaari Tagante daɗataa, danndataa. Jamma 12 mee, jomndel ngenndiyankooɓe, e gardagol Siidi Segiir wul Mullaay Seyn sori e nder kaŋ Tiisiksa tawi santinel ina toppitii jaɓɓaade jamfante mawɗo biyeteeɗo Siidi wul Seyn , gaddantunooɗo Koppolaani ɓirdugal kosam. Ɓe mbiyi Allaahu Akbar ! Piyanɗe eggi, conndi duki, dukti, Koppolaani nanaa ina hawsa ina wiya « Jallo heɓnu am wolweere am» , kono tawi ɓe ngidiima Alla e balɗe makko. Tuubakooɓe ina njenanaa ko Maa el Ayniin fewji ndee feere. Baŋ-yoo-baŋ yimɓe ina ngara e Emiir Tagante e Wulaad Buu Sbaa en yiɗde waɗdude e mum en tamannde wootere mbele ina kaɓtoo koloñaal en : wolde ummanaama. Ñalnde 3 suwee 1905 won e firigaaji ngullitiima e tuubakooɓe njanaama. Ñalnde 5 suwee, wecco wulaad Ngaylaan en e gardagol Muhammed wul Feddaar kam e Siidi Ahmed wul Mogeyya pelli tuubakooɓe, ndañi e mum en geɗal no moƴƴi. Oon jemma Ñemlaan yanaa, yantaa, ñaayaa, ñaaytaa, haa tuubakooɓe e watulaaɓe mum en cimmitii. Ñalnde 17 suwee, Tiisiksa fellaa, kulol naati koloñaal en e watulaaɓe mum en haa caaliti. En cifinooma Maa el Ayniin , en njiyiino hol iwdi makko. Jooni eɗen etoo jangtaade golle makko maantinɗe, golle joopiiɗe ndimaagu Magreb . E sahaa makko, ngenndiyankooɓe Muritani kala kanko woni dowrowo. So koloñaal en ina cifoo ngenndiyankooɓe Afrik ɓurɓe tampinde ɗum en, calii kala maslahaa hakkunde maɓɓe, Maa el Ayniin na jeyaa e ɓe ɓe ngardinta. Ko adii fof, o noddu juulɓe, o wiyi ɗum en yo murtu, caloo, piɗa, piɗɗoo kalifaandi. O nanondiri e Emiir Adraar , aɓe pellida koloñaal. Seek Hasana neldani mo ɓataake to Seek Sidiyya , omo hollita oon nimsa yawtanaani ɗum, haa jooni ina waawi yantude e laawol kisal, danndowol ndimaagu Muritani . E nder lewru saawiyee 1906, o nuldi ɓataake bayɗo noon e Muhamed el Moktaar mawɗo Kunta en to Hod e Tagante . O holli ɓe omo teddini dental ɓiɗɓe safalɓe, yo njejjit luure hakkunde mum en, ngonta tamannde wootere mbele ina ndannda, kisa ngam haɓtaade no fotirta nii yiɗɓe yoolde ndimaagu maɓɓe kamɓe kala. Ɓiɗɓe Muhamed Faadel kala, kanko woni sappo e ɗiɗaɓo, o mawni ko Hod , o ummii toon ko hitaande 1870, caggal nde baaba makko maayi. O weeri Shingiti , o ɓeydi ganndal makko, caggal ɗuum, e hitaande 1873 o ɓenni to Sagiyet el Hamra . O siiñti Smara e hitaande 1899. Jotondiral makko e Maa Seyn alaa luural. Alaa tampere nde o tampinaani koloñaal Espaañ en to Waad Deheb (worgo Saharaa). Omo yilloo sahaa e sahaa fof laamɗo Maruk ɗo Marakesh ɗoo, o yiyndira ɗoon e laamɗo Mullaay Hasan (1890) e laamɗo Abdel Ajiiju . Ko ɗum addannoo Sagiyet el Hamra wontude diiwaan keewɗo faayiida, to bannge politik e faggudu. Maa el Ayniin seeraani e wallitde haɓdiiɓe tuubakiri petelaaji. Hankadi laaɓii wonde kafeeje Muritani e Maruk na naatnaattondiri no feewi, haa wooroo. E dow banngagol Maa el Ayniin , tirbiiji Adraar njaɓi gardagol Mullaay Idriis . Mullaay darni konu ngu 500 soldaat. Ko ɓuri heewde e maɓɓe ko Awlaad Buu Sbaa en e Idawayesh en e Mesdiif en. Wolde ummiima ! Idawayesh en wondunooɓe e Lietnaa Andrieux kaalani Mullaay Idriis hol to ɓe tolnii, hol to ɓe njahrata. Gardinooɗo ɓe, na holla ɓe laawol majjini ɓe, ngenndiyankooɓe mbetti ɓe to Ñemlaan , ngadii Alla e balɗe Andrieux . Ɓe o yiɗnoo « danndude » njani e makko, kalki mo, njantoyi e ngenndiyankooɓe. Ñalnde 6 noowammbar, to Tiisiksa , alaa naatoowo, alaa jaltoowo, sabu Mullaay Idriis e konu mum ko udduɓe wuro ngoo. Nii wooraa fotde balɗe 24. Danndi koloñaal en ko matariyoosuuji. Ɓalli koloñaal en ngulii, maayɓe keewii. Ɓe njuurnii, ɓe njuurnitii, ɓe tawi no ɓe kaɓirtee nii, wonaa noon : ngenndiyankooɓe ndartorii ɓe ko « hare bettel » (geriyaa), kamɓe ɓe keblanii ko hare kuccondiral, maa hare jawre, ɓe nguddii ko e postooji maɓɓe, aɓe padi yimɓe ɓe nganndaa to ummortoo ɓe, hol nde njanata e maɓɓe (bettoowo tintintaa), no ɓe njanirta e maɓɓe. Ngaanumma waɗii ! Ɓe pellitii kamɓe ne haɓtoraade hare bettel. Ina jokki
https://pulaar.org/2011/11/15/dartagol-naatgol-kolonaal-e-muritani-5/
Hanki kikiiɗe,  « seppooɓe Ɓoggee »  njaɓɓaama jaɓɓungal jooɗngal. Ɗum ko jaɓɓungal Nuwaasootnaaɓe njaɓɓii ɓe ngal. Maa mbiyaa alaa mo araani bismaade ɓe e hollitde wonde ko e maɓɓe wondi ngam heɓtugol hakkeeji maɓɓe. Hanki kikiiɗe,  « seppooɓe Ɓoggee »  njaɓɓaama jaɓɓungal jooɗngal. Ɗum ko jaɓɓungal Nuwaasootnaaɓe njaɓɓii ɓe ngal. Maa mbiyaa alaa mo araani bismaade ɓe e hollitde wonde ko e maɓɓe wondi ngam heɓtugol hakkeeji maɓɓe. Laamu nguu noon, laamu Abdel Asiis e senerooji noon, no jaɓɓorii ɓee seppooɓe nii, alaa fof ko ɓuri ɗum soofde e haawnaade. Sibu go’o, seppo ngoo ko yamiraango. Ɗiɗi, seppooɓe ɓee, e arɓe jaɓɓaade ɓee, kam e fof ko yimɓe yamyamɓe, alaa mo ƴattii, alaa mo ngulli, alaa mo tooñi. Tati, nde sanndarmeeɓe ɓee e polisaaji laamu Abdel Asiis cookata e yimɓe ɓee gerenaaduuji ɗii, hay jeertinde ɓe njeertinaani, hay ɗaɓɓirde yimɓe ɓee yo caro, ɓe ɗaɓɓaani. Aduna fof ina haawaa, hol no yimɓe gañirta nii yimɓe, hol fof ko saabii nguu ngañgu feewde e ɗawaaɓe hakkeeji mum en. Haa teeŋti noon, gila ɓe ummii Ɓoggee ñalnde oo aljumaa 25 abriil, ɓe tacci ndee yolnde juutnde e nder nguleeki caɗtuki e caɗeele teeŋtuɗe, alaa fof ko laamu Muritani walliti ɓe. Wonande sikkitinooɓe walla ɓe mbelaaka faamde, kooninkooɓe ñawndataa abada gagga ndonaandi aadeeri (passif humanitaire), sibu, gartirgol mooliiɓe ina njeyanoo e sababuuji jooɓiiɗi laamu  Siidi wul Sheex Abdaallaahi.  Ndeke laaɓii, ko koninkooɓe ɓee kaalata koo fof, ko bawɗi gaɓɓule : njuulu kayhayɗi yoo, binnditagol gaññeeje wardanooɓe  « amdu e fenaande »  yoo, lomtinangol waranaaɓe e podooje goɗɗe keewɗe laatiiɗe  « nduya yahooru »  yoo, fof ko fuuntiiji ngonnoo. Yimɓe ina paamnoo ɗum, kono kadi ɓeydiima laaɓtude hanki kikiiɗe. Heddanii ɓee artiraaɓe, mberlaa e les caaleeje, e baasuuji ɗi njaggataa henndu e punndi e nguleeki e jaangol, ko jokkude hare e ballal kala muuyaaɓe goonga e nuunɗal. Ko jokkude hare, mbele ina keɓta jeyuuji mum en (ndariindi, leyɗeele, nokkuuji maɓɓe…), ɓe keɓtinee ko ɓe ɓiɗɓe leydi (ɓe mbinnditee, ɓe ndokkitii kaayitaaji maɓɓe ɗi koninkooɓe Muritani ceeknoo e hitaande 1989 nde taccinta ɓe ndee), ɓe lomtinanee tooñannge ɓe tooñanoo ngee. Muttaar
https://pulaar.org/2010/12/27/moolii%c9%93e-ja%c9%93%c9%93ungal-coofngal-2/
Nde senngo laamu, e gardagol hooreejo leydi oo hono Muhammed wul Abdel Ajiiju yuɓɓini seppo mawngo ñalnde alarba 9 saawiyee 2019, ngam, e wiyde maɓɓe, haɓaade « haala ngañantumaagu kam e seɓɓitaare » , yimɓe heewɓe, haa teeŋti e senngo luulndo, njaɓaani tawtoreede ngoon seppo, sibu, e wiyde mum en, « ko laamu nguu wiyi ina haɓoo jooni koo, ko ɗuum gollata ko ina wona jooni duuɓi sappo ». E wiyde luulndo «Abdel Ajiiju, nde tawnoo ina anndi waɗaani ko moƴƴi to bannge koɗdigal leƴƴi ɗii, woni ko e yiylaade weñcitde geɗe ɗee. So o welaama tan, hannde hannde, jeewte kuuɓtodinɗe jowitiiɗe e koɗdigal hakkunde leƴƴi leydi ndii ina mbaawi waɗeede. Tee min ceeraani e naamnaade ɗuum, kono o jaɓaani. Seppo hay dara nafataa e ɗuum » . Ko noon kadi «ko o laamii koo, alaa ko o toppitii so wonaa waaraade ngalu leydi ndii, o heyɗini yimɓe fof, o waɗi fenaande e ɗawgol e paltoor feere laamorde, huunde jibinnde mettere e ñiŋooje ɗe o yiɗi hannde dartinde ɗee » . Heewɓe ceeraani suurtude « feere fuunti nde o huutorii e ɗii duuɓi ɗi o laamii » : « njuulu Kahayɗi ngam hippude bone warkoyeeɓe », « sariyaaji njiyaagu ngam ɓeydaade heedande jiyɗinooɓe », « hare feewde e bonnooɓe jawdi (mufsidiin en) ngam ɓeydaade waaraade jawdi leydi » . Heewɓe ceeraani e fooɗtude hakkillaaji e caɗeele won ɗeen dente renndo, ko nanndi e hardaneeɓe, nguuri, walla paltoor leƴƴi ɓaleeji paltetee e laamu hee… Ko hono ɗuum jaaynoowo gooto ine wiyee Ahmed Jiddu Aali, binndunooɗo « Enen fof ko en arani en » , yaltinde winndannde woɗnde tiitoriinde « Doole Konu Ngenndi : mumtogol ngol woni ko e laawol ». O fuɗɗorii winndannde ndee ko « njiyetaake !» Hol ɓe njiyetaake ? E wiyde makko ko ɓaleeɓe. Hol to ɓe njiyetaake ? Ɓe njiyetaake e senerooji konu leydi ndii Konngol boom ñaaƴata ko e hunuko joom mum : « Njiyetaake ! Persidaa Ibraahiima Muttaar Saar e Caam Sammba, ɓe porfesoor Lo Gurmo tawti ko ɓooyaani koo, ina mbiyatnoo wonde yimɓe daande maayo njiyetaake e njuɓɓudi laamu Muritani sabu politik apartaayd laamu nguu tabitinta oo, laamu nguu ina yeddatnoo ɗuum, takka ɓe wonde firtooɓe ngootaagu ngenndi ndii. So tawii yimɓe ina njawatnoo ɗo Jallo walla Sidibe, walla Faal nomaa e kominikeeji batuuji ministeruuji, hay gooto miijotonooka wonde ina woodi nokku no woorunoo ɗo hay neɗɗo gooto e won e leƴƴi leydi ndii woodaani. Oon nokku woni ko e Doole Konu e Kisal. Oon nokku, walla mbiyen oon garaad ɗo hay ɓaleejo-afriknaajo gooto woodaani, ko garaad Seneraal. Hannde, konu leydi ndii ina jogii 34 seneraal tawi heen ɗiɗo ko hardaneeɓe (tonngoode 22 e 23 e doggol « Konu » garowol ngol). Kuccanen ko leelaani doggol senerooji, koyngal koyngal. Dooɓol « SD » firti ko « Seneraal Diwisiyoŋ » , « SB » firti ko « Seneraal Birigaad » . Konu 1. SD Megget 2. SD Hanene Siidi 3. SD Daah El Maami 4. SD El Buruur 5. SD Iselku Weli 6. SB Muhammed Sheexnaa 7. SB Hanene Henuun 8. SB Habiibullaah 9. SB Muttaar Bolle 10. SB Muttaar Mini 11. SB Baraahiim Fall 12. SB Tiyeb 13. SB Meyde 14. SB H’Reytaani 15. SB Ben Awuf 16. SB Hamada Boyde 17. SB Dehbi Jaafar 18. SB Takiyullaah Rayiis 19. SB Muhammed Eli 20. SB Hammadi Eli Mawluud 21. SB Dah Ageb 22. SB Rafaa 23. SB Ahmed Abdel Weduud 24. Abba Babti Sanndarmori 1. SD Sultane Lesuuwad 2. SB Bellaahi Ahmed Aysha 3. SB Maayiif 4. SB Jallo Sheex Balla 5. SB Hamuudi Taaya 6. SB Suleymaan Abude Garde 1. SD Mesqaaru 2. SB Baaba Ahmed 3. SB Xattaar 4. SB Yaakuub So tawii ko to Garde Ngenndi (Gardeeɓe), alaa baawnooɗo toon nomeede e oo garaad, wonaa to Konu walla to Sanndarmori, ɗo kolonelaaji ɓaleeɓe ɓooyɗi, laaɓtuɗi, kattanɗi, nehiiɗi, padi duuɓi jooni binndugol inɗe mum en e alluwal ŋabbugol faade garaad Seneraal. Hikka kadi, hay gooto e maɓɓe ardiiɓe konu ɓee cuɓaaki. Doggol maɓɓe nani (Kl firti ko Kolonel): 1. Kl Sidibee Samba (Gardo Jeni (Génie) Konu) 2. Kl Jah Saydu (Diisneteeɗo Konu to New York) 3. Kl Entanndaa Koytaa Buubakar 4. Kl Caam Mammadu (Gardo ɓooyɗo. TP/Konu) 5. Kl Entanndaa Sidibee Muusaa (Marin Ngenndi) 6. Kl Ganndegaa Samacee 7. Kl Entanndaa Kamara Makha 8. Kl Natugaa Mbooc 9. Kl Kone Hasan (Sanndarmori) Kono tan, e nder ngoo weeyo moƴƴanngo Ngootaagu Ngenndi – mbaɗanaangu seppo e gardagol Hooreejo leydi, Ñalawma fooftere joɓeteeɗo, Inniraa mbedda gonnooɗo e innde maande mawnde aarabeeɓe e afriknaaɓe e ceer-mond – so gooto e ɗiiɗoo koleneluuji 9 ɓeydananooma garaad, maa sukkatno kunuɗe ɓee bonnooɓe Ngootaagu Ngenndi, hono Ibraahiima, Sammba e Gurmo. Ɓayri ɗuum waɗaaka, eɗen poti faamde tan wonde, bonnooɓe Ngootaagu Ngenndi ɓee, wonaa sikketeeɓe ɓee. »
https://pulaar.org/2019/05/15/konu-ngenndi-mumtugol-ngol-woni-ko-e-laawol/
Ko haaldude addi nanondirde, ko nanondire addata gittondiral kumpa. Tee kala ɗo kumpa hakkunde yimɓe ittaa, ene hasii ɓamtaare newoo. Sikke alaa kay, ene anndaa, leñol fulɓe, woni heen ko yimɓe ƴoƴɓe, annduɓe, finɓe.  Mo yeddi ɗum fof yo rutto e taariik, ruttoo e annduɓe men nanaaɓe hannde e winndere ndee fof, sabu mum en waɗde ko ene haaltee gila dawaa dawi haa hirndaa hirndi. Kono won meeɗɗo naamnaade, « mbele ɗemngal muynete, walla janngete ». Ngal naamnal ene jojji waɗaneede gostondiral miijoo ngam hiñeede haa humam-binneeɓe wayɓe no am fof ɓeydoo dañde heen faamaamuya. Ɗuum noon gasata ko e kaaldigal, ɗo miijooji pelɓondirtee, ɓurngo yaafde fof joñoo, saama, haa heddoo wooto pattamlamo. Sikke alaa, mawɓe ɓe njoofi-ɗen jooni ɓee, so mbiyaama ko finɓe, ko sabu ene njaɓatanoo juwondiral, ɓetondiral gannde e miijooni, gostondiral faamaamuyaaji, jeddondiral ngal aldaa e fitina, tawi pette maɓɓe e goɓɓe ɗe ɓe piyondiratnoo ɗee, ko addude dalillaaji haa heɓa hakkille mo yeewtidta oo, faama miijo mum, jaɓa. So en ngartii e naamnal ngal, annduɓe kawri ko hay sinno a jibinaama pullo ne, so a janngaani Pulaar a waawataa ɗum. Ko ɗuum waɗi ɓe mbiyi, « ndeke ɗemngal muynetaake, janngete ». Ko wonaa ɗuum koo, eɗen nana Pulaar ene wiya « amo rawane, addantaa ngesa jabbeede hikka so naataani ». Ko ɗuum waɗi, enen fof e jeyeede e leñol ɓeen wiyeteeɓe finɓe, faamɓe, annduɓe no kaaldata, ɓe kaaldata, nde kaalata e ɗo kaaɗata, addanaani en wayde noon. Ɓur-ɗen heewde hannde ko haaldooɓe ɓerɗe, tawa nii miijaaki ko ɗum jogori jibinande ɗum en. Maa wood biyɗo, « holi ko kaa haala roondii ». Addi kaa haala ko won ko teski-ɗen hannde e renndo men. Ɗuum woni waasde en jogaade hattan yeewtideede, wostondireede miijooji, yeddondireede walla dallinondireede. Eɗen mbaawi rokkude yeruuji seeɗa tan, tawa en luggiɗinaaki : Banndam en, en potii diwde ɗoon. So neɗɗo haalii ko njenena-ɗen ko fenaande, en koddirii joom mum ko majjuɗo, mbaɗten ɗum e laawol tawa en ndukaani, en ƴattaaki, en kaɓaaka. Mbaɗen no mawɓe ɓe kaalɗen naane ɓee mbaɗatnoo nii, so haɓireede dalillaaji. So neɗɗo haalii huunde, heɗto haa paamaa miijo mum. So ene jojji mbiyaa yo dallin, mbaasaa tan, hono hojom, yande e joom mum. So a anndii o wondi ko maajjere e waasde faamde, waɗ no ganndo men AAMADU HAMPAATE BAH wiynoo nii « so a haalanii neɗɗo huunde a dallinii, a ronkii yo o faam, aan deƴƴu, keɗo-ɗaa mo, mbele paamaa miijo makko. Kala nde paam-ɗaa miijoo makko, maa a faamor heen holi ko saabii kanko o faamaani miijo maa ». Nguddirten tan ko wasiya. Kaan wasiya woni ñaagaade yo en njettu Alla, dokkuɗo en ko waɗi haa ceertu-ɗen e kulle koo, ɗuum woni hakkille, ndeenen ngolɗoo konngol gummingol e AAMADU SAMMBA DEMMBEL « Hakkille ko jalo remirteengo renndo tawa duggaani, ko lottundu hiwooru kala colli ŋoñotooɗi neɗɗaagu. » Malal Sammba Gise
https://pulaar.org/2017/09/17/kaalden-goonga-haaldude-addi-nanondirde/
Laamu Muritani loppitii leydi Donnaaynaaɓe, hay ɗo ubbi maayɓe woppanaani ɗum en, sibu ɓe ubboyta ɓe ko Senegaal. Gese maɓɓe ɗe ɓe ndematnoo tottaama omdafeer en ɓalliiɓe laamu, tee dowla Muritani wondi ko e ɓeen omdafeer en. Donnaaynaaɓe maa tacca maayo, paya Senegaal, ko toon mbirnoyta maayɓe mum en. Ɗum addani mawɗo wuro ngoo wiyde « to Donnaay, kala maayɗo wontata ko Senegaalnaajo ». Waɗi noon ko sammbataliije keefii cehe wuro ngoo. Mo alaa hay ɗo ubbi maayɗo mum, miijantaake jogaade ɗo remi, alaa ko haali ɗo oorni jawdi mum. Ngam faamde caɗeele leydi ɗe donnaaynaaɓe ngondi ɗee, maa ndutto-ɗen caggal. E hitaande 1990, hitaande caggal luural hakkunde Senegaal e Muritani, konu Muritani yaɓɓi hakke, taccini ɓee ɓaleeɓe Muritaninaaɓe gaɗa maayo, e wiyde Aamadu Muttaar Wan mawɗo wuro ngoo : « konu Muritani waawni min woppude leyɗeele njaatiraaɓe amen e mooloyaade Senegaal ». Kono laamu Muritani ina jokki haa hannde yeddude ɗee bone, sibu ko e hunuko mawɗo leydi oo e hoore mum, hono Muhammed Abdul Asiis, ngolɗoo konngol yalti : « min peccitiima leyɗeele cooyɗe, ɗe ndemaaka. En mbaawaa haɗde jeyaaɓe rewo Muritani remde to worgo leydi ndii ». Sinno tan ko remooɓe goonga goonga rewonaaɓe kuutortonoo leydi ndii, omo waawi wiyde noon. Kono fawi junngo mum e leyɗe daande maayo hannde, ko yimɓe laamu tawi ko ɓuri heen heewde ko koninkooɓe e koye mum. Hay innde mawɗo leydi ndii e hoore mum ina sowtee heen e sahaa kala… Bookara Aamadu Ƴoogirde : Le360
https://pulaar.org/2017/09/11/to-donnaay-muritani-kala-maay%c9%97o-wontata-ko-senegaalnaajo/
Ndenndaandi ɓesgu Siin, (e Sinuwaa koybinaaɗo : 中华人民共和国 ) walla ‘’Siin ɓesnuɗo’’ (mbiyen tan Siin) ko leydi Asii fuɗnaange. Ko famɗi fof, miliyaar e teemedde tati miliyoŋ fittaandu (1 300 000 000) Ina nguuri e mayri, woni jeegoɓal yimɓe winndere ndee. Ndenndaandi ɓesgu Siin, (e Sinuwaa koybinaaɗo : 中华人民共和国 ) walla ‘’Siin ɓesnuɗo’’ (mbiyen tan Siin) ko leydi Asii fuɗnaange. Ko famɗi fof, miliyaar e teemedde tati miliyoŋ fittaandu (1 300 000 000) Ina nguuri e mayri, woni jeegoɓal yimɓe winndere ndee. Kayri ɓuri leyɗe aduna ɗee kala heewde yimɓe. Siin ko leydi njaajndi, sibu wertallo mayri ko 9 677 009 km2. To ooɗoo bannge ko ndi nayaɓiri e winndere ndee. Ndi tuggi ko e powle Geec pasifiijo haa e kaaƴe toowɗe gonɗe fuɗnaange Tajikistaan (PAMIR), faade moraande Gobi, haa haayre Himalaya, haa e lowlowi duungel Inndosiin (Wiyetnaam, Kammboje, Laawos, Birmaani e Caylannde). Siin na heerondiri e 14 leydi. Kayri e Riisi ɓuri leyɗe ɗee fof heewde heediiɓe. Ɓeen heediiɓe Siin, tawi ko e njoorndi, ngoni : Wiyetnaam, Laawos, Birmaani, Butan, Nepal, Pakistaan, Afganistaan, Tajikistaan, Kirgisistaan, Kasakstaan, Riisi, Mongoli, Koree rewo. Njuuteendi keeri Siin ko 22 117 km (ɓurngol juutde e winndere ndee). Heediiɓe Siin, tawi ko e diƴƴe ko : Koree worgo, Japon, e Filipiin. Ina wiyee ko ndi ɗiɗmiri to bannge ƴellitaare faggudu, walla nii, gila 2014, ko kayri heedi yeeso Dental dowlaaji Amerik to oon bannge. Konu mayri ɓuri konuuji winndere ndee kala mawnude ; ko ndi ɗiɗmiri to bannge njeeygu. Ko ndi tergal duumingal nder Goomu Kisal Fedde ngenndiije dentuɗe. Tippudi mayri politik e faggudu ko keeriindi, sibu ndi nawdi ko demokaraasi e jiilgol tamingol, hono ko anndiraa « faggudu renndiyaagu jehre » (économie socialiste de marché), ɗum firti ko faggudu nduu ko faggudu hoore jawdi (capitalisme), kono endi waɗanaa keeri, tee ko laamu ɗowata ɗum. Doosɗe leydi ɗee ko nii cifirii ndi : “Dowla renndoyaagu les yamiroore demokaraasi ɓesngu, dow gardagol lannda ubriyeeji, gardagol tuugingol e kaɓɓondiral hakkunde ubriyeeji e remooɓe”. E nder ngardiika doosɗe leydi ndii, ina feeñninaa heen ko Heerto Maruceewo Siin (Parti communiste chinois – PCC) ardii fof, kadi miijanteendi dowla oo ƴoogi ko e miijooji Marx-e-Leniin. Siin jeyaa ko e pine aadee ɓurɗe ɓooyde. Ine wiyee nii pinal mayri woni pinal duumingal ɓurngal ɓooyde e winndere ndee. Pinal ngal fuɗɗorii ko e daande maayo “maayo oolo” (fleuve jaune), reɓi feewde worgo (keɓtugol leñol Han en leyɗe Yangsi Jiang) e feewde hirnaange (leñol Han e Tang), keɓtugol Shinjang  e Tibee (leñol Tsing en) e feewde rewo, hono Mandsuri e Monngoli (leñol Tsing en). E nder ngolɗoo daartol juutngol, ɓooyngol, leydi Siin fecciima e cili keewɗi, caggal ɗuum rentiti. Jananinkooɓe kalfii ndi e cili ɗiɗi. Monngol en kalfii ndi e teem 13ɓiire, Mansuu en kalfii ndi e teem 17ɓiire, hay so tawii noon ɓeen mbattini ko huutoraade aadaaji siinnaaɓe e njuɓɓudi mum en ngam yiilde leydi ndii. Idii wootiɗinde leydi ndii ko laamɗo biyeteeɗo Shin Shi Huang, coso laamu Shin (Qing) (dokkuɗo leydi ndii innde mum ndee), duuɓi 221 hade Iisaa. Ko ndeen Tata mawka Siin (la Grande muraille de Chine) mahaa. Siin wonti leydi mahiindi to bannge politik e ɗemngal e pinal ƴellitingal, daɗi winndere ndee kala e fannuuji keewɗi, haa arti to ñeeñe e safaara e karallaagal. E njiimaandi leñol Han en (206 hade Iisaa haa 220 caggal Iisaa) e Tang en (618 haa 907 caggal Iisaa) e Song en (960-1279) leydi ndii ina deeƴi, ina duumii e jam. E oon sahaa Siin ina hiisee wonde leydi ɓurndi faayodinde e winndere ndee to bannge yimɓe mum e karallaagal mum e pentugol geɗe kese, teeŋti noon nde Tang en e Song en laamii ndi ndee ; hay so tawii noon e daawal hakkunde ngal, laamuuji leƴƴi ɗiɗi kaal-den dow ɗii, kareeli ɓesngu njolii e mayri haa ndi feccii. Ɗo yahanoo artaa fof, leñol Han heɓti laamu e hitaande 1 368… Ko tesketee ɗoo, ko hay e sahaaji nde Siin feccii ndee, pinal mayri fof e heewde eddaaji, yo won to bannge aadaaji ndefu, haa e ɗemɗe, e caccuki e sifaaji nguurndam, leydi ndii ina wootiɗi to bannge pinal e njuɓɓudi e politik, kayri fof e yaajde haa ɓurti. Waɗi nguuɗoo ngootaagu aaɓnaade ko binndol ngol tuugaaki no feewi e sawtawol, sibu ko ɗuum addani ɗemɗe ceertuɗe leydi ndii e calsalti mum en, waawde nanndude maaɗe mbinndiin. E sahaa nde leyɗe tuubakooɓe njaaɓani jiimde winndere ndee, hawri ko leñol jiimnongol Siin ngol ina leefi ; ko ɗuum addani leydi ndii fooleede e cili keewɗi, tuggi “wolde opiyoom” (la guerre de l’opium). Siin rimɗiti tan ko nde fooli Japon e hitaande 1945 mawninteende hannde ndee. Ndenndaandi ɓesgu Siin sosaa ko ñalnde 1 oktoobar 1949 caggal nde Heerto maruceewo Siin fooli Kiyoomintang. Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2015/12/27/ndenndaandi-%c9%93esngu-siin/
Won meeɗo wiyde “tuubakiri ari ko bonnude diine men e aada men.” Ɗum waɗi jeddi, o rokki yeru karte, ɗo pijoowo ɗum nanata noddinaandu jamaa wiya «haa mi tellina ngoo junngo» . O ɓeydi heen, « gila teleeji ngari, sukaaɓe men njogtii jikkuuji tuubaooɓe » . O reftini heen, « telefonaaji ngarii kisa tokkiti ngal dow haa cammalle njoorii ». Goɗɗo naamnii mo wiyi : « mbele ko ko tuubaako addi koo boni, walla ko enen ngoni huutoririiɓe ɗum no boniri »? E ko sikke alaa, hono ɗee naamne ene njojji, sabu won e men ene ɗeɓi majjude e nder miijooji mumen, haa ndonki faamde holi ko woni « nanngitaade e hanki mum udditoo e hannde mum ». Won meeɗɗo naamnaade mi holi ko woni yahdude e jamaanu ? Sikke alaa ko naamnal jarngal waɗande yeewtere, mbele oornooɓe ngarta. Waasataa wona e sahaaji garooji, walla e mbaydi ngoɗndi, haa teeŋti e mbaydi gostondiral ɓurndi heewde huutoreede hannde ndii. Ko e ndiin mbaydi nii kisa njiɗnoo-mi ngarten hannde, sabu teskaade, ganndo gooto wiyiino « ganndal ngal aldaa e pinal heewi waɗtinde ko e boomde joom mum ». Nde tawnoo o huutorto ngal ɗo haanaani, o welsindoo ngal e sahaa nde ngal fotnoo saakteede. So ɗuum alaa, o saaktira ngal no haaniraani, haa bonna kisa ko junngo tagaaɗo waawaa feewnitde. Mbele wonaa e kaan sahaa ngon-ɗen hannde ? Mi yiɗiino njeewtiden e ko yowitii e ɓure gonɗe e telefonaaji ɗii, haa teeŋti e watsapp, Wiber, facebook, ekn…. Kono won e caɗeele ɗee ɗe en peeñninaani. Ɗuum ene nawta en e naamnal biyngal « mbele ko ganndal tuubakiri boni walla ko kuutoragol men ngol woni ngol feewaani ?» Makka yahretenoo ko duuɓi ɗiɗi ummoraade e nokkuuji men ɗii, ko laaɗe diwooje ngari koo, en mbiyataa ɓeydaaki moƴƴinde diine men. Lislaam farlinaani e ɗannotooɗo koorka, sabu mum anndude, jahɗo anndaa to sahaa taƴgol tawata ɗum, wontana ɗum lor. Kono hannde, alaa ɗannotooɗo mo dawrataa koorka, sabu mum yenaneede (e ballal Alla) hade futuro yonde tawata ko yettiima ɗo faynoo. Waɗde yoɓde tawataa en. So sahaa njuulu yontiino, noddinoowo ŋabbata ko dow sooroo ene wulla ene yiiloo, mbele daande mum nanee fuɗnaange, hiirnaange rewo e worgo. Hannde, omo waawi jooɗaade ɗo gootel daande makko nanee to ɓuri woɗɗude e to nde haaɗatnoo.  Yeruuji kollirooji ɓure golle tuubakooɓe mbaɗi e moƴƴingol diine men ene keewi. Mi haalaani ko pinal men koo, sabu so tawii, hannde, en mbaawii anndude no koreeji men goɗɗi nguurdi e duunde baaba Aadama hee ko Alla e rajooji, teleeji haa heɓi internet. Miin dee kam mi faamii, wonde wonaa ko tuubakiri addi koo boni, ko no kuutoririto-ɗen ɗum nii woni ko feewaani. Sinno ko sago, wonɓe watsapp ɓee kuutoroo ɗum ngam ɓeydaade jannginde yimɓe ɓee e finndinde ɗumen, sabu watsap taƴii enɗe, seerndii ɓiɓɓe yumma, bonnii dewle. Ko fotnoo suuɗeede fof wejaama e boowal, ko fotnoo ñuumbeede fof ne kay saaktiima haa fotɓe nande e potaani fof nani heen. So mi hulaani, mi wiya won nii huutoriiɓe oo fartaŋŋe ngam yoɓtaade ko mbaɗanoo sabu mum en ndeke wuutanonaade baɗnooɗo ɗum en. Wiyatenoo ndeen ko konngol ko ndiyam, so rufii ɓoftotaako. Waɗnoo mawɓe wiyde noon ko anndude so konngol yaltii naattataa. Kono sikke alaa kay, so ndiyam rufii, mo tawaaka nde ɗam rufata fof ene waawi yeddude sabu nde ari tawi ko ɗo ɗam rufnoo ɗoo yoorii. Waɗde mo tawaaka nde haala haalatee ene waawi wiyde «  wonaa goonga, kaari haalataa ko wayi noon ». Jooni noon, konngol walla natal naatngal e nder Watsap ne no mbiyaten ɗum ? Ma a taw ko nebam ndufɗam, ɓoftotaako, tee maa waɗ baɗte kaɗooje guloowo yeddude. Malal Sammba Gise
https://pulaar.org/2017/05/29/kaalden-goonga-tuubakiri-ari-ko-bonnude-diine-men-e-aada-men/
BRICS , (ko anndiranoo BRIC ) ko tonngol joopingol ɗeeɗoo leyɗe : Beresiil ( B ), Riisi ( R ), Inndo ( I ), Siin ( China woni C ), Afrik Worgo ( Soutth Africa woni S ). Ina tonngiree kadi heen sahaaji  ABRIC ( Farayse)…  Leyɗe joy ɗee, kiisetee ko e leyɗe mawɗe, ƴellittooɗe ( jeenaɓiri , jeegoɓiri , nayaɓiri , ɗiɗmiri , e noogaas e joyaɓiri to bannge faggudu). BRICS , (ko anndiranoo BRIC ) ko tonngol joopingol ɗeeɗoo leyɗe : Beresiil ( B ), Riisi ( R ), Inndo ( I ), Siin ( China woni C ), Afrik Worgo ( Soutth Africa woni S ). Ina tonngiree kadi heen sahaaji  ABRIC ( Farayse)…  Leyɗe joy ɗee, kiisetee ko e leyɗe mawɗe, ƴellittooɗe ( jeenaɓiri , jeegoɓiri , nayaɓiri , ɗiɗmiri , e noogaas e joyaɓiri to bannge faggudu). Joyaɓe ɗiɗi ( 2/5 e walla 40% ) yimɓe winndere ndee ko e majje nguuri, kono, ko kañje ndoondii ko ina tolnoo e joyaɓe tati (3/5e ƴellitaare faggudu winndere ndee).  Leyɗe nay BRIC ɗee ina mbaawi peesondirde e G8 (leyɗe winndere jeetati ɓurɗe ƴellitaade ɗee ( Amerik, Yaabaan, Almaañ, Farayse, Angalteer, Itaali, Kanadaa, Riisi ). Ina jooɗtoraa, e hitaande 2050, ko Siin wontata leydi ɓurndi doolnude e wiindere ndee, Amerik rewa heen, Inndo ara, Beresiil sukka heen, Riisi ara. Siin maa ardito Amerik hakkunde 2020 e 2030. Leyɗe BRICS Leyɗe goɗɗe ina njiɗi naatde ndeeɗoo fedde : Meksik, Koree Worgo e Turki . ________________________________________________ Batuuji BRICS – 16 suwee 2009 to Lekaterinbourg, to Riisi  e 16 abriil 2010 to Barasiliyaa, laamorgo Beresiil ; e 14 abriil 2011, batu tataɓu jooɗii ko to Sanya (Siin). Ko ɗoo BRIC wonti BRICS, nde Afrik worgo naati fedde ndee. Ko ɗum kadi fusi Tatiiru Beresiil-Inndo-Afrik Worgo, naattundu hankadi e BRICS. Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2011/11/03/hol-ko-firti-brics/
Pulaagu | Pulaar.org | O yahii, oo mawɗo jom “ARƊO AU COEUR DE LION”   (tiitoonde defetre o winndunoo). Ceerno Juulde Layya, Ganndo Afriki, laatinooɗo Ɗowoowo CELTHO 1977 haa 1997, tergal timmungal « Goomu UNESCO Anndeyankaagal ngam binndol Daartol Kuuɓtinngol Afrik » . Oo gorko newiiɗo, moƴƴo, jiɗɗo pinal mum e ɗemngal mum, mo tampataa, saŋkiima ñalnde 27 Juliyee 2014 to wuro Ñaamee (Niijeer), ko ɗoon o wirnaa ñalnde 28 nder “Cimetière Musulman de Niamey” . Yo Geno yurmo mo yaafoo mo, yarna mo e beeli Kawsara …. aamiin. Ceerno Juulde ko ganndo kuɓɓuɗo to renndoyaŋkaagu (ganndal renndo), o jeyanoo ko lesdi Niijeer. O yahii o waynaaki ñalnde 27 juliyee 2014, o wirnaa janngo mum ɗoon e sahre Ñaamee, ñalnde juulde Koorka, tokara makko. O yahrii ko duuɓi 77 tan. Hannde oo ko e cukaagu. Geno e baawɗe mum limtotaako ñemmbotaako. O yiyi Aduna ko ñalnde Juulde Taaske hitaande 1937, o ruttii e Joom makko ñalnde guppili Juulde Koorka 2014. Ɗum jibinii e ɓerɗe men malu e jaabowol duwawuuji juulɓe kala. « Renndoyaŋke Ngenndi » (le Sociologue National) , ko noon wiɗtooɓe Duɗal Toowngal Ñaamee mbiyatnoo mo. Ñalnde wirwirnde makko, Alfaa (Pr) Buube Gaado, gooto e sehilaaɓe makko, yahdiiɓe makko, seedtiima golle oo gorko « jamyamo », newiiɗo mo hono mum weeɓaani hannde. Nguurdnam Juulde heewii nafoore : o wonii sanɗa kaɓaniiɗo ƴellitaare Afriki, o laatiima biɗtoowo timmuɗo. Ko ɗum addani mo ɗannanaade leydi Mao Tse Tung, Shiin. O arti, o naati e heerto (parti) PAI. Gaagaa darnde makko to dawrugol, o ɓuri teskoreede ko ganndo timmuɗo, biɗtoowo ko fayti e geɗe renndo. Golle makko ndañii ngartam paayodinɗam to bannge Renndoñankaagu, Leƴƴiyankaagu, Neɗɗiyankaagu, Hakkilantaagu, Donaaɗi e Daarti Jangtaaɗi, Ɗemɗiyankaagu, Coñce Jangtaaɗe, ekn. O yiyliima, o wiɗtii, o remii ɗee gese kala, teeŋti noon to bannge renndinde, winnditoo, kadi fira donaaɗi jangtaaɗi kala leƴƴi leydi Niijeer haa arti noon e Zarma-Sonngay, Hawusa e Fulfulde . Golle makko e banndaaji o renndini ina mooftaa to senngo nanɗe-jiyle SERVA mo IRSH  to Ñaamee. Juulde liggodiima e mawɓe annduɓe wiɗtatnooɓe ŋanaa ko fayti e Afrik, ko wayi no Mawɗo Buubu Hamma , Jean Rouch, André Salifou, Louis Vincent Thomas, Abdullaay Baara Joob, Greenberg, Geroges Balandier , ekn. Juulde woppirii en golle paayodinɗe laatiiɗe hannde duttorɗe wiɗtooɓe. Ko binndanɗe e defte e ciimti ɗe ngartam mum en heewi fannuuji. Yoga heen, maa fof, mbinndaa ko e ɗemngal Farayse. Ɗe njettiima defte jeenay (9) kuutorteeɗe hannde nder Duuɗe Toowɗe. Eɗen cifotora deftere o winndidi e Christiane Seydou nde tiitoonde « L’Epopée peule de Boûbou Ardo Galo » . “Renndoyanke Ngenndi” woppirii en kadi binndanɗe e ngartam wiɗtooji bayyinaaɗi (caraaɗi) e jaayɗe mawɗe kormaaɗe, ko ina yettoo binndanɗe sappo e tati. Juulde tawtoraama golle keewɗe. Nde Ceerno Buubee Gaado jangtotoo golle Juulde Layya, o haalii ngol konngol jowitiingol, konngol Aamadu Hampaate Bah « Hay so Juulde Layya wonaa donaaɗiyanke e mbaydi kiiɗndi, o laatiima tigi defterdu sumndu » . Tigi, o jeyanoo ko e wuurɓe hakkunde gonal koloñaal e jeytaare leyɗe men. Juulde Layya liggodiima e mawɓe tedduɓe afriknaaɓe, kono kadi o laatiima neɗɗo mo neɗɗaagal timmungal, kaɓɓiiɗo e pinal Afrik, pinal noddungal ɓiɗngu-yummaagu, jokkere-enɗam, pinal noddungal jam e cehilaagal. Juulde Layya ko Renndoyanke juurnitiiɗo kuutaragol donaaɗi jangtaaɗi nder nguurndam ñalnde kala. Juulde Layya jibinaa ko e hitaande 1937 to sahre Taamu, nder diiwaan Saay. Ko ɗoon e Saay o naati jaŋde duɗe koloñaal hade makko naweede Kolloo e hitaande 1944 haa 1950, duuɓi jeegom. Nde o gayni ɗoon jaŋde leslesere, o fayraa Bamako, o waɗi toon jaŋde hakkundere to « Lycée Askia Mohamed » (1950 haa 1957). Caggal nde o heɓi « bakkaa » , o janngoyi to Duɗal Toowngal Ndakaaru duuɓi sappo (1957 haa 1967). Ko ɗoon o heɓi talkuru Jaŋde toownde ko fayti e renndoyankaagu. O diwi ɗoon kadi o fayi Farayse, o woni toon haa 1974, to Duɗal Toowngal Paris 10 – Nanterre. O yaltiri talkuru Doktoor ko fayti e Leƴƴiyankaagu. To nguurndam makko to njuɓɓudi-laamu, o ardiima nokkuuji keewɗi, haa arti noon e : – koolaaɗo kuuɓal Goomu Ngenndiyankeewu UNESCO to Niijeer (1962-1970) – jooɗaniiɗo hooreejo Buubu Hamma to Goomu Nduumiingu wakilaaɓe ngam binndol « Encyclopedia » Afrik to Accra, Gaana (1964-1966). – ɗowoowo « Institut de Recherches en Sciences Humaines », IRSH/Duɗal wiɗto siyaas neɗɗaagu to Duɗal toowngal Abdu Mumini to Ñaamee (1970-1977). – ɗowoowo Nehaande Njiylawu Ɗemɗe e Daarti e rewrude e donaaɗi Jangtaaɗi, « Centre d’Etudes Linguistiques et Historiques par Tradition Orale » (CELHTO)   mo Fedde Ngootaagu Afrik (OUA) to Ñaamee (1977-1997). – tergal Goomu siyaas winndereewu ngam binndol Daartol Kuɓtidinngol Afrik, UNESCO (1979-1999). UNESCO teskiima golle Juulde Layya ko ina wona laabi ɗiɗi. Heen gootol o yeenaa ko « Médaille de bronze Simon Bolivar ». Weeɗi mo ɗum ko Koolaaɗo Kuuɓal gadano UNESCO e lewru Nowammbar 1998. Ɗiɗmol ngol o heɓi ko « Médaille d’argent Avicenne » e lewru abril 1999. Renndoyanke ngenndi heɓi fooftere golle ko ñalnde go’o saawiyee 1998. O dañii to ɓesngu ko ina tolnoo e ɓiɗɓe njeetato. Ko o ganndo fannuuji keewɗi Niijeer e Afrik ɓelsi. Ko ɗum tagi musiɗɗo makko Buubee Gaado wiyde “Juulde, a golliima ko potno-ɗaa gollaade nder tiiɗnaare, a dañii heen raay nder deeƴre e teddungal. Yo leydi ɓuuɓe, Juulde”. Aamadu Malal Gey, biɗtoowo/binndoowo e ɗemngal Pulaar Renndoyankaagu = Sociologie Leƴƴiyankaagu = Ethnographie Neɗɗiyankaagu = Anthropologie Hakkileyankaagu = Psychopathologie Donaaɗi Jangŋtaaɗi Daartol = Traditions orales historiques Ɗemɗiyankaagu = Linguistique Coñce jangtaaɗe : Littérature orale – IRSH :  “Institut de Recherches en Sciences Humaines” : Duɗal Wiɗto Siyaas Neɗɗaagu to Duɗal Toowngal Abdu Mumini to Ñaamee – CELTHO : Centre d’Etudes Linguistiques et Historiques par Tradition Orale Yah ɗoo ngam humpitaade mo
https://pulaar.org/2014/08/20/sankaare-juulde-layya-ful%c9%93e-%c9%93elsii-ganndo-nanaa/
Mo woyi maayɗo maa deƴƴu Mo yeewni ɗum ne, maayda e yeeweende. Maayde e yurminaade, ko nde jaakoranooɗo ardii Teeŋti e ɗalɗo baaye, mo anndaa to tiindii. Yurminiima to jawdi e to ndiwri Saka e aadee, joom miijooji. Ko yiɗi maayɓe nguurta fof, ko oo ɓuri Cinndiiɗo mette, ɗawaaɗo mbelemmaaji. Mo woyi maayɗo maa deƴƴu Mo yeewni ɗum ne, maayda e yeeweende. Maayde e yurminaade, ko nde jaakoranooɗo ardii Teeŋti e ɗalɗo baaye, mo anndaa to tiindii. Yurminiima to jawdi e to ndiwri Saka e aadee, joom miijooji. Ko yiɗi maayɓe nguurta fof, ko oo ɓuri Cinndiiɗo mette, ɗawaaɗo mbelemmaaji. Jinnaaɗo woppii mo, o diwaani Omo daggi-daggina, yahdu, o waawaani Korsa e nguleeki makko, o haaraani Hay ayaawo makko, o mooftaani Wonde mo doofollo, o mawnaani. Taaniraagel ko nguuriiki daande-maayo Heɓɓitiima kono juutaani Anniya e korsa, maayde ɗaccaani. Pamaro duuɓi, omo yiɗi deenoowo Pamaro doole, omo sokli balloowo Pamaro peeje, omo hatojini e ɗowoowo Kono e ndee yolnde, o dañaani ɗoftoowo. O ɗaldaama kadi ceddeejo pamaro njurum Pamaro hakkille, ɓernde ena wiyi kurum Pamaro korsa mo anndaa hurum. Waɗtii mo ndolo galle, mo fooftataa Ko foti e ko fotaani, golle, o sownataa Ko o waawi e ko o waawanaa, liggey, o riiwtataa Tawa ɗuum fof, piyle e mbonka, o daɗataa. Ɓalel haƴƴii nde yontaani Joote e najooje ngardii nde haanaani Puɗal haa mutal, omo e darnde Mutal haa puɗal, omo e miijo Omo miijoo battande makko Battande kala njabeeri ndi aldaa e galle. Sinketaake, suɗetaake Weltotaako, weltintaake. Ñalnde ñaantungal, ko o ɓoliiɗo Ñalnde  softeende, ko o junnginiiɗo Ñalnde weltaare, ko o cuniiɗo Sibu yolnde jahɗo mo wonaa gartoowo. Ñalnde tonngii ɗoyngol, humtanii mo sannju O waala anngude no tanngiiɗo felewere O seeka leeɗe, o tiindoo baamuule O feeca ndee sahre  goonga, omo lawoo janaale Omo ñuuña ko hiwtinta mawɗo, woynata baaye. Udumere waawaa lomtaade baafal So lomtiima ne tawa asli mum ko baasal. Mo dañaani ko yiɗi koo, yiɗa ko dañi koo Mo ronki yumma mum, muyna e taani mum. Gelongal Fuuta lollirɗo Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2011/12/18/baaye/
Hono no rewɓe winndere ndee e rewɓe Muritani mawniniri 8 marse 2015, ko noon rewɓe falnde Likseyba mawniniri ñalngu nguu. Denndaangal rewɓe komin oo mbaawii renndude e ñalawma oo gila puɗal haa mutal to dingiral yeeso galle gardiiɗo falnde ndee. Ko e mbaadi Moritani ñalawma oo yuɓɓinaa sabu ko safalɓe e fulɓe e sooninkooɓe fof ndenndi e ñalawma oo, e tawtoreede gardiiɗo falnde ndee e meer komin Likseyba, hono Mohammadu Mustafaa Kan e diisneteeɓe mum e hoohooɓe nokku oo. Hono no rewɓe winndere ndee e rewɓe Muritani mawniniri 8 marse 2015, ko noon rewɓe falnde Likseyba mawniniri ñalngu nguu. Denndaangal rewɓe komin oo mbaawii renndude e ñalawma oo gila puɗal haa mutal to dingiral yeeso galle gardiiɗo falnde ndee. Ko e mbaadi Moritani ñalawma oo yuɓɓinaa sabu ko safalɓe e fulɓe e sooninkooɓe fof ndenndi e ñalawma oo, e tawtoreede gardiiɗo falnde ndee e meer komin Likseyba, hono Mohammadu Mustafaa Kan e diisneteeɓe mum e hoohooɓe nokku oo. Ñalnde heen ko yooɗi yiyaama e ngal dingiral gila e geɗe ndema e cañu e ñooti hàa e goobu e kocce ɗe pelle rewɓe peewnata e wuro haa yettii geɗe goɗɗe ɗe rewɓe ndillinirta sababuuji ngam moƴƴinde nguurndam .  Uddutiraa ko Quraana tedduɗo oo, caggal ɗum ko konngol udditirgol ñalawma oo e daande Kajjata Manngaan hooreejo fedde. Caggal nde o bismii hoohooɓe falnde ndee, o wiyi : “konngol ena wiya ko waɗi waɗti laabi limtinɗi naattii buleet. E innde rewɓe falnde Likeyba rewrude e daande am miɗo weltii huccitinde e mon njettoor e calminaali am nde njaɓ-ɗon arde taweede nguu ñalngu e yeru no rewɓe aduna oo kala, haa arti e rewɓe Moritani. Minen rewɓe falnde Likseyba, emin njiɗi renndude e rewɓe aduna oo wullaango e gollal tawa fayndaare ndee ko addude gollal amen timmungal e ƴellitgol darnde debbo e nder ɓamtaare ! Banndiraaɓe rewɓe horsuɓe, nganndee e kala jookli mi tampataa mantirde on ɗemngal am, maa binndi am. Ciftoree ngol konngol teeŋtungol kala to gorko jom gollal yiyaa, won debbo cemmbinɗo sawndii ɗum. Mi siftora ɗoo yuman rewɓe, debbo jurum deero, kaaraysire, muñɗo, ɗooftiiɗo, golluɗo golle maantinɗe to fannu jeñtingol ngalu kam e renndo, mo hay nokku humpaani, oon woni Kadeyja bintu Kuwoyliil (moƴƴere Alla e makko). En njejjittaa ɓeen rewɓe afriknaaɓe jaambareeɓe faabinooɓe leyɗeele mum en sahnga nde caɗeele njolnoo, wayɓe no Aliin sitooy Jataa, Ndate Yalla, Pennda saar mo Ŋawle e ŋaaraango ekn. . . Ɓe ngollii golle maantinɗe ɗe daartol yejjittaa hay sahaa gooto ! En njejjitaani Dewal Sawa laamu debbo aarabe jaambaaro cuusɗo, cemmbinɗo woni Kanndoor laaminooɗo Misra, pirtunooɗo konuuji añɓe pellital e jaambaraagal mum ɓeen rewɓe e hono mum en limti-limtinɓe njayniima laabi men hannde enen rewɓe. Ngaal jaambaraagal ɓe njoginoo wonti hannde jokkere konngol juulde rewɓe Likseyba. Ngaal jaambaraagal ɓe njoginoo wontii hannde wellitaare debbo kam e darnde mum e fannuuji faggudu kala keeriidi denndaadi laawdudi haa e fitiram golle ngam timminde ballal mum en e ɓamtaare. So mi yawtii ɗoon mi limta hoyreeɓe leyɗeele : Dilma Rusef to Bresil, Elen Jonson Seerlif mo Liberiyaa. Katrin Sammba Pansa mo Santarafrik, Kiristina Kirisneer Fernaandees Mo Arsantiin e Misel Baslee mo leydi Sili. Rewbe ñaawooɓe Karlaa del Ponte, Faatu ben Sudaan. Rewɓe yeñtinooɓe ngaluuji mawɗi, ko nanndi e Ofrah Winfrey mo Dowlaaji Dentuɗi Amerik walla noddirteeɓe Nana Benz en to leydi Togo. Rewɓe jaagorɗe hono musiɗɗo Aysata Kan mo Daarel Barka, debbo gadano e Moritani wonde jaagorgal, Kadiija mintu Emiir debbo gidiiɗo naatde e gollorde laamu Moritani. Rewɓe ɗowooɓe kuuɓal hooreeɓe (pdg). Rewɓe diwnooɓe laaɗe diwooje, rewɓe ardiiɓe gollorɗi ngaluuji hono Peyaa Gey walla Mintu Foyja kam e tappiiji mum jooɗɗi ganndaaɗi nder e caggal leydi fof, Esa mintu Hemmaan, oon ko jeñtinoowo ngalu e fannu banngagol, njoofniren naalanke mawɗo hono Maaluma mintu Meydaa, carɗo pinal men e jookli kala. ” “Hoohooɓe tedduɓe paamee ngol ciftingol darnde debbo e wellitaare mum firtaani waasde ɗooftaade wonaa kadi yiɗde wostaade aadaaji men moƴƴi guuraaɗi to bannge dewgal kono ko heɓde ndimaagu janngude, anndinde e gollaade e heɓde ngonka mum e ɓural. Onon rewɓe horsuɓe foti wonde ngoƴa men ko yuɓɓitinde koye men mbele wonana en ngartam, sabu ko en gollanooɓe ɓamtaare golle, e galleeji ko enen ngoni ngooroondi bamtaare faggudu e renndo kam e pinal, reenooɓe aada finaa tawaa e renndo men, ko en nehaande duɗal jannginirgal ɓesngu men, nguun ɓesngu noon eɗen ñaagaa nde mbaɗtaten e mum hakkille no feewi sabu en paggaaki ngalu ngu ina ɓuri ɓesngu, yo jaŋde maɓɓe e cellal maɓɓe laaɓal maɓɓe toppite, hoto mbelsindo-ɗen haa ɓe njana e ko bonnata nguurndam maɓɓe. Ko noon ne kay wandiraaɓe worɓe horsuɓe, minen rewɓe mon horsuɓe, ko enen ndenndi ngal gollal paytungal e ɓesngu, eɗen poti toppitaade ɓamtaare maɓɓe haa ɓe ƴellitoo, ɓe keɓa mbaawka timmuka to bannge semmbe e ƴoƴre, ɓe nguura e sato rimɗungo, seniingo, suriingo e boomaare. Hoohooɓe tedduɓe, worɓe e rewɓe e onon yonta korsuɗo, mi waawaa joofnude konngol am e nguu ñalngu mawninaangu tawa mi wiyaani on yo on njooɓo pellital e muñal sabu ko onon ngoni leydi janngo. Mi wiya on mo muñaani cuurki heɓataa ƴulɓe, ndaro-ɗee e jaŋde jibinana on moƴƴere. Miin yumma, mbiɗo wiya on onon sukaaɓe rewɓe yo on miijto no feewi, mbaylon jaɓɓal ndarana-ɗon koye mon mbele mbaawon fajde gacce janngo, paamee oɗon mbaawi wonde tawa on mballaaka, ko tiiɗnaare tan yettinta neɗɗo fayndaare mum. Kono kadi ena jojji laamiiɓe men miijtoo heen e kala fannuuji mbele cakka peeje moƴƴe palotooɗe ɗeen caɗeele ɗe ɓe kawrata ko wayi no reseede yontaani, bongol jaŋde, ownugol beeli, piyle e keɓtugol ekn, fof e wayde noon, won ko waɗaa heen e Moritani. . . kono haa jooni ena heddii. Kadi yo oo yawu nattu, yo oo njennoor e kiiɗal dokko, yo hakkeeji men korme, wonaa yo min cakke kono ko min keɓ ko min kaandi yontii. Banndiraaɓe rewɓe ɗo to potal rewɓe e worɓe e fannuuji golle himmiraa, mi wiya en enen rewɓe, yo en pellit nuun-ɗen, cuusen, ngollo-ɗen, njuɓɓen, njuɓɓinen pelle darotooɗe e yeñtinde ngalu, mbele janngo men ina ɓura. Hoohooɓe tedduɓe, e innde rewɓe tawaaɓe ɗoo hannde, mi joofnataa tawa mi jaaraani ɓeen worɓe e ɓeen worɓe adduɓe balle mum en gila e ngalu e gollal haa e semmbin de mbele ñalngu nguu yahra no haaniri, onon kala, inɗe e jettooɗe, yo Alla teddin on. ” Tesko-ɗen noon konngol noon jangtaama e Arab, ko biyeteeɗo khadeyja farayse ko kanko mawdo fedde rewɓe ndee Kajjaa Manngaan e pulaar ko Maamuudu Demmba Bah lollirdo Dooro Kudiyel e yeeso hoohooɓe ɓee. Abuu Aamadu Joop to Likseyba
https://pulaar.org/2015/04/22/juulde-rew%c9%93e-to-likseyba/
Alla dee anndi ko oo yumma woni e yummiraaɓe ! Oo ƴettuɗo teewu mum, so ɓiɗɓe ɓe jibini e reedu mum, juɗi ɗum en e fuur haa ɓenndi, foti ɗum en, neldi fotooje ɗee ceerseero mum, hono baaba mum sukaaɓe ɓee. Ɗum wonaa daarol, wonaa tinndol, ko huunde waɗnde jamma alkamiisa 12 oktoobar to wuro Atlanta, to Dental dowlaaji Amerik. Nde o waɗi bone makko haa o gayni, Lamora Williams -debbo oo wiyetee noon) noddi baaba mum sukaaɓe ɓee, o holli ɗum e wideyoo ko o woni e waɗde koo, so juɗde sukaaɓe mum. Oon noddi polis ɗoon e ɗoon, nde ɓe njettii tawi ko gasatnoo gasii, sukaaɓe ɓee maayii, ina portaa e leydi. Sukaaɓe ɓee njahratnoo, heen gootel ko duuɓi 2, ngela hitaande wootere. Kanko debbo oo ko o diwo jahroowo e duuɓi 24. Caggal nde wiɗtooji mbaɗaa, tawaa Lamora sellaani, ina wondi e ñawu fittaandu keɓtiingu ɗum e maayde baaba mum tawi ina yahra e duuɓi 19. Ɗuum kam ma a taw ko yiɗde juutnude tan, kono juɗɗo neɗɗo, alaa ko haali ɓiyum mo saawi e reedu mum, ina anndaa wonaani e sago mum ! Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2017/12/18/debbo-ju%c9%97%c9%97o-%c9%93i%c9%97%c9%93e-mum/
«Jom en hakkeeji ɓe njaɓii wonde kala golle umminanooɗe walla jogorɗe ummaneede, paytuɗe e warngooji ɗi, niilii, ngoppaama ». Ɗum woni ko kuulal 3 nanondiral ciifondirangal hakkunde jogorɓe naftoraade lomtingol warngooji ngol e laamu Muritani.   E lewru mars 2009, nanondiral jowitiingal e ñawndugol warhoore siifanooma to galle laamorɗo leydi, ɗo e Nuwaasoot, «Jom en hakkeeji ɓe njaɓii wonde kala golle umminanooɗe walla jogorɗe ummaneede, paytuɗe e warngooji ɗi, niilii, ngoppaama ». Ɗum woni ko kuulal 3 nanondiral ciifondirangal hakkunde jogorɓe naftoraade lomtingol warngooji ngol e laamu Muritani.   E lewru mars 2009, nanondiral jowitiingal e ñawndugol warhoore siifanooma to galle laamorɗo leydi, ɗo e Nuwaasoot, hakkunde goomu kalfinanoongu ngaal gollal e huunde e ɓe bonannde nde yettinoo, ɓe fedde wiyeteende COVIRE yahani toon. E ooɗoo sahaa ko 244 mbinnditaa, fotɓe lomtinaneede (indemnisés). Lomtingol ngol fuɗɗiima. Kono, kala lomtinanaaɗo ina harmi e mum hankadi hullitaade to ñaawoore. Kuulal ɗiɗmal nanondiral hakkunde COVIRE e laamu Muritani ko nii lelorii : «ooɗoo kaalis lomtiima haa timmi bonannde waɗanoonde nde. Joom hakke en ɓe kuniima ngontaa ɗaɓɓu hankadi hay huunde, ngontaa wullito hay nokku, so e teelal walla e dental, so kam en e koye mum en walla so rewrude e woɗɓe, wonaa e nder leydi ndi, wonaa e nder winndere nde». Yanti heen, ko noon kadi ko kollitirta wonde « ɓe kaali ko e inɗe maɓɓe e nder nafoore maɓɓe, ɓe njamiraani hay gooto, yo won yimɓe walla pelle ngenndiyankooje walla adunankooje haalde e inɗe maɓɓe ». Kuulal 3 : « Wonande jom en hakkeeji ɓe, kala gollal umminanoongal haa e ooɗoo sahaa to bannge ñaawoore, niilii, woppaama ». Kala keɓɗo kaalis lomtingol ngol, alaa e sago siifa tawo ngalɗoo nanondiral. Yoga e waranaaɓe ɓee njiyataa binndi. Tee won pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee ko ɓuri jooni duuɓi 16 ɗawa e nanondiral ngal, sibu waɗɓe ngal ɓe, cuuɗ ngal. Ɓe cuuɗi ngal (kamɓe ardiiɓe COVIRE) hay ardiiɓe pelle biyeteeɗe AVOMM e OCVIDH ɓe ardiiɓe mum en ngumminoo haa Farayse, ngari Muritani, tawi alaa ko addi ɗum en, so wonaa ɗuum. Ko kamɓe ceedtii ɗum e bayyinaango ɓe njaltini ñalnde 23 abriil 2009 , ɗo ɓe mbiyata : « AVOMM e OCVIDH ina cunii no feewi e loowdi nanondiral hakkunde COVIRE e laamu Muritani. Kono tan ko jooni min paami hol ko saabii yonaaɓe pelle amen yahnooɓe Nuwaasoot, suuɗeede nanondiral ngal. Ɓe njiyndiriino cili keewɗi e ardiiɓe COVIRE ngam humpitaade loowdi nanondiral ngal, kono ɓeen cali haa yoori haalande ɓe ko kuri famɗude e loowdi nanondiral ngal ». Ɓe ɓeydi heen : « E miijo amen, nafooje waranaaɓe ɓe ko booynaaɗe, yaakaare joganoonde ko ina ɓura duuɓi 20 hare e lepte, ndeen yaakaare jamfaama. E min cunii e ko COVIRE jeytoraa e oo fuunti ». Pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee keddiiɗe ɗe kaalaaka, nde tawnoo, gila law, paamii kam en fof wonde ko yahetee ko, alaa ko woni fayndaare mum so wonaa fuunti, so wonaa yiɗde laɓɓinde warkoyeeɓe. Ko ɗum tagi, ɓe ceyfitii ɗum gila ndeen. Ina wiyee wonde won heen e waranaaɓe ɓe ndokkaa ko miliyoŋ wonande ofisiyee, 800 000 UM wonande cukko ofisiyee e 600 000 UM wonande soldaat ɓolo. Maawiya enndiino ubbude warngooji ɗi e hitaande 1993, nde LIH Mammadu e Kan Yahya lelni sariya yaafuya kolliti asammbele. Kono addanaani haala ka deƴƴeede. COVIRE ne gollirii nii hannde, ɓe njanfiima yaakaare ! Gelaajo Gelaajo
https://pulaar.org/2009/05/13/lomtinangol-waranaa%c9%93e-jamfa-yaakaare/
UNESCO, hono njuɓɓudi Fedde Ngenndiije Dentuɗe kalfinaandi ko faati e nehdi e jaŋde e siyaas e pinal toɗɗanaama ñalnde aljumaa 13 oktoobar 2017 hooreejo keso, hono debbo faraysenaajo biyeteeɗo Audrey Azouley, meeɗnooɗo wonde jaagorgal Pinal nde François Hollande ardii Farayse ndee. Kanko Audrey o lomtotoo ko debbo bilgaarinaajo hono Irina Bokova gardinooɗo njuɓɓudi ndii duuɓi 4 jooni. UNESCO ko njuɓɓudi karalleeri Fedde ngenndiije dentuɗe cosaandi ñalnde 16 noowammbar 1945, caggal bonanndeeji e warhooreeji wolde adunaare ɗiɗmere. Faandaare Unesco ko « wallitde ñiiɓnude jam e kisal tawa ina tiiɗtina, rewrude e e nehdi e jaŋde e ganndal e pinal, gollondiral leyɗeele ngam tabitinde kormagol ñuunɗal kuuɓtodinngol, kormagol laabi sariya kam e jojjanɗe aadee e wellitaare worworde wonande yimɓe fof, ko aldaa e paltoor leñol, maa njogoram, maa ɗemngal walla dewal, kormagol ngol Piɓondiral Fedde Ngenndiije heɓtinani denndaangal leƴƴi. » Toɗɗegol Audrey Azouley noon hawri ko e jaltugol Israayiil e Dental dowlaaji Amerik njuɓɓudi ndii. Ɗee leyɗeele ɗiɗi ina njooɓtorii njuɓɓudi ndii ‘’añde Israayiil’’. Amerik habri jaltugol njuɓɓudi ndii ko ñalnde 12 oktoobar. E no ndi wiyri « ndee feere ko miijaande no feewi, tee ende feeñnini ngoƴa Dental dowlaaji Amerik wonande joowondiral ñamaale piye e nder Unesco, jojjugol mbayliigu luggu njuɓɓudi ndii, kam e heedi-heedaaji keewɗi luulndiiɗi Israayiil ». Amerik ko ko yownoo nii piye mum e Unesco gila 2011 caggal nde Palestiin yaɓaa e njuɓɓudi hee, tee ndi meeɗiino yaltude ndi hakkunde 1984 e 2003. Israayiil to bannge mum wiyi ko Amerik waɗii ko haani, tee ɗumɗoo ko fuɗɗoode yonta keso « ɗo kala baɗɗo paltoor feewde e Israayiil yiytata golle mum ko neeɓaani ». Paltoor joopaaɗo oo noon ko pellitgol Unesco waɗtude Al Khaliil (Hebron) e ngaluuji winndereeji, jeyi Palestiin. Ko ɗuum addannoo Israayiil laawaade haa usti piye mum e UNESCO laawol mum nayaɓol e ndee hitaande wootere. Emmanuel Nashon, winndiino oon sahaa e enternet wonde « daartol paayodinngol ɓesngu yahuud en fuɗɗorii ko Hebron. Penaale Unesco e penaale daartol mbaawaa ɗum waylude.» Ɗum noon eɗen mbaawi wiyde wonde Audrey Azouley ina jogii golle ! Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2017/12/14/unesco-danii-hooreejo-keso/
Jaaynde CNN yerondirii njoɓɗeele hooreeɓe leyɗe e mawɓe hilifaaɓe leyɗe ɓurɗe mawnude e winndere ndee. Woni ko laamu rokkata ɓe sabu maɓɓe ardaade leyɗe maɓɓe. Hol ko ɓe tawi heen ? Hooreejo leydi Farayse hono Hollande ina heɓa 179 000 ooroo hitannde kala, ko o jeeɗaɓo. Kono hoto njejjiten ko o ustuɗo njoɓdi makko fotde tataɓal, so wonaano ɗuum o heɓatnoo 255 600 ooroo hitaande kala, o sukka e Obama. Gardiiɗo Japon oo ɓuri mo, sibu ina heɓa 191 000 ooroo, kono kanko ɓuri hooreejo leydi Riisi keɓoowo 128 000 ooroo, huunde woɗɗondirnde e 1 300 000 oroo ɗe hooreejo leydi Sinngaapuur heɓata ɗee, walla e njoɓɗeele kulɓiniiɗe ardiiɓe sosiyateeji mawɗi winndere ndee, heɓooɓe hedde miliyoŋaaji ooroo. Yeru to Amerik, njoɓdi gooto e ɓeen ardiiɓe sosiyeteeji e hitaande 2013, yettiima miliyoŋaaji 7 e teemedde 6 ujunere ooroo. To Farayse, gardo sosiyetee heɓii e hitaande 2013 ndee, miliyoŋaaji 4 e teemedde 5 ujunere ooroo, walla mbiyen laabi 25 njoɓdi François Hollande. Angela Merkel, hooreejo leydi Almaañ ko tataɓo e nder ardiiɓe leyɗe ɓee, kono kanko ɓuri hooreeɓe leyɗe Orop fof mawnude njoɓdi. Omo heɓa 216 000 ooroo. Rewi e maɓɓe ko Dawid Cameron, gardiiɗo leydi Angalteer keɓoowo 201 600 ooroo. Vladimir Poutine ( Waladmiir Putin ) hooreejo leydi Riisi ina heɓa 128 200 caggal nde usti sappoɓal e njoɓdi mum. Matteo Renzi ( Mateyoo Rensi) gardiiɗo Itaali kam heɓata ko 117 400 ooroo (Merkel ina ɓuri mo 100 000 ooroo). Leydi Siin yoɓata hooreejo mum ko hedde 19 000 ooroo hitaande kala. Jakob Sumaa, hooreejo leydi Afrik worgo woni nayaɓo to bannge ardiiɓe leyɗe ɓurɓe mawnude njoɓdi sibu ko 210 600 (laabi 11 njoɓdi hooreejo Siin ! hay ɗuum ko caggal nde ɓeydanaa 62% hikka, haa njoɓdi mum yettii 1 581  ooroo lewru kala.) Hooreejo leydi Inndo heɓata ko 28 500 ooroo, Dilmaa Russeff, hooreejo Beresiil 113 000 ooroo. Nii woni Barak Obama, ɓurɗo mawnude njoɓdi e limtaaɓe ɗoo ɓee, caggal hooreejo leydi Senngaapuur, alaa ko heɓata so wonaa 12 miliyoŋ ugiyya lewru kala. Hol ko mawɗo leydi Muritani heɓata lewru kala ? Eɗen nana wonde omo heɓa ko famɗi fof miliyoŋaaji 7 ugiyya lewru kala. So tawii ko noon woori, o yerondirtee ko e Angela Merkel, hooreejo leydi Orop ɓurɗo mawnude njoɓdi. Kono eɗen nganndi ɓeen, gaa gaa njoɓdi keɓata ndii, alaa ko keɓata goɗɗum e jawdi laamu, tawi noon, e nder leyɗe men, hooreejo leydi waɗata e jawdi leydi ndi yimɓe fof ndenndi, ko ko mbelaa… Njoɓdi hitaande / Ooroo Njoɓdi hitaande /Ugiyya Njoɓdi lewru kala /Ugiyya 1 1 300 000 520 000 000 43 333 333 2 376 800 150 720 000 12 560 000 3 216 000 86 400 000 7 200 000 4 210 600 84 240 000 7 020 000 5 201 600 80 640 000 6 720 000 6 191 000 76 400 000 6 366 667 7 179 000 71 600 000 5 966 667 8 128 200 51 280 000 4 273 333 9 117 000 46 800 000 3 900 000 10 113 000 45 200 000 3 766 667 11 28 500 11 400 000 950 000 12 19 000 7 600 000 633 333
https://pulaar.org/2015/04/30/njo%c9%93%c9%97eele-hooree%c9%93e-ley%c9%97e/
Ngam mawninde ñalngu nguu, jokkorde pelle Ɓamtaare Pulaar e fedde Ɓamtaare ɗemngal Sooninke e fedde Ɓamtaare ɗemngal Wolof njuɓɓinii, ñalnde aset 23/02/2013, to Galle pinal Jaaje Kamara, to Socogim PS ɗoo, yeewtere tiitoriinde  “Ɗemngal muuynangal e jaŋde”.  Yeewti ñalnde heen ko  Muhammadu Wan  gandiraaɗo “Duudu” e Alasan Jah , ɗiɗo ɓee kala ko doktoreeɓe ko fayti e ɗemɗiyaagal.   Muhammadu Wan ɓuri juutnaade ko e jojjugol jaŋde ɗemɗe ngenndiije ɗee : o hollitii noon, ɗemngal so ina janngee, yo a taw denndaangal peeje ina cakkaa, mbele janngooɓe ngal ɓee ina mbaawaa wuurdude ngal, ngal wona kadi ɗemngal gollorgal. Geɗel goɗngel ko hollitde wonde daranaade ɗemngal wonaa tan e laamu fawii, kono ɓuri fawaade e ko joom en ngaal ɗemngal ngollata ñalnde kala ngam ɓamtude ɗemngal mum en. Alasan Jah  ɓuri yaajnaade ko e politik laamu Muritani to bannge ɗemɗe, politik maantinirɗo yiɗde waawnude leƴƴi Muritani keddiiɗi ɗii, ɗemngal Arab. O wiyi wonde Arab ina foti ƴelliteede sibu ko ɗemngal leydi ndii, kono ngal fotaani ɓurneede hay gootal e ɗemɗe ngenndiije keddiiɗe ɗee. O dallinii, wonde aawi jalluɗi oon politik ko Muttaar wul Daddaa, sibu, ina heewi ɗo o seedni haalna oon e hoore mum. So ngantu ɗaccii, eɗen njiɗi artoyde e ɗee jeewte ɗiɗi baɗɗe faayiida.
https://pulaar.org/2013/02/27/pelle-pine-ngenndiije-mawninii-nalawma-%c9%97emngal-muuynangal/
Ngonka leyɗeele Hirnaange Afrik to bannge politigi ina faaynii hannde : seɓɓitiiɓe jihaadiyankooɓe inan leewoo he nder diwaan Sahel oo, ina pusa gure, ina njooɓoo pitaali miskineeɓe, soldateeɓe inan polla laamuuji mum en (garduɗi heen sahaaji nii e laabi “demokarasii”), lomtoo sabu woytoraade wonde ɓeen ardiiɓe ndonkii tabitinde kisal e nder leyɗeele mum en, ellee maa mbiyaa ko wonaa ɗuum wonnoo haaju maɓɓe garwaniijo e nder dowla baawɗo wonde fof. Leyɗeele hirnaange nootitinooɓe e keewal e eeraango leydi Mali yo faabe e gardagol leydi Farayse, haa cente cente konuuji tafaa (Takuba en, Barkaan en, jiidaani e konu ONU) ñawndaani hay huunde. Leydi Mali ko e ngoon weeyo wuuri ko ina tolnoo jooni e duuɓi sappo gila e laamu Aamadu Tumaani Tuure, kono ko ɓuri haaɓnaade e kaan ngonka fof ko pollugol laamuuji jokkondirɗi, deftuɗi e ɗuum, ko wattindii koo ko pollugol laamu IBK (yo yuurmeendeAlla won e makko) e hitaande 2020 laamu cabborgu sompaa, nanondiraa e nder lajal lebbi jeegom wooteeji jna njuɓɓinee, soldateeɓe koota e tuddule mum en. Kono ko e ndeen yolnde pollugol laamu cabborgu nguu waɗi, tawi saabiiɓe ɗum ɓee ko kañum en kadi pollunoo laamu IBK, iiñcuru joli hakkunde laamu soldateeɓe Mali hakkunde mum en e CEDEAO (Dental dowlaaji leyɗeele hirnaange Afrik) etee ngol laawol ɓeen ɓuri hiisde to bannge kuuge ɓe ƴettanta waɗɓe kuudetaa : gaaga yowde joomum en e fedde hee, ɓe nduttiima ɓe njamirii leyɗeele catiiɗe Mali fof (haa heddii Muritani, nde wonde jeyaaka e maɓɓe) yo uddu keeri mum en, ɓe cisiri denndaangal kaalis Mali desndanooɗo e banke dowlaaji CEDEAO hono UMEOA (dental kaalis dowlaaji hirnaange Afrik), ɓuri lorde e ngoon uddo fof ko miskineeɓe tawde alaa ko adoytee, alaa ko yeeyoytee. Kono nduuɗoo iñcuru sudditii geɗe keewɗe, teeŋti noon e luural puɗɗinoongal feeñde hakkunde leydi Mali e Dowla Farayse : soldateeɓe Mali ina njawi, maa cikkitii nii, ballal leydi Farayse ngal, sabu bonannde jihadiyaŋkooɓe ɓee ustaaki e leydi hee, walla mbiyen nii ko ko ɓeydii, sabu alaa ɗo ɓe njettotaako he leydi hee, etee “lonngorɗe arme Farayse ina mbaawi yiytude hay metelli duɓooji e dow kaaƴe” walla tawo ɗe njiyata tan koko ɗe njiɗi yiyde, etee malinaaɓe ina ɗaɓɓi nde Farayse hormotoo ɗum e nder jotondire dowlaaji ɗiɗi ɗii. Farayse ina mettini pollugol laamu ɗimmol ngol e joñgol laamu sabbordu nduu, hiisii ko laamu Mali hannde nguu dagaaki; teeŋti noon e jotondiral maggu e Riis en, walla Wagner ɓe ɓe kiisii ko “heɓi dawna en”. Malinaaɓe kadi ina tuumi hiisre CEDEAO feewde e mum en, nde meeɗaa faweede e waɗannooɓe kuudetaaji, ko Farayse duñi horeeɓe dowlaaji CEDEAO e maɓɓe. Ko laaɓani en goɗɗum koo, ko diwaan saahal oo ina jooɗtoraa hannde to banngeeji wiɗtooɓe ko diwaan keewɗo ngaluuji tago, gila e oogaaɗe baaɗe no jamɗe, kaŋŋeeji, peteroŋ, iraniyum ekn, ngelɗoon geɗel battindiingel nii ko huunde nde dowla Farayse fawi junngo mum to Nisseer, rewrude e sosiyetee ganndiraaɗo AREVA. Ko ɗum waɗi ina hula nootitagol leyɗe hirnaange ɗee to Mali wonaa Alla meho ma a taw nii ooyre leydi Riis en ko he ɗuum fawii, saka noon ina anndanoo ɓeen ngonaa tumarankooɓe e leydi Mali, sabu ngarii heen gila e jamaanu Moodibo Keyta (mo wonaano jiɗaaɗo no feewi to leydi Farayse). Ko Mali koo ina haalee deƴƴaaka, ɓooytaani e mum pollugol laamu Alfaa Konndee waɗi to  Gine, haa jooni dee ko soldateeɓe tan, fawii heen, e darorɗe lewru feebiriyee nduu, ko kuudetaa to Burkinaa Faso, hay so tawii ɗii polli laamuuji kala njiidaani edda, kono teskini tan ko soldateeɓe loppitta laamuuji e juuɗe siwil en; kono kadi won ɗo yiyaa siwil en wonnooɓe e laamuuji calii dirtude, mbayli doosɗe leyɗeele mum en mbele ina keddoo ɗo ngonnoo, mbele ɗuum ɗoon ne wonaa kuudetaa ? Ko ɗuum heɓtinoo Alfaa Konndee to Gine, kono ko hono ɗuum Alasan Watara to Koddiwaar waɗi, to Cad ne kay ko ɓiy Idiriis Debii Mohammat Debii jooɗtii e dow jappeere baaba mum nde waraa (warngo e niɓɓere), haɗi mo doosgal leydi dagnunoo lomtagol mum. To Gine bisaawo, e yontere ɓennunde ndee, won soldateeɓe etinooɓe follude laamu mum en ngardunoongu ne woote jooɗtoraaɗo ko laaɓtuɗo kono ɗum kam laataaki, etee ɓeen tuumaa ko yiɗde daɗndude njeeygu dorog e nder leydi hee. Ɗee geɗe fof ina ngaddana en naamnitaade koye men mbar wonaa “ yahnoonde arti ”, sabu oɗon nganndi e kitaale capanɗe jeeɗiɗi (70), pollugol laamuuji nguu ardiinoo ɗum ko soldateeɓe, jeyanooma e aadaaji leyɗeele Afrik e Ameriik bannge worgo, teeŋti noon e Afrik bannge Hirnaange, hay so tawii oon aada deestinooma seeɗa, ellee o woni ko e artude. Ɗum ina addana en wiyde miijo ardunoongo e waame demokarasi gonaaɗo jooni e kitaale 90 nde laaminooɗo Farayse e oon sahaa, hono Faransuwa Miteraa wiyiino e yeewtere nde waɗdunoo e tiimaale mum (leyɗeele hirnaange Afrik) to wuro La Baule “ ko fayi arde, kala leydi ndi tabitinaani demokaraasi e nder mum liggonndirtaa e laamu Farayse ” kono caggal ɗuum, laamu Farayse holliri tan ko demakaraasi danndoowo nafooje mum ina wondi heen, kono kala demokaraasi luulndiino nafooje leydi Farayse, ɓe ngondaani e mum. Fedde CEDEAO e UA (Dental Afrik) ina ngetoo ñawndude ɗeen caɗeele kono ndonkanii, maa mbiyaa ɓe mbattinta ko e laawɗinde ɗum, yeruuji mum ina keewi kono ko naññi yimɓe ngol laawol, ko kiisgol kuuge CEDEAO ƴetti feewde e leydi Mali ɗee, batte mum ɓuri bonde e ɓesgu hee, tawde ko ndi uddaandi alaa ko naatata alaa ko yaltata ! Yoga e yimɓe nii ina ciikitii mbar wonaa leydi Farayse sakkii les, sabu yoga e ardiiɓe dowlaaji CEDEAO ko cibooji leydi Farayse, won heen nii ko arduɓe e kuudetaaji, leydi Farayse ina dagnani ɗum en (Alasan Wataraa to kodduwaar, e Mahammaat Debii to Cad ekn.), won tooñirooɓe ɓe nii wonde “senndikaa hooreeɓe leyɗeele” daraniiɓe nafooje mum en. Ko ɗum waɗi ina faayaa mbar wonaa guut leydi Farayse rewata Mali oo, yani e mum ? Leydi Gine ɗum yanani e mum tawo, Burkinaa Fasoo ina daɗi tawo e ndeen bonannde. Ko woni goonga koo tan, ko demokaraasi ine woɗɗi en tawo, etee ina jeyaa e ko haɗi ɗum tabitde, leefgol juɓɓule gaddotooɗe ɗum, tawde wonii ko fotnooɓe reende ɗeen juɓɓule keewi felɓaade ɗe. Maamuudu H. Joob
https://pulaar.org/2022/02/08/yahnoonde-artii-2/
Caggal jaltugol Ceerno Murtuo aduna fotde balɗe 23, mi etoo hannde hollirde seeɗa he ko Geno anndini mi he makko fotde duuɓi 20 nanɗe e 9 ganndondiral am en. Nde duttagol ceerno naati noppi ɓesngu mum, heewɓe mugaama haa ndoŋki haalde. Miin noon ko he ɓeen njeyaa-mi. Mi jaarii kala dillunooɗo he ndee ustaare nde leñol ngol kala renndi, kadi mi duwiima nde Geno moƴƴinta jaaƴnde makko kaŋko e maayɓe Fulɓe e maayɓe juulɓe kala. Yo Geno heddu karke maɓɓe he winndere. Ko adii nde njumpaten he maayo ñalaaɗe oo basorɗo, njubben tawo he faayiida innde makko Murtuɗo nde. Nelaaɗo Geno baɗtindiiɗo oo innde mum ko Ahmadu, kono ko waccoore makko Muhammadu nde o lolliri haa Geno noddiri mo nde he Qur’aana mum tedduɗo. Innde Murtuɗo ndee ko noon wayi haa inɗe ngenndiyaŋkooɓe heewɓe ñemmbi ɗum. Innde Ceerno Murtuɗo njawdiire (deftere) ko Mammadu Sammba Joob, kono o ɓurnoo lollirde to wuro maɓɓe ko Mamma Berel. Ko caggal ɗuum o rokkaa innde Murtuɗo nde o anndiraa he ñalaaɗe teddungal aadee. Ko adinoo peeñgol ceerno men he leñol ngol, kala biyanooɗo ko murtuɗo mettinat, ngati ɗum firdatenoo ko neɗɗo kaɓateeɗo, bonɗo mo rewaani laawol. Nde o yiytondiri e Aamadu Maalik Gay e wayɓe noon, ɓe pelliti daranaade Afrik to bannge ɗemɗe e dawrugol, ɓe nginniri goomu maɓɓe “MURTUƁE” ndeen gooto he maɓɓe kala ena noddirtenoo innde Murtuɗo nde. Ko nde darnde makko teskaa he ɗeen golle, o woni coftuɗo, cuusɗo, ganndo, baawɗo konngol haa o heerorii innde Murtuɗo nde. Ngam golle jooɗɗe, innde murtuɗo nde jogitiima firo moƴƴo he hare ndimaagu e teddungal yontaaɓe aduna. Aɗen nganndi tokaraaɓe makko hannde limotaako, kono mi rokka yeru he Murtuɗo Saydu Kan, Murtuɗo Sammba Cooyel Bah, Murtuɗo Aamadu Sammba Demmbele e Murtuɗo Katante leñol Kan. Nde nginnir-mi ɓiyngel am Ceerno Murtuɗo, mi ñaagiima mo yo wood ko o winndi, ɗum waɗee he soomdu mooɓtateendu haa tokara makko waawa janngan’de hoyre mum Pulaar. En kolliriino he winndannde seedorde to pulaagu nde ceerno Sayku Umar Bah waɗnoo. Mbiy-ɗen wiyde ana haala golle  ceerno men Murtuɗo wayi ko no wiyde ena dawra horsude maayo tawa woni kaɓirgal mum ko wujo. Kono aɗen ciftora konngol Tijjaani Aan (Mo haali fof, bonnii, mo deƴƴi fof kadi bonnii. Aduna noon ko haalee heen, deƴƴee heen). ndeke waasde mi haalde seeɗa ko nganndu-mi he ceerno o, wonata ko ɗawre geɗal wonande hooynaniiɓe ƴellitaade he golle oon mo Geno yeɗnoo leñol men. Ceerno Murtuɗo jibinaa ko hitaande 1942. Baaba makko wiyetee ko Sammba, kono o lollirnoo ko Sammbulel Joob. Yumma makko wiyetee ko Berel Sakayre Bookar Elimaan Siree Njaak. Murtuɗo ɗalii sukaaɓe ɗiɗo rewɓe: woni Aysata Murtuɗo e Jeynaba Murtuɗo. O ɗalii miñiraaɓe: Kayyaa Joob, Maamuudu Joob, Aysata Joob e Demmba Joon (oon demmba noon ko debbo). Ɓe o jiydi baaba ɓee ko: Baaba Joob, Seyni Joob, Muusaa Joob, Aamadu Joob, Yaayaa Joob, Faati Joob, Kajjaa Joob e Aminata Joob. Ɓeen jibini ɗum en ko biyateeɗo Gaysiri ena jeyaa Daawalel. Omo joginoo kadi mo o jiydi yumma ena wiyee Faati Berel. Ko oon woni afo yumma makko to bannge rewɓe. Ceerno Murtuɗo jeyaa ko to wuro wiyateengo Mbaañ he leydi Muritani, falnde yirlaaɓe e hebbiyaaɓe.  So wiyaama Mbaañ, kala gannduɗo, ɓernde mum dogat he Hammadi Kundo, Demmba Kundo, Paate Kundo, Ɓooy Kundo e Siley ndikku, kono eɗen mbaawi feccude ngo he pecce 3 mawɗe ko adii calsaltiri e arɓe koɗi haa paayodini. Ɗeen ngoni: Suudu Jasaknaaɓe, suudu Jaaltaaɓe Poongel e suudu Jaaltaaɓe Siñcu. Wuro ngoo ena heewi jettooɗe kono ena maantinii heen Joob, Saar, Sih, Mbooc, Sek e Manngaan. Lawakooɓe Mbaañ ko Joobɓe woni suudu ndu Murtuɗo jeyaa nduu. Elimaan en ko Sek-sekɓe e Sih-siiɓe.  Sek-sekɓe ɓee ko taaniraaɓe Elimaan Siree Njaak. Sih-siiɓe ɓee ko iwdi Tallakoronaaɓe Siñcu bamammbe. Wuro ngoo ena waɗi  Awluɓe tawi iwdi mum en ko Mboolo Biraan e ko nanndi heen. Rewo wuro maggo ko wuro wiyateengo Haymedaat, fuɗnaange ko Daawalel, fuɗnaange rewo ko Feerella, hiirnaange ko wiyteengo Dabbe, woni yeeso mum ko Dabbaano. So a taƴtii maayo ngoo to Fuuta Senegaal, woni worgo ko Mboolo Biraan e takko mum. Mbaañ Sammba noon ena haandi e jibinde hono murtuɗo en, ngati en majjaani Pellital e teddungal: Idi Saydu Kummba Elimaan, Muusaa Saydu Kummba Elimaan, Siley Ceerno, Bookar Hamja e Mammadu Gamoo mawɗo. Ɓeen worɓe ko jaambareeɓe jeyanooɓe he konu Alhajji Sayku Umar Taal mo winndere anndirnoo Sayku Umar Fuutaŋke. Mbaañ Sammba ɓooydii e jibinde yontaaɓe, jogiiɓe geɗe to joomiraaɗo, ngati Elimaan Siree Njaak maama  Murtuɗo oo wonnoo ko waliyyu moƴƴo. O wirnaa ko to baamuule gaɗa maayo biyateeɗe MBUULMA. Nguun nokku ena siftina-mi njillu am to Mbaañ hitaande 1979 ngam nootitaade e ɓaarle almudɓe ceerno Kodda. Ko ndeen njooɗaa-mi golle e teddungal sahre Mammadu Saar  mo catal Tijjaani Aan ngal Tabital Pulaaku Farayse jogii hoolaare haa resndi ɗum gollal cukko hoyreejo to Korbey Eson. Mbele ɓuron faamde, oon ko Mammadu Amma Joobel, taan Alhajji Saabaydi Aminata Jeynaba Idi. Oon ko iwdi Kummba Elimaan Siree Njaak mo kaalaten oo. Ndeen mi anndaano Murtuɗo, kono mi yiyii miñi makko ana wiyee Demmba Joob jeyanooɗo he goomu jaɓɓatoongu hoɓɓe. Min nduusaa haa fonngo maayo, min ndarii ngam waynondireede; tan haa duusatnooɓe ɓee tiwlii he maayo, min njuuwdi e maɓɓe haa les ɓuuɓri barkeewi ena takko fonngo worgo, bannge ñaamo laawol ngol.Ɓe mbyi ko ɗoo woni aadi duusondiral men. Peɗtu-mi beremrefol he barkeewi kii, ciftin-mi ɓe ɗoon konngol pulaar (so duuso lollii haaɗata ko he maayo), ngool konngol noon firtiima hannde he Mbaañ. Hakkunde kiin barkeewi e fooftorde Elimaan Siree Njaak ndee ko hedde 600 meeteer. Nde njiyondir-mi e Ceerno Murtuɗo gadanol ñande 26/05/2000 to Ndakaaru, ngadii-mi fof ko siftorde aadi teddungal hakkunde am e Mbaañ Sammba. Seede ndeen ñalnde ko Aamadu Muktaar Caam, Boobo ngenndi, Ɓiyngel yumma, Aysata Sih, Abdul Katante e Abda Kudi e Maariyata Banna. Ngaal jiyondiral haawniima no feewi, ngati happu nguu hawritii  e puɗɗagol am winndude jime Pulaar. Miin puɗɗorii-mi binndugol jime pulaar ko wiyateende DIINE POLOTIK ena hawri e ñalnde 26/05/1983 to wuro am en Aañam Yeroyaaɓe. Ko adii jiyondiral am en, miɗo mawninatnoo ñalngu ngu, mi innira ɗum juulde jime he kala duuɓi 10. Ko ɗoon pellit-mi waɗtude juulde jime ndee ñalnde 26/05/ he kala hitaande wooda mo innir- mi ɗum e yontaaɓe aduna kaa. Ceerno Murtuɗo waɗanii leñol ngol ko tiiɗi, kono ngol haɗaani mo wune e teddungal. Duuɓi o wirnii ɗi, alaa fof mo dillaani. Nde o feeñi, yimɓe kala mbeltiima. Nde o rafaa noppi, pelle pulaar kala ndariima he safaara makko. Nde o naati Farayse hitaande 2001, Fedde KAWTAL sosani mo ko goomu safaara : Sammba Cooyel Bah, Aliw Bah, Jaalo Sek e Katante leñol Kan. Fedde nde joganii mo nguura, hoɗorde, koltu, jolngo, safaara e geɗe keeriiɗe. O safratonoo ko to wuro wiyateengo Tuur. Ko werlaa Sammba Cooyel, Aliw Bah e Kadiija Bookar min taƴiratnoo ɗeen jolɗe. Ɓesngu leñol ngol to Farayse e Itali e leyɗe godɗe mbaɗii heen jawɗeele e darnde tiiɗnde yanti e darnde ceerno e ballal Geno haa noppi ɗii cukkitii, o natti haaldireede binndi. Habii Jakariyaa Kontee mo Maqaama nde tawnoo ko ngenndiyaŋke, paamɗo darnde ndee heeranaaki tan worɓe kadi jeyaaɗo he ɓurɓe anndude holi Murtuɗo, nde o naati he leydi Farayse, o woor enɗam makko fof, o jippii galle njaatigo ceerno biyateeɗo Saydu Bah ngam jaggude Ceerno ko jiɗnaaɗo. Ɗuum hollii en so koɗo jippinii hono mum; oon jaasaani. Murtuɗo ko dar-daro, ɓaleejo, jom semmbe, tedduɗo ƴiiƴam, baawɗo konngol, eeltanaaɗo tafngo gowlaali he ɗemngal pulaar. Ko o muñɗo tampere, jaawɗo kuɗol, mo yooɗaani junngo. Ko o jom daande toownde, laaɓtunde, diirnde.  ko o gorko tiiɗɗo, coftuɗo, jaawɗo laawaade mo mooftataa tikkere. Ko o baawɗo yano, moƴƴo ɓernde, keewɗo njalniika, keewɗo jaleeɗe, ganndo mbirniindi, cuusɗo reedu, belɗo hakkille,  jiɗɗo sukaaɓe, mawninɗo pinal, goongɗinɗo nafoore naalaŋkaagal, jaɓɗo ganndal mbirniindi to lekɗe e to binndi e fasinnaaji. ko o baawɗo firo, ceeɓɗo gite, celluɗo jaɓɓal, pamaro ɗoyngol, tampoowo mo woytotaako, karoowo he seeɗa ɗaanaaka. Ko cakalo, jaawɗo woowde, kaayanaaɗo njimri mo welaani daande, wiɗtoyaŋke, ganngo Aduna e leƴƴi mum. Ko o baara he ngonka leñol makko. Ko o ganndo Pulaar to haala, binndi, coñce, jikkuuji e ganni. Ceerno ko jogiiɗo ganndal njuumri, kadi jiɗɗo ɗum. Ko o  jiɗɗo caakri e ruy, subaka fof o soodat jaaynde wiyateende “lo moonnd” o jannga ɗum, ha o waɗti innirde nde kacitaari. Ko o paamɗo nafoore kinɗe, o salii ɗe kuwtoree he mbaydi peccugol ɓiɓɓe leñol ngol. Kaŋko noon o jaggirnoo pulaagu ko hinnde, o goongɗini ko yoo leñol ngol innire Haal-pulaar en. Ndeen, yiyannde noon o hawraano ɗum e musidɓe makko heewɓe. Miin ko heen njeyanoo-mi. Ko ɗuum saabii omo heewnoo yanoraade mi (Ƴeewee hay Katante leñol no wayi wonde goral moƴƴal nii, nani waɗi peggal ɓuttal he feɗeendu mum ena winndi heen  Pullo). O jala haa gite makko ngadda gonɗi.  Ceerno ko malaaɗo ngam waawde haaldude e kala neɗɗo, keewɗo njurum haa yottii ndiwri: Omo heewnoo soodde gawri walla maaro o sarana pooli. Ko o beeɓɗo junngo, moƴƴirɗo ñamri, baawɗo haɓanaade miijo mum. Ko o jaawɗo faamde haara. Ko kaŋko yaajtini Fedde Kawtal hitaande 1981. Kaŋko naatni jaŋde Pulaar he Madiina gunaas. Omo jogodii e ceerno Aamadu tijjaani Bah mo Senegaal e aduna kala anndi darnde e yiɗde mum he Islaam e ɗemngal mum Pulaar. O huɓɓii duɗe keewɗe he leydi Muritani, Senegaal, Orop, Amerik e nokkuuje godɗe. Sammba Cooyel Bah meeɗii wiyde Ceerno, aan ko a nelaaɗo no heddiiɓe ɓee nii. Ceerno jaabii (Wooroo, ko woni ko tokara baaba suusi reedu!) O jali kadi haa o ɗojji. Murtuɗo dariima he leydi Senegaal haa laamu waɗani Pulaar seedanteeje keɓtinaaɗe he yonta Mammadu Ndooy. Murtuɗo wallii heewɓe haa njaɓanaa moolayru to Orop e Amerik. O artirii heewɓe he diine Islaam. O tawii mawɓe he galleeji mum en seernaaɓe o janngini ɗum en haa mbaawi winndude e janngude Pulaar. Ceerno Aamadu Sammba Ɓan mo Lelekon ko heen jeyaa. (…) Tawaaɓe duttagol ceerno ñalnde 11/06/2009 to Nuwaasoot e mooftegol makko ñalnde Mawnde 12/06/2009 to Mbaañ ɓee kabrii en won’de toɓo e ɓuuɓol mbaɗii heen haa yimɓe ɓee teskii ko ɗum yurmeende Geno nde o jaɓɓorii gooto he jiyaaɓe makko suɗnooɓe nguurndam e koɗdigal aduna. Ngaal teddungal ena haani, ngati ceerno Murtuɗo ko jom geɗal etee maama makko  Elimaan Siree Njaak ko waliiw Geno laaɓɗo wonnoo. Kala nde hokkere waɗi he falnde Mbaañ, yimɓe ɓee njaggatno gootel e taaniraaɓe makko ɓe ngana he daasde ɗum aɓe njima Baaynaa-baaynaa. Kala nde ɗuum waɗanoo, ko ngonɗam cukalel ngel e baade ɓuuɓɗe mbaɗdata adaa he lesdi jatti baaba leñol mo golle mum mettaani siimtude he kala nokku e kala yonta. (…) Nde ceerno wirnii leñol mum fotde duuɓi 6; mi winndii he makko yimre wiyateende LAAKNGAL MURTUƊO. Nde o feeñi, mbinndu-mi wiyateende MAJJUDE ƁURI MAAYDE nde min njiyondiri hitaande 2000, mbinndu-mi wiyateende GITE AM PEERDII YIYDE MURTUƊO. Nde o ari Farayse ngam safraade, mbinndu mi wiyateende JAMMA JUULDE. Ɗeen jime kala ko ceedatooɗe darnde makko he leñol ngol. Mi duwaniima leñol ngol fof he ndee ustaare, teeŋti e Ceerno Kayyaa Joob, Mammadu Saar, Mammadu Aamadu Lih, musidɗo am, giɗo leñol ngol hono sokna Sala Maamuudu Jaaltaaɓe mo Mbaañ e joom galle mum Muusaa Elimaan Joob wonɓe Tuluus. Ngenndiyaŋkooɓe tedduɓe, ngannden ndonu men he Murtuɗo ko rewindaade jaɓɓal makko e siynude miijooji makko ko adii nde tawoyten mo to guurɗo jaasah. Njokken golle, yoo Geno won Ballo. Kuɗol Ibraahiima Umar Kan Katante leñol, hoyreejo Tabital Pulaaku/Catal Tijjaani Aan to Farayse.
https://pulaar.org/2009/07/07/ndonu-ceerno-murtu%c9%97o-joob/
Wuro Dabbe jaɓɓiima hikka ñalɗi maanditaare Professeur Umaar Bah ñalnde 13 e ñalnde 14 lewru ut (juko) 2016. Njuɓɓini ñalɗi ɗii ko Fedde Goomu Muñal, ummoriinde Nuwaasot, e gardagol Iisaa Joop e ballondiral njuɓɓudi sukaaɓe Dabbenaaɓe e gardagol Mammadu Bah. Wuro Dabbe jaɓɓiima hikka ñalɗi maanditaare Professeur Umaar Bah ñalnde 13 e ñalnde 14 lewru ut (juko) 2016. Njuɓɓini ñalɗi ɗii ko Fedde Goomu Muñal, ummoriinde Nuwaasot, e gardagol Iisaa Joop e ballondiral njuɓɓudi sukaaɓe Dabbenaaɓe e gardagol Mammadu Bah. E ñalawma gadano oo, caggal janngugol quraana ngam hurmbitirde golle ñalɗi ɗii, konngol bismaango Elimaan Usmaan Sammba Usmaan, joom-wuro Dabbe, seppo ganni e kollirgol ñameele hanki ɓurnooɗe anndeede e nokku hee, naatanaa ko tiitoonde ñalɗi ɗii hono Professeur Umaar Bah, nguurndam mum e golle mum. Resndaa ndiin teddeendi ko Gelongal Fuuta lollirɗo Njaay Saydu Aamadu. Ko ɗoon golle ɗoon golle subaka ɗee njowaa haa takkusaan. Caggal takkusaan ñalawma gadano oo fayde e ñalawma ɗiɗaɓo, kala nde yimɓe ɓee ngari e nokku kewu nguu, njaɓortee ko magooji Fedde Goomu Muñal e golle fedde sukaaɓe Dabbenaaɓe. Kala heen ko wonaa konngol Gelongal Fuuta, jimɗi e mogooji Goomu Muñal e golle sukaaɓe Dabbenaaɓe ko Jibi Bah lollirɗo Gelongal Bah e Kaaliidu Buubu Manngaan, jirwinoowo jeewte to Rajo Pete Senegaal njirwini ñalɗi ɗii haa jamaanu weltii. Yimooɓe, wayɓe no Ibraahiima Jeey, suka jimoowo pekaan, jeyaaɗo to Siiwre Caam e Faati Nduur to Buutannda, ballal mumen heedaani caggal. Ɓeydol Gise Mammadu Sammba ganndiraaɗo Ñaaɗo, konngol Bah Aamadu Sammba ɓurɗo lollirɗo Aamadu Luuti teskaama no feewi to batte faayiida. Tesko-ɗen wonde Aamadu Luuti Bah ena inniri mo duɗal njanngu to Nuwaasot, kanko Professeur Umaar Bah, njaatigi ñalɗi ɗii. Ɗoon e ngaal duɗal, haa hannde, heblooji e reftooji keewɗi paytuɗi e geɗe pinal Fulɓe, ena mbaɗee ɗoon. E uddugol ñalɗi, Docteur Hampaate Bah ƴetti konngol e innde ɓesngu Professeur Umaar Bah ngam hollude weltaare mum e yettorde denndaangal banndiraaɓe tampunooɓe e ñalɗi ɗii. Ñalɗi ɗii ndañii wune mawɗo, caggal garal hilifaaɓe diine e aada nokku oo, jaayndiyankooɓe e haaliyankooɓe rewo e worgo, ɗeeɗoo gure, hay wooto heen luutaaka : Mbaañ, Daawalel, Feere-Alla, Haymedaat, Mbahe, Ñaabina, Njaawaldiiji, Cilaa, Garlol, Mbotto, Sorimalee, Cooji-Ngulli, Wenndiŋ e Dabbaano. Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2016/10/29/nal%c9%97i-maanditaare-umaar-bah-to-dabbe/
Huunde e partiiji luulndo njeertinii laamu Muritani musiiba ketɗo aynaaɓe e remooɓe, sibu ŋakkeende toɓo e ndunngu hikka teskaande e leydi hee no diidorinoo. Ine e ɗiin partiiji, UFP e maalde luulndo anndiraande FNDU (bayyinaango ñalnde 15/9/2017). Maalnde ndee woytiima no feewi e ko « miliyaaruuji ugiyya mbonnaa e woote ɗe ndewaani laawol, ngalaa nafoore » , nde takkii « laamu nguu waasde woƴeede caɗeele ɓesngu nguu » sibu hooreejo leydi oo alaa ko hiilnii « so wonaa ɗanle ñalnde kala, ɗe ngalaa hoore, ngalaa laaci », bayɗe no « turismayaagal » (banngagol) mawɗo leydi ndii kam e galle mum, ko jiidaa e kuutoragol doole e pewjugol doosiyeeji fenaande feewde e denndaangal ɓiɓɓe leydi e doole politik e renndo, luulndiiɗe yiɗde makko tiindinde leydi ndii to hay gooto anndaa ngam heddaade e laamu. Bayyinaango ngoo jokki «  e sahaa mo ɓesngu jiñii e caɗeele teeŋtuɗe, mawɗo leydi oo e koreeji mum ina lummboo e dañal ɓurtungal, ina njokki e ɗannaade ɗanle weytaare, tawi hay gooto teskaaki e maɓɓe woƴeede hay so seeɗa musiiba ketɗo leydi ndii ».
https://pulaar.org/2017/11/17/cadeele-ine-mbeeya-e-dowri-men/
Biraan noddii hardaneeɓe yo ndarto njiimaandi, mbinnditoo. Biraam wul Dah wul Abeidi waɗi ngoon noddaango ko ñalnde alkamiisa 24 saawiyee 2013 to Neema. O woytii « caɗeele ɓe kawrata e leydii ndii fof ». Ko ɗoon o udditi «seppo haɓaade njiyaagu ngam ndimaagu» fotngo ummaade Neema jaaƴoo Nuwaasoot, woni 1 000 km. Nii woni nde ɓe pusi miitiŋ oo, ɓe ndewi e mbeddaaji mawɗi wuro ngoo e koyɗe. Caggal ɗuum ɓe kirdani Timmbedara e Ayyuun. Wuro ngo ɓe ngari fof, ɓe ceppira koyɗe e mbeddaaji mum, hade maɓɓe waɗde miitiŋ. Tuggi 24 haa 28, ɓe ndewii Neema, Timmbedara, Tintaan, Geru, Maktaa Lasaar, Eeleega, Butelmiit, Waad Naaga, e Nuwaasoot. Ina tawtoraa lappol ngol, terɗe IRA-Muritani e « SOS-Esclaves » kam e pelle gollodiiɗe maɓɓe. Faandaare lappol ngol ko findinde ɓeeɗoo : – Yimɓe leydi ndii e winndere ndee mbele ina ɓeydoo anndude ngonka njiyaagu e Muritani ; – Jiyaaɓe ɓee e meeɗnooɓe wonde jiyaaɓe : mbele ina pinana ngonka mum en, caltoo njiyaagu ; – njuɓɓudi laamu e ñaawoore e terɗe doole kisal mbele ina paama, njaɓe siynude sariya 2007-048 mo 3 settaambar 2007, karminɗo njiyaagu, dotti kuuge potɗe faweede e waɗooɓe ɗum ; – daraniiɓe jojjanɗe aadee en mbele ina mballita umminde dillere darantoonde muumtugol njiyaagu haa laaɓa e Muritani. FƁ
https://pulaar.org/2013/03/22/lappol-biraam/
Ɓesngu Muritani e leñol Fulɓe e kuuɓal mbaasii ɗoo jaalal Pinal, baayeteeɗo haala, fanniyanke beeɓaaɗo konngol. Aadama Sih ganndiraaɗo Jagodin to Bagodin yaltii e men. En nelda duwaaw feewde e denndaangal ɓesngu Bagodin, teeŋti e galle makko. Yo Geno waɗ fooftorde makko e nder aljannaaji hakkunde nammbuuji bewɗi ñebbe, buudi e jayeeje. Seydi Sih ñebbe kay malaama hankadi! Ɓesngu Muritani e leñol Fulɓe e kuuɓal mbaasii ɗoo jaalal Pinal, baayeteeɗo haala, fanniyanke beeɓaaɗo konngol. Aadama Sih ganndiraaɗo Jagodin to Bagodin yaltii e men. En nelda duwaaw feewde e denndaangal ɓesngu Bagodin, teeŋti e galle makko. Yo Geno waɗ fooftorde makko e nder aljannaaji hakkunde nammbuuji bewɗi ñebbe, buudi e jayeeje. Seydi Sih ñebbe kay malaama hankadi!
https://pulaar.org/2013/06/03/sankaare-jagodin-mo-bagodin/
Holi ko woni ɗanngal ? Holi Faandaare ɗanngal ? Holi heewɓe ɗannaade ? Holi to heewi ɗannoreede ?  Holi no heewi ɗannoreede ? Holi ko foti rewde e ɗanngal ? Ɗum ko huunde he naamne ɗe en keewaani naamnaade koye men, kono sikke alaa, so en njuurnitiima, en miijiima en miijtiima, maa en taw ko naamne jojjuɗe sanne. Haa teeŋti e hannde, ɗo aduna fof wonti wuro wooto, yimɓe natti yeewnondirde hay so mbayrii yiyondirde hakke duuɓi e kitaale, sabu goodal jokkorɗe kumpitinooje mo woni fof no banndum finiri hay so yiyondiraani e mum. En mbiyataa eɗen ndokka jaabawuuji ɗee naamne sabu waasataa ɓurɓe en heen ganndal, kono tan, maa en ngeto rokkude heen miijo, wonana ɓeen fartaŋŋe luggiɗinaade heen, haa keɓen ko ɓuri laaɓde koo. Sikke alaa kay, ɗannaade kam ko ummaade e nokku mum faya e nokku goɗɗo. Gooto fof noon e ko faanditii heen. Ɓee ko ngam janngoyde, ɓeya ko ngam yiiloyaade ngalu, woɗɓe ko ngam yiiloyaade barke e malu. Pulaar noon tonngii ɗum e konngol gootol nde wiyi “ko yahetee ene artee koo fof ko añde nguurndam mbaɗɗam koyeera tan”. Waɗde en puɗɗiima faamde, faandaare ɗanngal ko yiiloyaade ko ene walla ɗum e wuurde nguurndam moƴƴam, ngonduɗam e ndimaagu. So en ngartii e naamnal men Holi heewɓe ɗannaade ? Sikke alaa, ndeen kam, ko sukaaɓe worɓe tan keewnoo ɗannaade caggal nde kuli sooño. Mawɓe ɗanniyankooɓe ene ngoodi kono tawata ko fuɗɗiiɓe waɗde ɗum gila ene pamɗi, haa mawnora kisa tawa haajuuji kumtaaki, njokka, haa wonta lutto walla won wiyooɓe luttere. Ko sakkitii koo noon, en mbaɗtii yiyde hay sukaaɓe rewɓe ɗannotooɓe. Nde tawnoo won ɗo caɗeele ene keɓa, gooto fof woƴetee ko hoore mum. Ndeen, wiyatenoo ko yo sukaaɓe rewɓe njooɗo e gure, sukaaɓe worɓe ɗannoo, gartuɗo heen fof tawa ene haɓɓanaa tekkere e ɓiyi kaaw mum, walla ɓiy gorgol mum. Kono nde tawnoo jooni aduna oo koko weñtitii, rewɓe e worɓe fof ko tufɓe tiiɗe, gooto fof ene yiiloo no wuurdi. Fawaade noon e no diiwanuuji mbaydi. So en ngartii to heewi ɗannoreede, ene anndaa tan ko ɗo sikkaa jam ene ɓuri heewde. Hay sinno heen sahaaji, won ko sikketee tawa woodaani, sabu en nanii Ñokkaan ene yima jimɗi Ceerno Boy ɗo wiyata “heewii ko yawaa, hutaa, seyfitaa, tawa barke ene heewi majjinaaɓe nganndaani. Heewii kadi ko gite keewi reerɗaa, tawa tanaa mum ene heewi famɗaani”. No ɗannortenoo kadi ene heewi sifaaji. Sabu ndeen kam won unanteeɓe gawri, cuurtinanee lacceeje, caawa, ndoondoo, njahra koyɗe. Won heen ko pucci ñaantaaɗi. E no mbiyru-ɗen naani nii, fawaade e faandaare joom mum jogitii e ɗanngal mum. Jooni noon kam fof newiima. Sabu ɗo fotnoo waɗaneede lebbi wontii daw-njoftaa. Naamnal men cakkital ko holi ko foti rewde e ɗanngal. Tawde kay ene paamii fayndaare ɗanngal ko yiilaade no dañiri wuurde nguurnam ɗam alaa koyeera, woni wuurde tawa fawaaki, loritaaki, waɗde eɗen poti waɗtude hakkillaaji e ɗee geɗe: •So a ɗanniima a dañii, artir, pewjiraa no njooɗori-ɗaa. Sabu ko ladde weli fof, ko jatti ɓuri. Ndeke, eɗen mbaawi waɗde juɓɓule, ndenndinen kal men, liggoro-ɗen ligginoren haa kisa woɗɓe yiɗnooɓe ɗannaade ene ndonki sabu baasal. E binndanɗe men garooje, ene waawi ngartoyen e peeje potɗe sakkeede e oon fannu haa ɗum laatoo; so Alla haajii. •Geɗel goɗngel ko jahɗo gure jeeɗiɗi e faango hoɗeede dañaani ko yiɗnoo, yo rutto e konngol Pulaar biyngol “donkitɗo anndude to fayi, yo ruɗto to umminoo”.  Sabu ene gasa tawa arsuku oo woni ko bannge goɗɗo mo en njiyaani. Nde tawnoo neɗɗo wiyaa ko yo dillin sabaabu, tee alaa gollal ngal moƴƴaani so wonaa tawa ko ngal hawraani e diine, walla ngal aada e pinal njaɓaani. Ndokkondiren aadi tan e ko fayi arde, caggal nde ñaagi-ɗen Joomiraaɗo nde rokkata en oon fartaŋŋe, haa mbaawen faccirde naamnal men “holi ko fofti rewde e ɗanngal”. Malal Sammba GISE
https://pulaar.org/2019/08/11/kaalden-goonga-%e2%80%88ko-ladde-weli-fof-ko-jatti-%c9%93uri%e2%80%88/
Fedde Ɓamtaare pulaar heɓii duuɓi capanɗe nay (40) caggal nde laamu jaɓi goodal mayre e nder leydi ndi ; yamiri yo nde waɗ golle mayre e nder Muritani no diidorii. Ɗum ko hoolaare e jogaade jikke addi haa ɗuum heɓaa. Fedde Ɓamtaare pulaar heɓii duuɓi capanɗe nay (40) caggal nde laamu jaɓi goodal mayre e nder leydi ndi ; yamiri yo nde waɗ golle mayre e nder Muritani no diidorii. Ɗum ko hoolaare e jogaade jikke addi haa ɗuum heɓaa. Musiɗɓe sosnooɓe fedde nde, e oon yonta, mbaawii liggoraade hakkille e pewje haa ɗum waawi dañeede. Ko muñal mawngal e pellital mawngal e hakkillantaagal kiisngal kuutoraa haa fedde nde hattani taƴde ndee ɗoo yolnde. Pergitte keewɗe kawraama e mayre, kono kadi golle keewɗe faayiida ngollaama heen. Ɓesngu nguu, janngii, jannginii ɗemngal ngal. Mbinndii, mballifiima, muulii, njeewtii, njaaynii. Fedde Ɓamtaare Pulaar hannde ko fooyre ganndal nde lewlewal mum yaynii nokkuuji keewɗi. Ko kayre wonnoo Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije. Ko jagge mayre njaggi ngal haa ngal waɗi golle maantiniiɗe, ɗe nafoore mum en mawni e nder Muritani e boowal mum kala. Eɗen njetta darinooɓe haa fedde ndee sosaa haa yettii ɗo yettii ɗoo, haa dañi waɗde golle paayodinɗe baɗaaɗe ɗee. Maayɓe ɓee, yo Alla yur mo ɗum en, yaafoo ɗum en. Wuurɓe ɓee, yoo Alla juutnu balɗe mum en, rokka ɗum en cellal, mbela ina mbaawa wallude yonta jooni oo e jokkude golle ɗee no haanirta nii. Eɗen mbiya leñol ngol, yo ngol tiiɗno e kala ko ina ƴellita ɗemngal ngal e tolnooji kala. Yo ngal janngine no feewi sanne, sabu ko jaŋde tan waawi ƴellitde yimɓe ; ɗemngal neeniwal (ɗemngal muuynangal) alaa e sago jannginee ; ko maa jinnganee, nde hisnee. Leydi galle pinal pulaar ina jogaa ɗoo e Nuwaasoot leegal Tafarak Seyna, yo leñol ngol daro, mbele omo mahee ko yaawi, mbele omo walla pinal ngal e yahdude e yonta oo. Yo Alla won ballo, walla en e ko ina ɓamta en. Aamin. Ñalnde 02 koorka 1437, walla 07 Korse (suwe) 2016 Suleymaan Kan
https://pulaar.org/2016/07/10/eeraango-sileymaani-kan-hooreeje-gadano-f%c9%93pm/
Macce Kereku, gooto e meeɗnooɓe ardaade leydi Benin, sankiima ñalnde alarba 14 oktoobar 2015, ina yahra e duuɓi 72. Macee Kereku jibinanoo ko ñalnde 2 settaambar 1933 to Kuwarfa. O janngii e duɗal konu to Kati ( Mali), to Ndar (Senegaal), to Duɗal konu Fréjus (Farayse) , e to Ekkol Taamasoor Paris. Caggal ɗuum o wonii edkaa (Aide de camp) hooreejo gadano leydi Dahomee, hono Hubert Maga tuggi 1960 haa 1963. Ñalnde 26 oktoobar 1972 o waɗi kuudetaa o heɓti laamu. E hitaande 1975 o inniti leydi ndii, waɗti wiyeede Benin. O woni heen haa 4 abriil 1991. E kitaale 1980, caggal mbayliigaaji jolnooɗi nder winndere ndee (pusgu Dental Leyɗe Sosiyaalist Sowiyet, kelgol ɓalal Berlin …), nde o faami hankadi yontii mbayliigaaji naatnee e nguurndam leydi makko, o noddi, e maayirɗe 1989, “Batu ngenndiiwu (conference nationale) ngam sompude juɓɓule tuugiiɗe e demokaraasi. Kanko woni ɗum noon, hooreejo leydi Afrik gadano jaɓɗo keewal partiiji e leydi mum. Nii woni Batu ngenndiiwu nguu felliti sompude hitaande daawal cabborgal  e yuɓɓinde woote e nomde hooreejo hilifaaɓe. Macee Kereku jaɓi denndaangal kuule Batu nguu ƴettunoo. Lebbi seeɗa caggal ɗuum, François Mitterand waɗi diskuur mum ganndiraaɗo “Diskuur La Baule” ngam semmbinde leyɗe Afrik nde ñemmbata yeru Benin oo, naatna demokaraasi e nguurndam leyɗe mum en. Haaɗaani ɗoon, sibu, e woote baɗnooɗe e hitaande 1991, Nisefoor Sogloo hawi mo, o jaɓi, o deestii. Nde woote mbaɗti ñalnde 4 abriil 1996, o toɗɗitaa, o arditii leydi ndii. O toɗɗitaa goɗngol e marse 2001, kono duuɓi makko kaɗi mo birgude laamu e woote 2006. Maccee Kereku ina wiyetenoo « dooñoo ». So neɗɗo wiyaama dooñoo, faametee heen oon ko neɗɗo baawɗo ndiyam, kala no huunde ardi fof ina waawi yahdude heen. Ɗumɗoo noon wonaa manoore… Kono Kereku wonaa ɗuum faynditii heen. Ko goonga dooñoo ina nanndita e kala nokku woni, kono ɓuri kadi maantinde e dooñoo, ko so ina yaha e dow catal lekki, hade mum yaɓɓitde koyngal, maa dimmbina catal ngal, haa yenanee so yaɓɓii ngal helataa : ko oon jikku Maccee Kereku teskii, yiɗnoo ƴettude e dooñoo. E nder manndaaji makko ɗiɗi ɗii, hakkunde 1996 e 2006, Macee Kereku ɗooftiima no moƴƴi ceerungal hakkunde mbaawka carɗinoowa e mbaawka ciynoowa. Nii woni wellitaare jaayɗe laatii tigi rigi e leydi hee, Benin wonti leydi ɗiɗmiri e nder Afrik to bannge ɗooftagol wellitaare jaayɗe, jeyaa e hoore leyɗe e nder winndere ndee. Omo seerti kadi e hooreeɓe heewɓe Afrik, o waylaani doosɗe leydi makko ngam ittude kaaɗtuɗi duuɓi neɗɗo waawi birgirde laamu e leydi Benin, walla ɓeydude manndaaji. E wooteeji 2006, Yayi Boni toɗɗaa e woote ɗe hay gooto yeddaani, lomtii Kereku e ngardiigu leydi Benin. Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2015/11/12/macee-kereku-sankiima/
Ko Alla seerndi yimɓe fotndaani, seerndi leyɗeele nanndinaani ! Ƴeew tan hakkunde Muritani e Niiseer no mbayi ɓallondirde, e no darɗe ardiiɓe ɗum en mbayi weeyondirde ! To Niiseer, kala nodduɗo e manndaa tataɓo, ñaawoore fawa e mum junngo, to Muritani, noddooɓe e manndaa tataɓo, mbeertantee ko leeso e yeeso. Ko waɗi en wiyde noon ? Waɗi en wiyde noon, ko ñalnde aljumaa 8 suwee ñaawoore yimɓe ɗiɗo wiynooɓe yo Muhammadu Isufu, hooreejo leydi Niiseer yo ɗaɓɓu manndaa tataɓo, udditii to ñaawirde Sinndeer (Zinder). Ɓeen yimɓe ɗiɗo mbiyetee ko Salisu Barahim e Isufu Brah. Ñaawoore leydi ndii yooɓtorii ɓe ko « haala kaɗaaka ngam waɗde moojobere ngam firtude doosgal leydi ». Nde ɓe naamnaa hol ko waɗi ɓe waɗde ngoo noddaango, ɓe njaabii « ko min … weltiiɓe e golle Muhammadu Isufu e ɗii duuɓi jeetati ». Wonande Muhamed Basum gardiiɗo Parti laamiiɗo oo (PNDS) : « manndaa tataɓo e leydi Niiseer firti ko kuudetaa. Parti amen yiɗi ko deeƴre leydi ndii e jahral mum yeeso ». Ɗum dee jiidaa e UPR mo nganndu-ɗaa ko ardiiɓe mum noddata Abdel Asiis yo waɗ manndaa tataɓo ! E nder Muritani dee, wonaa tan yimɓe mehɓe yahooɓe e mbedda noddata e manndaa tataɓo, ko jaagorɗe, ko depiteeji, ko taariiɓe laamɗo oo, yimɓe ɓurɓe ɓadtaade ɗum, ko almameeɓe e annduɓe diine, nduñata hooreejo leydi oo ɗaɓɓude manndaa tataɓo, e yaɓɓude doosgal leydi, e waɗde kuudetaa e ñaamtude woondoore mum. Tee, ɗuum, alaa ko wontata ɓe so wonaa jam e ɓeydaade teddineede. Hooreejo leydi oo jaɓɓiima ɓe cili keewɗi e damal galle laamorɗo oo, salmini ɓe, semmbini ɓe. Ɗumɗoo ina holliti wonde « noddooɓe Muhammed wul Abdel Asiis yo yaɓɓugol doosgal leydi ndii, kulaani ñaaweede saka faweede kuugal ». En takkaani hay gooto, sibu : l ñalnde 19 sulyee 2018 ndee tan, jooɓnaaɗo konngol guwarnama Muritani wiyi “kala wiyooɓe hooreejo leydi ko jahoowo ɗoo e lebbi 10 haa 11, ngoni ko e ruuytude”. – Haa e ko sakkitii koo, ñalnde 17 sulyee 2018, nde Muhammed Abdel Asiis yahi Ɓoggee udditde jolal ndema, o jaɓɓoraa ko leppi ɗo winndaa « Eey manndaa tataɓo ». Ine wiyee nii wonde toppitiiɓe kisal jaɓɓungal ngal ceŋtii kala lefol ngol haalaani kaan haala. Eɗen nganndi kam, so tawiino o welaaka ɗuum, hay neɗɗo UPR gooto suusaa weeynude ɗiin leppi. – Ñalnde alarba 3 mee 2018, hooreejo leydi ndii bismiima annduɓe diine to galle mum, ɓeen ɗaɓɓiri mo nde o « heddotoo e laamu caggal 2019 ». – Ñalnde 2 mars 2018 o bismiima kadi mawɗo petisiyoŋ « miliyoŋ siñaatiir ngam manndaa tataɓo », hono Ahmedu wul Iyahi. Nde oon yalti, wiyi « mi ɗaɓɓirii hooreejo leydi oo yo waylu doosgal leydi ndii mbele ina waawa heddaade e laamu ». – Ñalnde 26 feebariyee 2018, won depiteeji leydi ndii tawtoraa joɗnde yeeso galle laamorɗo leydi oo ngam ɗaɓɓude e hooreejo leydi oo nde heddotoo e laamu.  Ina jeyaa heen depitee biyeteeɗo Muhammed Faal wul Iisaa.  Tawi ñalnde 23 feebariyee ndee, ñalnde o artata Biriksel to o yahnoo batu, kanko hooreejo leydi oo, o yaltii e oto makko ngam salminde arnooɓe ɗaɓɓirde mo hono ɗuum kadi. – Ñalnde talaata 2 feebariyee 2018 depitee biyeteeɗo Kaliil wul Teyib noddii hooreejo oo nde ɗaɓɓata manndaa tataɓo. Ɗuum waɗnoo ko e hiraande UPR yuɓɓinannoo depiteeji mum. – Ñalnde 10 sulyee 2017, ko mawɗo hilifaaɓe oo e hoore mum, hono Yahyaa wul Hademiin, hucciti e yimɓe teheende Buraat (nder diiwaan Barakna) wiyi ɗum en : « oɗon njogii hakke ɗaɓɓande laamu hannde nguu manndaa tataɓo, waasa woppude on, ngam joofnude golle fuɗɗii ɗee ». – E joɗnde “jalog” jooɗinoonde 29 settaambar 2016 haa 20 oktoobar 2016 hoohooɓe UPR kaɓaama mbele joɗnde ndee ina ɗaɓɓana hooreejo leydi oo manndaa tataɓo, kono yoga e partiiji tawtoranooɗi kaaldigal ngal mbiyi ɓe « yo ɓe kaakto ɓe ngubba ». Ina sikkaa ko ɗuum wonnoo faandaare oon “jalog”. – E lewru abriil 2016 jimoowo ina wiyee Deey wul Amar Tiisit waɗii jimol ɗabbanoowel wul Abdel Asiis manndaa tataɓo. Ko jiidaa e haalaluuji keewɗi paatuɗi e ɗuum ko adii ndeen… Kono, hooreejo leydi oo wiyii, e haala mum e Jeune Afrique ñalnde 25 feebariyee  2018, wonde  ine “ ɗooftii doosgal leydi ndii dottungal manndaaji hooreejo leydi e manndaaji ɗiɗi ”. Ko ɗuum kadi o wiyi ñalnde 1 sulyee 2018 e France 24, hay so tawii o ɓeydii heen wonde “ɗuum ko jeeyngal luulndo wonnoo, tee ngo ndañaani sago maggo”. Ciftinen kadi, ñalnde 23 oktoobar 2016, Muhammed wul Abdel Asiis e hoore mum wiyiino wonde haala paatuka e manndaa tataɓo « deƴƴaama hankadi ». Ko ndeen o wiynoo so o yiɗiino ɗuum tan « o hulaani o hersaani » ɗaɓɓude baylugol kuule 26 e 28 doosgal leydi ndii. O siftini o meeɗii joñde (yowde) doosgal leydi ndii e kuudetaaji makko jawtuɗi ɗii. Kono oɗon nganndi “ fowru meeɗiino saddude kurus, kono ɓoti mbiyi koolaaki ”, Pulaar kadi wiyi “ anndude neɗɗo ɓuri heɗaade haala mum ”, ina gasa tawa damal “manndaa tataɓo uddiima” kono yo Alla daɗndu e peeje keddorɗe e laamu ɗe tuugaaki e nuunɗal e laaɓal. Ko waawi heen wonde fof, sinno Abdel Asiis waɗnoo ko no Muhammadu Isufu waɗi nii tawatnoo cel waɗii ko ɓooyi ! Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2018/09/07/to-niiseer-hay-gooto-suusaa-%c9%97a%c9%93%c9%93ude-manndaa-tata%c9%93o/
Ceerno Haamiidu Baal mawɗo, almaami raatiib Jumaa Ceerno Baal to leegal joyaɓal nder Nuwaasot, jippinanii Ceerno Yaayaa Saalif Ɓaas deftere Quraana, kikiiɗe alkamisa 5 lewru desaambar (jolal) 2015, ngam duwanaade ɗum kawral moƴƴal hakkunde mum e joom mum, mbele aljanna ena wonana ɗum jaaƴnde jooɗtoraande. Nguun ñalngu hawri ko e balɗe 21 caggal sankaare ndee. Ceerno Haamiidu Baal mawɗo, almaami raatiib Jumaa Ceerno Baal to leegal joyaɓal nder Nuwaasot, jippinanii Ceerno Yaayaa Saalif Ɓaas deftere Quraana, kikiiɗe alkamisa 5 lewru desaambar (jolal) 2015, ngam duwanaade ɗum kawral moƴƴal hakkunde mum e joom mum, mbele aljanna ena wonana ɗum jaaƴnde jooɗtoraande. Nguun ñalngu hawri ko e balɗe 21 caggal sankaare ndee. Silki oo waɗi ko ɗo galle Ceerno Yaayaa ɗoo, hirnaange jamaa oo, e tawtoreede hoɗɓe, banndiraaɓe e sehilaaɓe, ɓe o renndunoo nguurndam. Hade deftere ndee janngetee, Ceerno Baal adii tawo ko naatde e sifaaji no Alla tagri mo nii, kanko Ceerno Yaayaa, caggal ɗum yaaɓani dokke e kaawniiɗe ɗe Alla waɗi e makko. E wiyde Ceerno Baal, Alla haɗiri mo juuɗe e koyɗe e dakmitaade hay e joɗnde ko mbele omo waasa yahde, woto o nande walla yiyde geɗe kaantare baɗooje walla baɗeteeɗe, ɗe aadee tagaaɗo waawaa ruuɗanaade bakkatuuji. E oo sifa, Alla hisnii ɗemngal makko e junngo makko e koyngal makko. Nii woni, deftere feccaa hakkunde tarooɓe, silki fuɗɗii. Taro ngoo joofi, duwotooɗo toɗɗaa, Ceerno Baal timmini duwaaw oo. Hol gonɗo Ceerno Yaayaa Ɓaas? Ceerno Yaayaa Saalif Ɓaas jibinaa ko e hitaande 1968 to bannge ɗereeji laawɗuɗi, e wiyde Haaruuna Siidi Wele, jeyaaɗo to Jowol Sahre. Kono ko ɓuri jaalɗaade, o ari e aduna ko e hitaande 1969 e wuro wiyeteengo Darto Abdalla, wuro adano wonande diiwaan Laaw, so tawii ngummori-ɗaa ko bannge fuɗnaange. Yumma makko wiyetee ko Raki Ɓaas. Baabiraaɗo oo, hono Saalif Sammba Ɓaas ko sanndarma (gendarme) wonnoo. Ceerno Yaayaa Baas rafaa ko e hitaande 1976. Oon sahaa, o yahratnoo ko e duuɓi 7 walla e duuɓi 8. Gila ndeen  haa ɗo o ruttii e joomiiko ɗoo, Alla ko ko ɗawi mo hay waawde jooɗaade, alaa ko haali yahde e koyɗe makko. Nguurndam makko fof ko e lelnde. Ɗum fof e wayde noon, Ceerno Yaayaa ko joom geɗal timmungal to Alla. Kala kewu, ngu leñol ngol kewni e nder Nuwaasot, kanko Ceerno Yaayaa o tawtoranooma, gila ɗo o fawetenoo e reŋreŋ, omo nawee haa ɗo o waɗti juureede e nder galle makko ɗoo. Ɗo o nattiti yahde e kewuuji ɗii ne, haɗaani ballal makko yettaade kala joom kewu tintinooɗo mo. Ko e miijo makko fedde Ɓamtaare Daande Leñol sosaa ñalnde 20 lewru saawiyee (siilo) hitaande 2000. Fedde ndee adorinoo ko goomu pinal gila e hitaande 1996, ena jannga Pulaar ena nawda heen magooji… Gaagaa ɗuum, kala neɗɗo teskinɗo walla teskaaɗo e nder Leñol Fulɓe, kanko Ceerno Yaayaa omo jokkondiri e mum, gila e seernaaɓe mawɓe, naalankooɓe mawɓe, ngenndiyankooɓe mawɓe haa e yimɓe teelɗuɓe… Teskaama kala ceerno mawɗo nanɗo haala makko, arat juuraade mo. So arii haa yettiima, tarbinto, nde ummii e waynaade fof kadi, noddat yimɓe haa njooɗoo, wiya ɗum en yo mbaɗtu e makko hakkille no feewi, ko o joom geɗal. Ceerno Yaayaa dañaani fartaŋŋe janngude quraana, arab walla ɗemngal farayse nde tawnoo nde o fotatnoo huccande ɗum ndee, ko ndeen rafi oo joppi mo. Kono ɗo o lelii ɗoo, e kaawisaaji Alla, o janngii Pulaar e kaɓorɗe mum fof haa ɗiggi. Nde yahi haa caggal lewru koorka 2008, ko ɗoo wondiiɓe makko mbaɗti yiyrude mo geɗe kaawniiɗe, ko wayi no duwawuuji ɗi mbuntataa e waɗtude safrude yimɓe wonduɓe e rafiiji, walla e caɗeele goɗɗe nguurndam. Tesko-ɗen wonde Ceerno Yaayaa winndataa, sakkitat,  so ɗum duwaaw noon walla so ɗum tinndinoore. Ñalnde wirwirnde makko, 16 lewru kawle, kala tawtoranooɗo oon ñalawma, feccaani sikke jogaade mo geɗal to Alla. Lopitaan Nasiyonaal e Baamuule K7, njiyii ñalnde heen keewal yimɓe e ceerungal pine e ɗemɗe ngal keewaani yiyde. Yo Alla yurmo mo, yaafoo mo, kanko e denndaangal maayɓe juulɓe. Njaay Saydu Aamadu (Gelongal Fuuta )
https://pulaar.org/2015/12/09/fidaaw-ceerno-yaayaa-%c9%93aas/
En njettii geno nde newnani en haa mbaaw-ɗen tawtoreede, ñalnde 29 ut 2015, hiirde ɗiɗmere sukaaɓe Mbaañ Suwoyraat , ngam siftorde oo gorko pullo, mbaɗɗo nguurndam mum fof e hare ngam ɓamtaare leñol. Murtuɗo wiyatnoo : « neɗɗo so anndaa pinal mum, taariik mum, iwdi mum, anndaa allaahu mum, ina ŋakkiraa neɗɗaagu tawo ». Gawlo miskineeɓe ina heewnoo wiyde : « neɗɗo hoto toppito wutte e wuttulo mum tan, haa yejjita diine e fotdeeji mum ». En njettii geno nde newnani en haa mbaaw-ɗen tawtoreede, ñalnde 29 ut 2015, hiirde ɗiɗmere sukaaɓe Mbaañ Suwoyraat , ngam siftorde oo gorko pullo, mbaɗɗo nguurndam mum fof e hare ngam ɓamtaare leñol. Murtuɗo wiyatnoo : « neɗɗo so anndaa pinal mum, taariik mum, iwdi mum, anndaa allaahu mum, ina ŋakkiraa neɗɗaagu tawo ». Gawlo miskineeɓe ina heewnoo wiyde : « neɗɗo hoto toppito wutte e wuttulo mum tan, haa yejjita diine e fotdeeji mum ». Hikka ko hitaande ɗiɗmere yuɓɓinaande ɗoo e Suwoyraat ngam siftorde Baaba Leñol. E nder ndee hiirde ko faayodini yiyaama, hoɗɓe heewɓe nootitii ma e mayre, pelle pine keewɗe ngaddii balle e balle mum en. Nde Qur’aan udditiraa hiirde ndee, tawi ko ceerno Mamma e daande mum welnde yuumtude, janngani en Aaya timmuɗo, sabu eɗen nganndi oo pullo tedduɗo, kañum fof e daranaade jeytaare adii ardinnde ko dewal Allah. Refti heen ko konngol bismaango hoyreejo goomu pinal Mbaañ Suwoyraat hono Ceek Umar Joob. O hollitii wonde, hay sinno ko kamɓe njuɓɓini hiirde ndee, ɓe njeyaa nde ; ko fuutankooɓe fof njeyi nde sibu Mammadu Sammba Joob alaa ɗo jeyaa, ko ngenndiyanke mo himme mum woni : filñitinaade potal e nuunɗal e riiwtude majjere, daranaade ndimaagu, wartanaade ƴellitaare pine e jeytaare ɗemɗe. Nii woni hiirde ndee udditaa, nde fuɗɗorii jime e jimɗi, tawi ko naalanke leñol, jiɗɗo pinal , korsinɗo Murtuɗo, baɗduɗo aadi e leñol ngol ngam tawtoreede kala hiirde ngam siftorde Murtuɗo Joob hono Yahyaa njaay lollirɗo Almuudo leñol. Caggal ɗuum pelle pine Suwoyraat e nootitiiɗe e hiirde ndee , naatiri dingiral wootere wootere. ɗeen pelle ngoni : – Goomu pinal sukaaɓe mbaañ (yuɓɓin ɓe hiirde nde ; – Goomu pinal sukaaɓe daawalel ; – Fedde pinal sahnga moli baaraaɗi ; – Fedde pinal jallungol pulaagu. Tesko-ɗen pelle pine ɗee fof, ɓuri waɗde tinndinooje mum en ko e nafoore jaŋde, kam e wuurtin’de pinal. Ɗe mbaɗii ko haani, sabu baaba leñol seerataa e haalde e waajaade yo yimɓe ɓee ndutto e pinal mum en, mbiɗta ngal, mbinnda ngal, njannga ɗemngal ngal mbele leñol ngol ina yahra yeeso. “ Ina jeyaaa e teddiniraaɓe hiirde ndee, suka men baɗoowo  rap hono System Umar Daawuuda Gey. O waɗanii en jime mbaɗɗe faayiida, heen wootere ko Fuuta, ɗiɗmere ndee ko gawlo miskineeɓe. En mbaawa yejjitde mawɗo men Umar Hammaat Datt, gadoriiɗo siftinde hanki men, caggal ɗuum tonngani en nguurndam Murtuɗo joob. Hanko mawɗo men Umar Hammaat Daat, caggal nde o sifanii en golle Murtuɗo, o ruttii o firani en maanaa kosam, ɓirdugal, e burgal. O fuɗɗorii ko andinde en fulɓe ina mbiyatnoo : Allah adii tagde ko nagge, o rewni heen debbo, caggal ɗuum o tagi pullo. Debbo wiyaa yoo reen nagge, pullo halfinaa debbo. Hoyreejo catal Fedde Ɓamtaare Pulaar Suwoyraat hono Umar Muusa Sih siftinii en wonde Mammadu Sammba Joob waɗi nguurndam mum fof ko e hare ɗemngal. Ɓayde hare makko wonnoo ko yo ɗemngal Pulaar jannge, huutoree, o ñaagiima yo leñol ngol janngu. Nde tawnoo Mammadu Sammba Joob ligganii ko yimɓe fof, goomu pinal Dinndee (sooninkooɓe) ngaddii ballal mum en haa timmi, ɓe njimii, ɓe ngamii, ɓe mbaɗii heen njalniika, tawi fof ko e pulaar e sooninkoore. Nde tawnoo aɓe kumpitii wonde, Murtuɗo haa maayi haɓantonoo ɗemɗe ngenndiije fof. – Sukaaɓe Mbaañ Nuwaabibu waɗooɓe rap hono Rooniiɓe jam, ngaddi jam , mbaɗi gollal ngal yejjitaake. – Faati Joob ina jeyaa e adduɓe ballal to bannge jime e jimɗi. O ruttii teddungal e banndiraaɓe walluɓe en haa hiirde ndee waawi woodde, o ruttii kadi teddungal e sukaaɓe Mbaañ Suwoyraat tammbiiɓe geɗe ɗee haa kuuɓi. – Jeynaba kayyaa ina jeyaa e tawtoraaɓe hiirde ndee. O addii ballal timmungal, etee o siftorinii en ko heewi, nde tawnoo ɓiy Kayyaa Joob so nootitiima e hiirde wayde hono nii, ruttat hakkillaaji to woɗɗi. Sabu alaa mo humpaa nde Murtuɗo darni KAABA PULAAR  to Mbaañ, wonnoo ko e gardagol giɗo makko, musiɗɗo makko, cukko cukkanɗo mo kala kala, ɓiy yumma  makko, cirridiiɗo makko, hono Abdullaay Sammba Joob, lollirɗo Kayyaa Joob. – Goomu Pinal Mbaañ Nuwaadibu ina jeyaa e nootitiiɓe e nguu jammaagu nguu. Yo Allah yoɓ ɓe moƴƴere sabu en njiyii ballal maɓɓe to bannge pinal, jime e jimɗi pulaar. – Tawtoregol musiɗɗo men, giɗo leñol, jaayndiyanke pellitɗo, guurɗo wuurani ɓamtaare leñol fulɓe hono Sammba Bookara Bah hokki hiirde ndee wune. Nde o ƴefti konngol, alaa keddiiɗo e hiirde ndee mo weltaaki. Sabu o siftorinii en ɗo o rewdi e Murtuɗo, kono kadi o anndinii nanondire e miijooji kollitanooɗi ngam mahtaade KAABA PULAAR. O ñaagiima nde pelle njuɓɓinooje kiirɗeeli ngam siftorde baaba leñol, yo pottitoyat Mbaañ, mbele eɓɓaaɗe ina ƴeftee, ngummo ɗen e haala, payen e golle. ɗum ɗoon noon riiwtataa yuɓɓinde kiirɗeeli e nder gure ɗe ngoni ɗee. E nder  hiirde ndee njelaari paytundi e ɓesngu Murtuɗo, e mahtagol Kaaba Pulaar waɗaama. En njettii geno, nde o walli en haa hiirde ndee yahri no fotiri. En njettii fuutankooɓe nootitiiɓe e noddaadu leñol, noddaadu sukaaɓe Mbaañ Suwoyraat, e gardagol Seek Umar Joob. Yo Allah yoɓ ɓe moƴƴere, ɓe njaaraama. Yoo en mbaɗtu nii kadi mo wuuri. Haamiidu Mammadu Bah, Catal suwoyraat FƁPM.
https://pulaar.org/2015/12/05/29-ut-2015-suwoyraat-siftorii-murtu%c9%97o/
Ko ina tolnoo jooni e lebbi tati, beeli aduna oo fof njowii ko he Amerik. Hol ko saabii ɗum ? Saabii ɗum ko Donal Trump gardiiɗo leydi ndii  fotde duuɓi nay, caggal ɗuum ɓesngu Amerik suɓii goɗɗo, Donald Trump wiyi « alaa heen sabu ko kakaaɗo », o wullitii kala ɗo o fotnoo wullitaade (tawi nii ko yimɓe lannda makko ngardii ɗum) kono o  hollitaa tan ko o kawaaɗo, yo o jebbilo. Ina heewi yiyeede nii, luulndo kala ina woytoo e wooteeji wujjaama, hay so tawii eɗum heewi wonde goonga (he leyɗeele baaɗe no Muritani nii) ina saɗtira ngo yaltinde dalillaaji ceedtooɗi ɗuum, nde wonde ngo heedaani he juɓɓule deenooje ɗum.  Ko ɗum waɗi ngo heewi tan ko jebbilaade, ngo fanndoo sahaa goɗɗo. Kono ko Trump koo, ko kaawiis, sabu juɓɓule tammbiiɗe wooteeji ɗee kala ina jooɗtoraa ko kanko  ɓuri jogaade he mum en tiiɗndi, tawde ko heerto ngo o ardii ngoo foolnoo he wooteeji 2016, ɗo o felɓondirnoo e Hilari Clinton ( fartaŋŋe makko, hay so tawii keewal ɓesngu ko Hilari wootannoo, njuɓɓudi sariya maɓɓe waɗi ko jogiiɗo keewal e senateeruuji laamotoo). Ngolɗoo laawol noon, banngeeji ɗiɗi fof ko o poolaaɗo, kono ɗum addanaani mo jebbilaade, o nangtii tan he konngol « ko mi kakaaɗo », dalilaaji ɗi awokaaji makko  kollitnoo ñaawirɗe maɓɓe kala mberlaa ko ladde, sabu teskeede alaa ɗo ɓaari. Ko haawnii kay, ko haa ñalnde 6 saawiyee, laawɗingol poolgu Joe Biden laamɗo Amerik teskaaɗo wonde ko kam fooli e wooteeji ɓennuɗi ɗii, ndekete Trump ina soomi mooɓde wallidiiɓe mum yo ceppu feewde to « Capitole », maande demokarasii he nder leydi hee (Suudu Sarɗiiji nanndo Asammbele Nasiyonaal men) ngam kaɗde senatooruuji laawɗinde poolgu hooreejo keso leydi ndii. Seppo ngoo wonani reenooɓe kisal nokku oo no bettere nii, sabu arɓe ɓee keɓii naatde haa mbonni won e geɗe he nder nokku hee, huunde nde meeɗaaka naneede saka yiyee, sabu gollaade ɗee kaantare « Capitole » he nder leydi Amerik : ko burñitde calɗi tammbiiɗi « Demokarasii » he nder Amerik, ɗum jibinii maayɓe njoyo (5). Kono ñalnde 20 saawiyee 202, nde  Joe Biden foti fiileede ndee « so bone tintaama puuyii » hay mbuubu ɗojjaani e saraaji Capitole saka nder mum, geɗe fiilngo ngoo fof njahri no haanirta nii, Trump tawtoraaka ko wayri waɗde gila e hitaande 1869, kono cukko makko ɗoon woni haa ñalnde ndee joofi. Jooni kay heddii ko hol ko hebori wonde battane Donald Trump. O hebornoo ko ɓooreede he laamu ko adii 20 saawiyee, teddeendi njuɓɓudi laamu haɗi ɗum, kono o tuumaama goɗɗum “ huutoraade ndoolndoolaagu ngam haɗde juɓɓule dowla waɗde golle mum en ” hay so tawii ɗum tawii fiilngo Joe Biden haɗii mo laamaade, o wontaa dikkaade lefol laamu kaaɗdi nguurndam makko so o daɗi e yahde kasoo. “ Demokarasii Trump ” noon ko so “ miijo ngo yahdaani e miijo am hay so tawii noon ko keewal, hay so tawii juɓɓule carɗooje ɗee ndewaani he ko njiɗ-mi koo, ko mi jontaaɗo, mbeɗe jogii kaalis e saatooɓe kelle, yo bon ! ”. Demokaraasi Amerik jeeɓetenooɗo tolsii he laamu Trump, kono Joe Biden huniima “ welditinde Ameriknaaɓe ” haa ɓasa ko ɗeɓi helde koo. Biden, yo a jogoro jam ! Maamuudu Haaruuna Joop
https://pulaar.org/2021/02/01/%e2%80%88demokaraasi%e2%80%88-trump/
E hitaande 2008, nde OBAMA toɗɗaa hooreejo leydi Amerik ndee, ko kewu mawɗo wonnoo. Sibu, ko ngool wonnoo go’o ko Ameriknaajo mo iwdi Afirik ina yettoo ɗoo. Weltaare ndee ina mawnunoo haa ɗoon waawi haaɗde sibu ɗum waɗi ko e leydi ɗo paltoor hakkunde leƴƴi woodnoo haa e kitaale 1960. Ɗum kewnoo kadi ko caggal manndaaji ɗiɗi Georges Bush, ɓurnooɗo lollirde golwole waɗatnoo e winndere ndee, kam e ndoolndoolaagu. E hitaande 2008, nde OBAMA toɗɗaa hooreejo leydi Amerik ndee, ko kewu mawɗo wonnoo. Sibu, ko ngool wonnoo go’o ko Ameriknaajo mo iwdi Afirik ina yettoo ɗoo. Weltaare ndee ina mawnunoo haa ɗoon waawi haaɗde sibu ɗum waɗi ko e leydi ɗo paltoor hakkunde leƴƴi woodnoo haa e kitaale 1960. Ɗum kewnoo kadi ko caggal manndaaji ɗiɗi Georges Bush, ɓurnooɗo lollirde golwole waɗatnoo e winndere ndee, kam e ndoolndoolaagu. Toɗɗegol Barak OBAMA ko yaakaare fannu laamagol jamyamol e kesamkesaagu, nde tawnoo ko o neɗɗo jilluɗo, sibu baaba makko ko Kenyaanaajo, yumma makko ko tuubaako daneejo jeyaaɗo Kansas; o jibinaa ko Hawaï, o nehaa to Inndonoosi, o dursi to duɗal Harwaar. Nde tawnoo Ameriknaaɓe ina njeeɓa ko wayi nii, ɗuum ina jeyaa e ko adannoo mo horsineede… OBAMA ina anndunoo kadi faggudu jeyaa ko e ngoƴaaji dowrowi Ameriknaaɓe, ustagol soomaas, tellitiiɗo haa 7,8% e lewru settaambar wallitii mo. Ɗum ari tan e sahaa ɗo o hatojinnoo heen no feewi, sibu gila 2009, o yettaaki ɗoon famɗude. Ina jeyaa e geɗe ɓurɗe maantinde ɗe o waɗi e ooɗoo manndaa, sikke alaa heen, mbayliigu ngaddanngu 32 miliyoŋ ameriknaajo waawde safraade tawi yoɓaani. Kono, gollal ɓurngal fof maantinde, ko warngo Usaama Ben Laaden, huunde nde Bush hoyɗatnoo waɗde, kono roŋki haa yoori. Ɗum noon, Barak Obama toɗɗitaama kadi e gardagol leydi Amerik ñalnde talaata 6 noowammbar 2012. Ɗum hawri e duuɓi makko 51. Kanko ɗiɗmiti Bil Kilinton e gardagol Amerik e manndaaji ɗiɗi deggondirɗi, caggal ñifgol wolde adunaare ɗiɗmere (1939-1945). Nguuɗoo poolgu hollitii semmbe demokaraasi Amerik. Heewɓe mbiyiino « toɗɗegol Obama ko aksidaa wonnoo ». Hannde, laaɓii wonaa aksidaa wonnoo, kono ko kanko tigi ɓesngu Amerik labinoo ndeen, labii hannde kadi.
https://pulaar.org/2013/01/25/obama%e2%80%88%c9%97i%c9%97mitii/
Faatimata M’bay ko awokaa, ko kaŋko woni Hooreejo fedde wiyeteende AMDH (fedde moritaninaaɓe daraniinde jojjanɗi aadee), cukko hooreejo fedde wiyeteende FIDH (fedde adunayaŋkoore daraniinde jojjanɗe aadee). O wi’i wonde : «So tawii fedde wiyeteende COVIRE siifondirii e HCE kaayit wonde ɓe ñawndi bonanndeeji e warngooji baɗnooɗi e kitaale 89-91 ko kañum tan tekki roondii kala ko ɗum waawi jibinde e ko fay arde, kono ɗum kam naworaani Pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee» Faatimata M’bay ko awokaa, ko kaŋko woni Hooreejo fedde wiyeteende AMDH (fedde moritaninaaɓe daraniinde jojjanɗi aadee), cukko hooreejo fedde wiyeteende FIDH (fedde adunayaŋkoore daraniinde jojjanɗe aadee). O wi’i wonde : «So tawii fedde wiyeteende COVIRE siifondirii e HCE kaayit wonde ɓe ñawndi bonanndeeji e warngooji baɗnooɗi e kitaale 89-91 ko kañum tan tekki roondii kala ko ɗum waawi jibinde e ko fay arde, kono ɗum kam naworaani Pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee» Holi Faatimata Mbay ? Faatimata Mbay hiisetee ko e koode lewñooje e nder sippirooji Pelle daraniiɗe jojjanɗi aadee. Ko o ñiiɓɗo e nder darnde makko, laaɓtuɗo miijooji, ko ɗum addani mo dañde caɗeele keewɗe e nder laamu Maawiya. O waɗaama e kaso fotde laabi ɗiɗi. Ko o jurum deero, o jeyaa ko e awokaaji ɓe mbaawaa ɗaɓɓirde kiliyaneeɓe mum njoɓdi, ko ɗum waɗi heewii ko yimɓe tawi e damal biro makko rewɓe wambuɓe sukaaɓe, ubiriyeeji e woɗɓe e woɗɓe, ina ɗaɓɓira mo wasiyaaji e ballal. Ko ɗum waɗi ɓe ceerataa e mantude mo. Darnde makko addani mo hoonaade e nder renndo he e nder dente ɗo nganndu-ɗaa ko worɓe tan keerorinoo, ko ɗum saabii gardagol makko AMDH e sukkude mo hooreejo FIDH. E nder kaaldigal makko e jaaynde «Calame», Faatimata Mbay rokkii miijo mum ko feewti e won ɗeen kewkewe e nder leydi he. Le Calame : Hol ko woni miijo maa e neegre nde Polis huccini e rewɓe fiilaaɓe (dipiteeji e senateruuji) e sahaa nde ɓe mbaɗi mbeefeegu e damal jooɗorde Pelle Dowlaaji Dentuɗi (ONU) ngam hollirde salaare maɓɓe  tuugnorgal woote ngal wonaa nanndirangal, ngal Abdul Asiis yiɗi farlinde e moritaninaaɓe? Miijo faatimata mbay , ko ɗuum ko huunde bonnde sabu so wonnoo ko won e nokkuuji, dillere ɓesngu, waɗde mbeefeegu e laabi, seppude, waɗde jeeyngal, hirjina ɓesngu ko geɗe laawɗinaaɗe ɗe jannguɓe, ɓe njanngaani, yuɓɓuɓe e pelle walla senndikaaji keewi huutoraade ngam yooltude hujjaaji mum en feewde e laamiiɓe. Kono teski-ɗen e leyɗeele men ɗe ko jaanguɓe ɓe keewi warde ɓalli yimɓe haa ɗum addana laamiiɓe ɓe yiirude no feewaani kala darnde ɓesngu luulndiinde dawrugol laamiiɓe. Rewɓe ko yawaaɓe e renndo he kono ina teskini gila e kitaale 1989 ko ɓe dariiɓe ngam haɓaade bonanndeeji e tooñanngeeji kuccinaaɗi e ɓesngu he, ko noon kadi pot-ɗen yiyrude darnde maɓɓe hannde yiɗde yooltude hujjaaji ɓesngu ɗi doosgal leydi gaddanii ɗum en. Feere laamu ngu feewde e ɗum ko ƴettude Polis werloo e ɓee fiilaaɓe, e yummiraaɓe, leɓta ɗum en. Neegre Polis noon heboraani dartaade so tawii ɓe paamaani wonde foti wonde darnde maɓɓe ko kisal ɓesngu e nehde ɗum, kono wonaa leɓtude ɗum walla wontude kuuutorgal laamiiɓe, hay jaasɓe heen ɓe, ngam haɗde yimɓe haalde e yooltude hakkeeji mum en, laamɓe ɓe muñaani miijo woɗngo ngo wonaa ngo mum en. So tawii a yiyii nii ngañngu ɓesngu ngu jogii e poliseeji ko ɗum saabii ɗum, hay cukalel kulɓinteengel, hulɓinirtee ko «a maayii polis arii !»  So tawii polis waɗti ko fiyde fiilaaɓe e yimɓe tedduɓe, hormeteeɓe, mi annda ɓiɓɓe leydi gaay-gaay en hol to payi? Naamnal : Seneraal Wul Abdel Asiis e sahaa nde yillii Kayhayɗi holliti toon wonde ñawndii saqqa jowitinooɗo e warngooji ɓennuɗi caggal nde siifondiri e jom ƴiiƴameeje en e fedde wiyeteende COVIRE. Jaabawol : Yoo laaɓtu kam wonde fedde COVIRE ko siñondiraa ko, ko kañum tan tekki roondii, yo heblano kadi roondaade kala ko ɗum waawi jibinoyde janngo. En ndoŋkii faamde hol ko addani COVIRE ƴettude ndee feere sabu alaa ko hesɗi e kaa haala, ko ɓe njaɓi hannde ko, ko ɗum ɓe calinoo haŋki e laamu Maawiya, so rokkeede kaalis walla leydi walla postooji. Hol ko addani ɓe woppude laawol tuugingol e maslaha e sariya ? Enen, woni ngoƴa men e kaaɗoo haala, ko yiɗde hollitde wonde bonannde mawnde waɗaama e nder ndi leydi ndi, feewde e leñol ɓaleeɓe moritaninaaɓe (hay so tawii noon mi wonaa jiɗɗo konngol ngol no feewi), ndeen bonannde ina waawnoo yande e hardaneeɓe walla safalɓe woɗeeɓe, ko huunde nde fotaani wonde sabu heen leñol fof ina foti hormeede. Kono, ko ɓuri muusde mi fof, ko haala Kaliifu kalfinaaɗo ñaawooje, nde o wiyata wonde yo wonanɓe «justice transitionnelle poofto» . Eɗum metti mi, nde wonde ɗum ummii ko e hunuko sariyaŋke mawɗo, jilliiɗo e yoga e leyɗeele haa yiyi nafoore ko lolliri «justice transitionnelle»  yeru to Burundi. Sabu ndiin mbaydi sariya ndi o ñiŋata ndi, ko ONU sompi ɗum, etee ɓeen ligginiino mo, etee ɗum waɗiraa ko mbele ina faloo joftagol leƴƴi feewde e bonannde nde leƴƴi goɗɗi mbaɗi ɗum, hoto gooto fof wiyde ina daroo ina waɗana hoore mum sariya mum. So tawii laamuuji men paamiino nafoore oon sariya, maa kuutoro ɗum haa mbaawa ñawndude uure ngondu-ɗen nde. Ɓuri haaɓnaade e kaa haala fof ko keñe kollaaɗe heen ɗe, maa mbiyaa daraniiɓe ɗum ɓe, ko heɓɓe heen njeenaari keewndi, ɓe peewni haajuuji maɓɓe, ɓe mbaɗi ɓellere gajjal e dow keeceeje jom ƴiiƴameeje en. Woni haaju amen e kaaɗoo haala, wonaa fooɗtude bannge amen, kono ko waɗde feere mbele Moritaninaaɓe kala ina mbaawa welditde hakkunde mum en, bone warkoyeeɓe mbaasa suddeede rewrude ñaagagol yaafuya mo iwaani e ɓernde. Ɗum ko huunde bonnde, hay so tawii hannde laamiiɓe ɓe njiyaani bonannde nde ɗo tolnii ɗo, sabu maɓɓe tamde hannde laamu, maa taariik hollitoy hol e men jogiiɗo goonga, sabu fayndaare amen ko yo warkoyeeɓe ngannde, mbele janngo bonannde waawnde ummoraade to maɓɓe fof ina falee gila e law. Ko waawi heen wonde fof yo annde haala ka joofaani tawo, sabu sariya ɗaɓɓaaɗo o wonaa tan sabu maayɓe ɓe, kono ko mbele won geɗe kimmuɗe jotondirɗe e koɗdigal ina ñawndee, ko wayi no jeyi leydi, kaayitaaji ɓinngu leydaagu (juddu) ekn…Kusumaaji keewɗi inan nehaa e nder ɓerɗe Moritaninaaɓe. So ñawndaaka, ko yowitii e bonannde warkoyaagu suwaa diwteede tawo. Ko ɓuri feeñde tan ko darnde COVIRE laaɓtaani, saabii ɗum ko won ko sakkii les, ɗum noon ko waɗi ko, toɗɗaaki pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee, sabu laamu ngu e hoore mum yiɗaano ɗe naata e haala ka, sabu ko kañje ɓuri huɓindaade ka, e joganaade ka doosiyee laaɓtuɗo etee, ɗe keboraano jaɓde ko laaɓtaano waɗee heen. To bannge amen, minen awokaaji, kaaɗoo haala gila e fuɗɗoode ko ko rewindaa, min ndenndinanii ɗum kaayitaaji keewɗi sabu emin nganndi yoga e waɗɓe bonannde ɓe, kam e loranooɓe ɓe, fof inan resaa. Loranooɓe e warngooji ɗi, yoga e mum ƴettiino min yoo min ndarano ɗum en e haala ka, kono sabu jiilyiilte COVIRE, ɓe cuɓtiima feere HCE, ko ɗum addanta mi wiyde wakilaagu COVIRE ina mawni e ndee bonannde. Etee bonannde waɗnoonde e kitaale 89-91 haaɗaani tan e militeer en sabu pittaali keewɗi mbaraama e daande maayo he, tawi ko siwil en, ko ɗum waɗi mi wiyde, feere maɓɓe nde, ko jaddiɗnde. Eɗen paami tan keñe laamu ngu e njeenaari mum ko yiɗde hennjude leñol ɓaleeɓe mbele ina huutoroo ɗum e wooteeji payɗi ; Haalpulaar en noon ina keewi wiyde «yaaduɓe ñaawoore keewaani waɗdude tawti-nodda» naamnal : Hol feere nde cikku-ɗaa waawnde huutoreede haa ooɗoo saqqa waawaa ñawndeede ? Jaabawol : Alaa feere gasnde woodi, mi wiyaani kadi ko miijii mi heen ko tan woni goonga    kono, ko maa denndaangal Moritaninaaɓe (gollotooɓe politigi, pelle jojjanɗe aadee, pelle renndoyaŋkooje, laamu ekn…»  njooɗodoo, pellita ñawndude haala ka. Mbeɗe anndi heen kam geɗel gootel, ko goonga nii ko weltinta tagoore Alla weeɓaani, kono kam, ko famɗi fof, loraaɓe ina poti anndideede, kono kadi saabiiɓe lor maɓɓe ina poti anndeede, ñaagoo loraaɓe ɓe yaafuya, nduttoo ngoonda yeeso Alla wonde ngontaa waɗtu. Ko ɗum wallata e laaɓtugol geɗe ɗe, sabu hannde, yoga e warkoyeeɓe inan moolii caggal leñol haa yimɓe ina cikka wonde bonannde waɗnde nde ko safalɓe fof caabii ɗum. Jom bonannde en ɓe njiɗaa hay safalɓe e koye mum en ngannda goonga gonɗo heen o, kono yo laaɓtu wonde bone baɗɗe ɗe, saabii ɗum tan ko goomuyel laaminoongel ndeen, fewji feere mum bonnde, yiɗi naworde heen leñol safalɓe fof. Leyɗeele keewɗe kawrii e caɗeele bayɗe nii, ko wayi no Maruk, Afrik worgo, kono ɓeen fof won peeje cakki, jaakoraaɗe ko moƴƴe. Yeruuji goɗɗi ina ngoodi to Togoo, to Liberiyaa, to Santarafirik, to Konngo ekn…Kono leydi fof ina jogii hakke sakkude peeje mum, jahduɗe e ngonka mum e pinal mum. Heddii tan ko Moritani salii ko fiɓnde wiynde «Goonga tawo hade beldital» . Naamnal : Hol miijo ma e ɓee sokaaɓe ko ina tolnoo e lebbi jeetati sabu tuumeede ko kañum en liɓi «Air Mauritanie» , miijo maa e wooteeji piɓaaɗi ñande 6 suwee e ɓaleeɓe dikkaniiɓe lefol gardagol leydi e ɗiin wooteeji ? Jaabawol : Sabu am wonde awokaa e jeyeede e jinnganooɓe sokaaɓe ɓe, mbeɗe foti reende sirru golle ɗe, kono kadi sabu am wonde daraniiɗo jojjanɗe aadee, mbeɗe sikki tan hare wiyeteende ina ummanaa ngam haɓde e forlooɓe jawdi laamu ko piyanɗe gaɓɓule, sabu so tawii a yiyii ɗii jaargaaji ɗi jawdi mum en alaa ɗo haaɗi, faayndirteeɓe e yeeyooɓe dorog, a yiyii ɓee jogiiɓe ɗee jofle otooji, maa ɗum haawe ɗo ndii jawdi ummii ; yimɓon seeɗa ina tami jawdi leydi ndii fof, keewal ɓesngu ina tammoo ɗe loraani. Mi wonaa jogiiɗo humpito no feewi ko feewti e ɓulnaare to bannge politigi kono, mbeɗe faami kam, wiyde lebbi sappo e joy fof eɗen mbaɗa woote ndokken larme walla goomuyel baawngel wonde fof wellitaare yo follu laamu nde welaa, ɗum wonaa huunde moƴƴere, teeŋti noon so tawii ko yimɓe fiilaaɓe, fotnooɓe daranaade hakkeeji miskineeɓe, ko kañum en ndarantoo ɗeen golle kaantare, ɗe njoofoytaa. Haa jooni noon en ceertaani tawo e batte bonannde laamu Taayaa, sabu yoga e yiɗɓe dikkanaade lefol laamu ngu, ko e ciibooji makko njeyaa, nehiiɓe nehdi makko, huutortooɓe peeje makko ekn… Wonande ɓaleeɓe dikkiiɓe lefol laamu ngu, ko huunde nde haanaani, ko yimɓe ɓe kormii-mi sabu ko wandiraaɓam worɓe, kono ɓe potaano jaɓde huutoreede e ko haanaani, sabu hay gooto e maɓɓe majjaani hakkille won ɓeen njoganii ɓaleeɓe e hardaneeɓe, yiɗde e kala sahaa huutoraade ɗum en e ko fotaani. Ko noon rewɓe ne kay nanngiraa, kañum en e waasɓe e ɓe njanngaani, ko yawu mawɗo njoganaa. E ndeen hitaande, so oɗon ciftora, Maawiyaa soodii debbo yo won kanndidaa waɗda e mum kawgel, ina haawnii noon debbo mo jaɓanaaka yo jooɗo e won ɗiin postooji, yeru wonde ñaawoowo, hol no oon jaɓrantee wonde hooreejo leydi. Ɗum noon, hol no ɓeen ɓaleeɓe ummiiɓe e won ɗiin nokkuuji ɗi yimɓe fof nganndi, hol no mbaawi miijoraade waɗdude e seneraal kanndiiɗo, joofnuɗo Kampaañ mum ? Ɗum ina jalnii, yurminii ! Pot-mi kay jooni ko naamnaade ɓe, hol to ɓe keɓi jukulle maɓɓe (miliyoŋaaji joy), mbele kanndidaaji ɗii kala gooto heen fof haalii jawdi mum ɗo tolnii, tawde wonii e oo sahaa ina wiyee ardinaa ko hare feewde e forlooɓe jawdi ndenndaandi e yeeneteeɓe, ɗum noon ina moƴƴa kala dikkaniiɗo lefol hollita tawo fiilooɓe ɗum ɓe, to dañal mum tolnii ? SO WONAA ƊUUM WONATA KO FUUNTI. On njaaraama. Fulo : Maamuudu H. Joop
https://pulaar.org/2009/05/21/yeewtere-faatimata-mbay-e-jaaynde-calame-nde-ton-687-nande-12-mai-2009/
Eɗen kollita ɗo huunde e anndinoore Alasan Watara, mo aduna fof heptini wonde ko kañum fooli e woote baɗnooɗe to Koddiwaar. Ɗum noon mo aduna hiisii woni hooreejo ndiin leydi. Alasan Watara jibinaa ko e hitaande 1942 to Dimbokro to rewo Koddiwaar. O heɓi bakkaa makko ko Wagadugu, omo yahra e duuɓi 20, oon saanga ko woni laamorgo «Hot Woltaa». O jokkoyi jaŋde makko to Dental Leyɗe Amerik ha o heɓi Doktoraa ko fayti e ganndal faggudu, o ƴettaa e hitaande 1968 e FMI. Caggal ɗum Banke mawɗo Dowlaaji Afrik Hirnaange (BCEAO) noddi mo. O ruttii to FMI e hitaande 1984, o waɗaa gardiiɗo Diiwaan Afrik, hade Hufet Buwaañi nodditde mo e hitaande 1988 ngam ardaade BCEAO. Dewgol makko FMI ngol addanii mo dañde jokkondire (sehilaaɓe) ballitɗe mo, e tuma nde diiwaan o naati e caɗeele faggudu, ardaade golle faggudu e kaalis leydi ndi. Ɗum ina jeyaa e geɗe gaddanɗe Hufet Buwaañi nomde mo hooreejo hilifaaɓe leydi ndi. Ɗum addani mo waɗteede gite, woodi waɗtuɓe ñuumbaade ko o «arani», hawri kadi Hufet, nde tawnoo naywii, ko dokkuɗo mo mbaawka timmuka. Jiiɓru e caɗeele kewnooɗe e oon sahaa ngaddani Hufet wellitde partiiji e yuɓɓinde woote e hitaande 1990. O fooli. Kono luulndo ngo salii woppude, haa arti noon e FPI, hono parti Looran Bagboo, keptinaaɗo ñalnde 30 abriil 1990. E hitaande 1992, tawi Watara ina woni haa hannde hooreejo hilifaaɓe, Bagboo sokaa. Hufet saŋkii ñalnde 7 desammbar 1993, daawal kesal, daawal jiiɓru udditanii Koddiwaar. Ndeen Hufet saŋkiima, woodi takkuɓe Watara yiɗde heɓtude laamu. Huunde nde o yeddi, hay so tawii o luulndiima no Konan Bejjee, gonnooɗo hooreejo suudu sariyaaji (Asammbele) heɓiri jappeere ndee nii. Ko oon fotnoo lomtaade, kono Alasan wiyi o rewraani no laawol wiyri nii, sibu, e miijo makko, Ñaawirde rowrowre ina fotnoo tawa teskaade ngonka «leydi laamaaka». Ɗum jibini ngañgu hakkunde maɓɓe, Bejjee joganii mo oon guut. Nde woote paandii e hitaande 1995, Watara feeñnini yiɗde wonde kanndidaa. Ngam faddaade mo, Bejjee lelni doosɗe woote kese, baɗɗe kuulal biyowal, kala jiɗɗo ardaade leydi ndi, ina «foti wonnde jeyaaɗo e Koddiwaar, jibinaaɗo heen, tawa kadi yumma mum e baaba mum fof ko e koddiwaar njibinaa. Yo a taw kadi ko neɗɗo mo meeɗaa woppude jeyegol mum e leydi he, tawa kadi (…) yaltaani ndi e duuɓi joy cakkitiiɗi ɗi». E miijo Bagboo, ngalɗoo kuulal ko «luulndingal wellitaare, añamngureewal, bonngal» ; o waɗdi maalde e RDR hono parti cosaaɗo e hitaande 1994, ummiiɗo e FPI, mo Alasan Watara jogori ardoyaade. Haŋkadi alaa ko haaletee e Koddiwaar so wonaa ɓiyleydiyaagal Watara : woodi wiyɓe ko o Burkinaanaajo, walla Hotwoltaanaajo. Ndeeɗoo miijannde «araniyaagal» (jeyegol e Koddiwaar) addi kusumma hakkunde koɗdigal rewankooɓe (juulɓe e ko ɓuri heewde) e diiwanuuji keddiiɗi ɗi. Jaayɗe ɓalliiɗe laamu ngoni e waɗde jeeyngal ngañgu arani en. Nii woni Alasan Watara haayti wonde kanndidaa ; o wiyi ko Eyaademaa waajii mo ɗuum. Wonti hankadi omo hujjikinoo : «Ko mi Koddiwaarnaajo gila njibinaa-mi e hitaande 1942 to Dimbokro. Baaba am ko ɗoon kadi jibinaa hedde 1888, neene am jibinaa ko Dabu e hitaande 1920, o dawi ko Glele Ban (Ojenne)». O bayyini e jaaynde nate karte dentitee jinnaaɓe makko, fofo ngam dallinde ko e laydi he o jeyaa. O wiyi «Ko goonga mi janngii to Burkinaa e tuma nde wiyetee Hot Woltaa nde. Nde keɓ-mi Bakkaa, ndañ-mi bursi, njokkoy-mi jaŋde to Amerik.” Alasan yahii haa holliti e jaayɗe kaayitaaji dentitee jinnaaɓe mum. Añɓe makko njooɓtoriima mo ɗuum fof. O jaabtorii ɓe  «mi wonii cukko guwerneer BCEAO jooɗaniiɗo Hot Woltaa duuɓi ɗiɗi, kono ko e dow nanondiral hakkunde laamu Burkinaa e Hufet Buwaañi.». «Mi waawaa wonde ko wonaa Koddiwaarnaajo, ɗumɗoo fof ko ayiiba». Ñalnde 30 sulyee 1999, caggal nde o gollii duuɓi joy e nder FMI, Alasan arditinaa RDR, holliti yiɗde mum wonde kanndidaa e woote oktoobar 2000. Bejjee, gondunooɗo e caɗeele mawɗe, ummini jeeyngal tookangal ngam hollitde wonde Watara ko Burkinaanaajo, ɗum noon o waawataa ardaade leydi ndi. Alasan holliti karte ɗiɗi dentitee Koddiwaar, peewnaaɗe 1982 e 1990. Kono, ñaawoore takki mo «waylude e kuutoraade kaayitaaji waylaaɗi». Yumma makko kadi noddaa to polis ngam anket. Ñalnde 27 oktoobar, yamiroore ñaawoowo dokkunooɗo mo nasiyonaalitee o, niilnaa. Ñalnde 29 noowammbar, laamu Koddiwaar werlii jeeyngal njiylawu makko. Ɓe o ardodinoo RDR heewɓe nanngaa, ñaawaa, cokaa duuɓi ɗiɗi. Ñalnde 24 desammbar woodi koninkooɓe murti to Abijaa, folli laamu, e gardagol Robeer Geyi. Bejjee dogi yalti leydi. Yimɓe RDR sokanooɓe njaltinaa, laamɗo keso deeƴni ɓernde Alasan Watara, wonde ina waawi artude e leydi mum. Alasan arti ñalnde 29 desammbar. Ydi Woodi tuumɓe Alasan wonde caggal pollugol laamu ngol, sabu ɓadinooɓe mo jeyeede e waɗɓe kuudetaa o. Alasan e Bagboo puɗɗii woɗɗondirde. Lebbi seeɗa pawii heen, hakkunde Alasan e Geyi fuɗɗii mettude, haa Robeer Geyi takki mo, e lewru mee, yiɗde mo waɗde kuudetaa. Ñalnde 23 e 24 sulyee, Doosɗe leydi kese kollitaa ɓesgu ngu, ɗo winndaa, «kala jiɗɗo ardaade leydi ndi, maa yumma mum e baaba mum jeyaaɓe e leydi he, tawa kadi meeɗaa jogaade ɓiyleydiyaagal goɗngal». Ɗum fof e wayde noon, Alasan waggini yimɓe mum nde ngootata «eey». E lewru Settaambar, Geyi takki Watara yiylaade liɓde ɗum. Senerooji Palenfo e Kulibali takkaa «etaade warde». Kanndidatiir Watara riiwtaa sabu «ɓiyleydiyaagal ngal hoolnaaki», ngal Bejjee ko noon, sabu makko waɗde wicit cellal to Farayse, wiyaa o fotnoo ɗum waɗde ko Koddiwaar. Hankadi kanndidaaji mawɗi heddii tan ko Bagboo e Geyi. Bagboo wiyaa foolii, heɓi laamu caggal balɗe tati jiiɓru ndu Geyi woni les mum, ngam heddaade e laamu. Watara ɗaɓɓi woote kese, sibu, e miijo makko, Bagboo dagaaki. Ɗaɓɓaande makko riiwtaa, fawtii heen ɓe calii hay o wona kanndidaa e woote depiteeji. Parti makko geddi woote ɗe. Yimɓe makko njaggondiri e doole kisal. Ɗum fof e wayde noon, ñalnde 25 mars 2001, parti makko tawtoraa woote meeriiji, ardii PDCI e FPI fof. Caggal ɗuum ñalɗi beldital ngenndi ɗi Bagboo yuɓɓinnoo mbaggini nde ñaawirɗe ɗe ndokkata Alasan Watara kaayit mum ɓiyleydiyaagal e tuugnaade e sariya e laabi leydi ndi. Ɗeen ndokki mo ɗuum ñalnde 28 suwee 2002. Ñalnde 19 settaambar, eto pollugol laamu  e murto mbaɗi tawi ko ɓuri heewde e ardiiɓe  ɗum ko koninkooɓe rewankooɓe. Seneraal Geyi e Kalifu geɗe nder leydi (Emili Boga Duudu) mbaraa, galle Alasan Watara duppaa. Watara mooloyii to ammbasaad Farayse. Kadi yimɓe fof njomnii mo, hay Bagboo, takki mo sakkaade ɗee golle. Alasan noon seeraani e yeddude ɗuum. Ko waawnoo heen wonde fof, ñalnde 6 abriil 2005, to Peretoriyaa Bagboo e Watara e Bejjee e Giyoom Sooro ciifindiri nanondiral beldital. Ina jeyaa heen toɓɓere maantinnde kuulal 35, kaɗnowal Alasan Watara wonde kanndidaa e woote gardagol leydi. Balɗe seeɗa pawtii heen o habri ko o kanndidaa e woote payɗe arde. Ɓooytaani e nanondiri haɓɓondirde e Bejjee ngam haɗde Bagboo foolde. BAB / Ƴoogirde : RFI
https://pulaar.org/2010/12/28/alasan-watara-hooreejo-leydi-koddiwaar/
Ñalnde 22 abril 2020, lowre enternet Al-akhbar yaltinii njeñtudi wiɗto wiyi waɗii, faatungo he juurnitagol eɓɓaaɗe sariya dokkooje leydi (teereeji), ɗe laamu Muhammed wul Abdel Asiis ƴettunoo he hitaande mum sakkitiinde. Ɓe mbiyi ɓe tawii e ngu rokki fotde miliyoŋaaji tati e feccere meeteer kaaree (3,5 miliyoŋ m2) nder wilaaya Nuwaasoot, tawi rokkaa ɗum ko dente 18, ko jiidaa e ujunnaaje ha (capanɗe ujunnaaje m2) leydi dokkaaɗe he diiwanuuji goɗɗi Muritani. Ɓuri haawde ɓe, ko won e dente dokkaaɗe leydi (tereŋaaji), tawi ko dente cosaaɗe ko ɓuraani jonte seeɗa, ko wayi no ‘Mauriperle” kam e otel biyeteeɗo “Ocean Resort”. Ine waɗi kadi heen dente dokkaaɗe laabi keewɗi tawi ko e nder Nuwaasoot, ko wayi no « Béton et Briques » walla « Etablissement mauritanien de fabrication des fibres » . Ine e rokkaaɓe ɓee inɗe goɗɗe baaɗe no « Produits Alimentaires SA », « Oasis Atlantic », « Rouge pour le Tourisme » « ASA investissement »,  « Chinguitty Aluminium », « Hôtel du Repos », « Maurilait » ekn. Kuuɓal ko rokkaa e ɗii duuɓi ɗiɗi cakkitiiɗi laamu Asiis wonii hedde 20 000 ha, tawi ko ɓuri heen heewde ko e Nuwaasoot e Tararsa.  Ɓe mbiyi kuuɓal ko rokkaa e hitaande sakkitiinde laamu Asiis, ina waawi hoɗnude fotde 15 000 galle ! Ɗumɗoo noon, ma a taw ari tan ko teeŋtinde ko yimɓe heewɓe teskii e balɗe cakkitiiɗe laamu Abdel Asiis, so keewgol dekereeji ƴettaaɗi, dokkooji leydi walla jamirooje awo, walla tan nii toɗɗotooɗi jagge laamu. O waanoo ko no jiirotooɗo nii, kono jooni kam, so tawii ko haalaa koo ina woodi, eɗen mbaawi wiyde o wonnoo tigi ko e jiiraade. Huunde e dokke ɗe Al akhabar limti ɗee : – Dental biyeteengal Ocean Resort, cosangal ñalnde 28/01/2019 rokkaama 10 ha ñalnde 17/07/2019 (dekere mo tŋ149); – Dental biyeteengal Mauriperle, cosangal ñalnde 26/04/2019 rokkaama 3 ha ñalnde e ndeen hitaande wootere (dekere mo tŋ 175); – Dental biyeteengal Béton et Briques, rokkaama laabi ɗiɗi 3 ha (fof hawri 6 ha) e hitaande 2018 e 2019 (dekereeji tŋ 165 e 175); – Dental biyeteengal Etablissement mauritanien de fabrication des fibres, rokkaama laabi ɗiɗi e hitaande 2018 e 2019; – Dental biyeteengal Elite Agro, rokkaama 150 ha ñalnde 08/04/2019 (dekere tŋ 62). Ɗee dokke fof ko he Nuwaasoot, jeegom gadane ɗee ko he Nuwaasoot hirnaange (ɗo leydi ɓuri tiiɗde ɗoo), cakkital ngal ko he Nuwaasoot worgo.                    FƁ
https://pulaar.org/2020/04/19/35-miliyon-m2-leydi-ndookkaama-e-ciltir%c9%97i-laamu-asiis/
Ko addani laana Fuuta sinkude? Fuuta ko leydi kaarndi golwole e ñalaaɗe, so daarti laamuuji deggondirɗi limtilimtinɗi. Fuuta ko wertaango ɗisiingo e lobbundu goowaaɗi. Ko leppol ñootondirngol ɗee leyɗe ɗe nooneeji keewɗi, ɗe kerƴam ceertuɗam. Wonaa siimtude daartol mayri, walla hollirde keedgol mayri noddir-mi on. Alaa, ko jubbude tan huunde e nguurndam mayri. Woni sooynannde ndee ko hol ɗo janngo weetata ? Mi joofoto tan sabu nel-mi ko hakkilanteeɓe. No heewi woorude nih, Fuuta ne mahii neesu dow ŋoral maayo. Neesu njaajngu, ndenndinngu ñeeñe ceertuɗe (gila e heblo kabirɗe haa e seho ciŋkirɗe, njimri e gaaci, ngamri e ñeeñal daarti), diine ekn… Sahaa fof noon e sato yahdungo heen. Karallaagal adatoo fof ko nootaade eewni ŋakkere, ñeeñal ŋaaña hakkille ŋatoowo, tafam jibina kuuje naftorɗe. Ko Fuuta ɓamti e ñeeñe e karallaagal (hono no won nokkuuje goɗɗe nih) ina heddii haa hannde. Limten heen mbayla, ɗaho, cañu, lawo, so haalde tan huunde e senngooji karallaagal memtindiingal ngal. Ɗum nafiino hanki sanne ! Haa sikkaa wonnde laana Fuuta feeroto maaje kala, rewnoo baanaaje dow leppi diƴƴe belɗe e kaaɗɗe. Kono ɓooyaani, laana Fuuta sinkii ! Karallaagal ko njogitaari renndo, renndo fof ɓurngo jogitaade, ɓura reenteede e heɗteede. Kono karallaagal nafata ko nde ngal hattani ñawndude ngoƴaaji renndo ɓurɗi saɗtude. Sinkini laana Fuuta ko hoyirde haa fakiti teddeendi pawaandi e mum ndii. Laana naywu etee hesɗitinaaka, gaa ɗo dimngal ɓeeydii doolnude. Hannde so en ƴettii karalle gaadoraaɗe e Fuuta ɗee kala, gila e mbayla haa e ɗaho, cañu haa e lawo, e ko yawti ɗoon. Kuccinen heen ngoƴaaji Fuuta, teeŋti e ñamri; ɗee karallaaje limtaaɗe so ndentii, alaa ko ɗe mbaawani saɗeende ñamri ndee. Etee leydi na woodi dow ŋore, diƴƴe na keewti nehaande maayo hay so toɓo na aayii. Ngati ɗee karalleeje mbaawaa hay ƴeeŋtinnde ndiyam njonɗam ! Ɗe kattani tan ko tafde jalo, njinndaagu e baagal, etee ɗeen kaɓirɗe ko kuuñɗuɗe e caasam (yakawere) kam e tumaaji, ɗoon ɗo kuutoriiɗo masiŋ gasnata gese keewɗe e ñalawma tawa tampere heewaani. Oon saanga tawa hakkillaaji ina ngolla goɗɗum. Kiwal e coñal kaalaaka. So en ƴettii saɗeende eggudu, walla dirtal. Karalleeje goowaaɗe limtaaɗe ɗee kala so ndentii kattanaani heblude dirtirgal cembungal, baawngal egginnde ko yoni nder yolnde yonnde, e tuma daɓɓo. Wonaa ndeegoowa mum, wonaa hayoowa mum, wonaa ndiwoowa mum. Hol noon no njeeygu ɓamtortoo tawa eggudu sellaani ? Hol no wiɗto ɓamtortoo tawa ɗanle koybitaani ? Hol no renndo sifortee so ŋakkaama geɗe diiñorɗe kisal nguurndam mum ? Gooto kala noon so ñaamii njiggaandi haa o haarii, o yartiima cippaɗam haa o ɗomɗitii, so o lootoriima soodaande haa o laaɓii, o uriima ñenngaaki haa o uurii, ne waawi daraade e renndo, teɗɗinoo, wiya ko Fuuta tan anndi, ko Fulɓe tan njogii, ko kam en tan pini. Mi añaani ɗum, njiɗ-mi tan ko Fulɓe yo pin, ko ɗum nih addani mi haalde kaa. Kono wonaa ngool teɗɗinagol rokkata fulɓe ɓural, alaa ! Ngol jalnii, ngol yurminii. Puuyndam heewii ! Ko seeɓnoo hanki, muddiɗii hannde, kono muddo tinaani. Ko yooɗnoo hanki, soofii hannde, ko yonnoo hanki toŋii hannde. Ngaameela hodiima pinal. Nde renndo ɓurata ko maa rewɓe e worɓe seeɓɓe, hatanteeɓe, ŋelɓe, ndoondoo golle tiiɗɗe, keshesiwe ɗe jeñte ŋeemitiiɗe ummoriiɗe reende hannde maggo e heblude janngo mum. Ngaal katantaagal jaadungal e yarlitaare ko gollal ɓurngal toowde nder senngo ngenndiyankaagal. Jaŋde yontii ko ɓooyi, ngabbo-ɗen heen. Mi wiyaani noon yo en mbakko sakkosaaji, ɗisen kuɗi, piyen baraayee, eɗen moddina konngi nder jeddondiral ngal alaa hoore, alaa laaci. Mbiy-mi ko yo en njanngu tigi-rigi, ngudditen hakkilaaji, ceeɓnen jiyle, paamen hay ko faamotaako. Pullo Gaynaako
https://pulaar.org/2018/05/05/laana-fuuta-sinkii/
Usmaan Sonko ko e luulndiiɓe laamu Makki Sal jeyaa gila e wooteeji 2019. Kanko ardii heerto PASTEF, kadi ko o sarɗiyanke to Suudu sarɗi dowla Senegaal. Suka debbo ina wiyee Aji Raabi Saar takki mo ƴeeɓo haa ɗum addani leydi ndii fof yerɓude gila 3 mbooy (marse) 2021. Ñalnde 8 mbooy (marse), Usmaan Sonko sonki yo dille ɗee ɓeydo kono yo wondu e deeƴal, ɗe ngona jam-yame. O wiyi e haala makko « Makki Sal nattii jogaade laawol laataade hooreejo leydi Senegal », yo o ɗekkine jappeere hooreyaagal hay so o welaaka. Ko adii ɗuum, ko suka debbo wullitoyii to « sandarmori », Sonko noddaa ñalnde 3 mbooy to ñaawirde Ndakaaru. Ɗum addani wuro ngoo fof dillude, reɓi haa yettii yoga e diiwanuuji leydi ndii, hay nii caggal mayri. Ko adii suɓngooji 2019, hay gooto anndaa Usmaan Sonko. O teskaa ko nde o ari 3ɓo (o dañi 15%) he suɓngooji hee caggal Idiriisa Sek dewɗo e Makki Sal. Makki Sal waawii haɗde waawnooɓe falaade ɗum ko wayi no Kariim Wad (ɓiy Abdullaay Wad) e Kaliifa Sal meeɗnooɗo wonde « meer » Ndakaaru. Idiriisa Sek yantii e laamu Maki Sal. Holi Usmaan Sonko ? Jinnaaɓe Usmaan Sonko ɗiɗo fof ko gollatnooɓe he njuɓɓudi laamu. Ɓe njeyaa ko diiwaan Kaasamaas, worgo Senegaal. Ko o koroowo to bannge faggudu, fanniyanke ngalu  denndal, o golliima he laamu fotde duuɓi 15, o riiwaa gila he 2016. Nde o woni « Loskoowo kubbe » tawi omo haalti nguykaaji laamu e njeenaaje yimɓe dawrugol ndokketee. He hitaande o winndi deftere nde tiitoonde « Pétrole et gaz au Sénégal – Chronique, d’une spoliation » (Peteroŋ e gaas, cuurte nguykaaji). He nder heen, o takki Makki Sal e sawndiiɓe mum dirtingol booñuuji e ngaluuji leydi Senegaal. Ko ndeen o wiyo « so rewaama laawol hay dawriyaake gooto fotaani alɗude, sabi eɗen nganndi ngalu maɓɓe ummotoo ko e nguykaaji, teeŋti e ɓe doŋre Afirik ». Usmaan Sonko naati e dawrugol ko 2014 nde o sosi fedde PASTEF hebornde wontoyde heerto dawrugol. PASTEF ko « Patriotes du Sénégal pour le travail, l’éthique et la fraternité » woni « Ngenndiyankooɓe Senegaal ngal gollal e nuunɗal ɓiyngu-yumma ». He hitaande 2017 o fiilaa Sarɗiyanke. O yeddi ko wiyetee Senegaal woni ko he « laawol suppitaare ». Eɗen teskoo noon Usmaan Sonko ina seerti e ko woowaa e dawriyankooɓe. Haala makko woowaaka, nanndaani e adiiɓe mo, aka taƴondiri yuɓɓo aadoraango ngoo. Omo darji to sukaaɓe. Tee sukaaɓe ɓuri ceŋɗe renndo Senegaal ɗee fof keeweendi. Darnde hare dawrugol Cuuɗi Ñaawirɗi keɗiima Usmaan Sonko, o wiyaa hoto o yaltu wuro, kala nde o soklaa maa o nodde. Kono Usmaan jebbilaaki, hare makko e Makki Sal ko ko jokki. Ñalnde o woppaa haa weeti, o wiyi « Waklitere ko ko jokki, haydara, haygooto waawaa ɗum falaade ». O haali ɗum ko tawi omo hucciti e jaayndiyankooɓe. Fanniyannke dawrugol jannginoowo to Duɗal Toowngal Gaston Berger mo Ndar wiyi « Ko alaa-e-sago Usmaan Sonko waɗta dillere nde dawrugol mbele ko o takkaa ƴeeɓayru koo ina yejjitee…». Ina laaɓi ɗee dille fof e ɗee balɗe ɓennuɗe ndiwtii ko o takkaa koo. Mboros COVID-19 jibinii caɗeele iiñturu to faggudu, ɗo sagataaɓe Senegaalnaaɓe njumpi e baasal golle. Jaayndiyanke Olakounlé Gilles Yabi ko hono ɗum haali, « nde ngam dowla Senegaal waasde woƴeede ɗee caɗeele e ɗii duuɓi addani yimɓe mettinde haa Usmaan Sonko waawi ɗum huutoraade. Wonaa kanko huɓɓi filñitere nde ». O jaggu e fartaŋŋeere ndee. Nde Makki Sal waɗi haalannde e tele RTS ñalnde 8 mbooy ndee, o noddi Senegaalnaaɓe nde « ndeeƴnata hakkillaaji mum en ». O wiyi « Enen fof, ngoppen ngañguuji men, calo-ɗen pelɓondiral baawɗi jibinde ko ɓuri bonde ». Ko ndeen o wiyi « maa ñaawirɗe mbaɗ golle mum en e dow jeytaare » … takkere fawaande e Usmaan Sonko maa laawɗine cer.. Adji Sarr e cukaagu mum to wuro Fatik Holi Aji Saar ? Karallo ɓoosgol ɓalli pappuɗi biyeteeɗo Aji Saar, jeytoraaɗo nder caɗe e tuume golle kaantare ɗe Usmaan Sonko. Gila ɗee kewkewe carii, alaa fof ko haalaaka e Aji Saar : wiyaama ko o debbo jom-bellanteeje, kono kadi hollitaama ko o baɗaaɗo ko welaani. Ko ɗum fof addani etaade haalde holi Aji Saar gila to duuɗe Jirna saraaji Funnjuñu. Iwdi makko ko duuɗe Jirna Innde makko tigi-rigi Ajiratu Raabi Saar jibinaaɗo he hitaande 2000 tan. O jeyaa ko duunde Jamñaaƴo to banngal baaba makko. O lollirnoo adan ko Raabi tan, nde ɓooynoo « Aji » waawtii. Baaba o ko Paabi « Rasta » Saar, yumma oo ko debbo Seereer biyeteeɗo Pullo, jeyanooɗo e diɗɗal naalankooɓe ngal ardii ɗum Kadi Juuf e Fayaa. Pullo noon (hay sinno ko Seereer wiyaa noon) ko jimoowo ŋanaa nder lammbaaji Funnjuñu. Ko o suka debbo moƴƴo mbaydi. Wiyaa noon o arti moƴƴere mbaydi ko yumma makko. Yumma Abii Saar sankiima gila Aji ko ngejem. Aji maa Raabi Saar mawni ko he juuɗe gorgol mum, jom-suudu baaba makko. Jaŋde makko heewaani kono o jaŋngii haa o heɓi seedantataagal jaŋde lesere (CFEE). Baaba makko nawi mo to mawnum  debbo toppitii jaŋde makko to “koleysa” Duunde Jirnda. Ko ndeen noon Raabi Saar fuɗɗii jolde. Giiri-gaaraaji mboomaagu makko Nde wonnoo o woɗɗii baabiraaɗo nehoowo, Aji Saar naati he nguurndam kesam. Joljole cukaagu naati e hakkillaaji makko, o seli laawol peewngol. Omo teskoranoo heewde « sehilaaɓe » worɓe, heewde comci ɗi cuuraataa ɓanndu makko. Wiyaa waɗi mo wayde noon ko yiɗde dañal ceede. Ŋari makko wonti ko dañirgal ngalu. Ko ɗuum addani gorgol makko wiyde mo yo o yaltu galle mum, hade ɓiɓɓe mum ñemmbude darnde makko. Ko ndeen tawi omo yahra e duuɓi 16 o fuɗɗii faggaade ngalu e rewrude e laabi ɗi pooƴtaaki. Musiɗɓe makko ceedtiima, so o wiyii hannde ma o addu ujune noogaas, tan o addat. Aji Raabi Saar ko tooñaaɗo ? Mbaasen juumde wonande mo keedan-ɗen, so Raabi maa so Usmaan. So neɗɗo wuurii e bellanteeje e huutoraade ŋari mum, maa meeɗ nde naati ɗo meeɗaa naatde anndanaa. Aji meeɗii “ƴeeɓeede” ko adii ngol. Wonaa Usmaan Sonko adii jotondirde e makko. Dental kabari biyeteengal SeneNews loskii haa duɗe ɗe o janngatnoo. Ɓe mbiyi won e jannginooɓe mo, meeɗi yande e makko. Ene kaalataa innde oon, kono oon kadi ko Sonko yettaa… mbaasen nawdude e Usmaan. Ko « ƴamaaɗo makko ɗeɓii wartaade ». To wuro Gannduur ɗo o janngatnoo ɗoo, yummiraaɓe boombi njiɗaano ɓiyɓe mum en njahda e Aji Saar. SeneNews wiyi omo rummbunoo to ƴamooɓe. Battindiiɗo ndaartirde mo dewgal wattini ko wiyde ina wartoo sabi, ko e nder carɗugol dewgal hakkunde maɓɓe, Raabi naati e ladde, saltii reseede. Ƴamaaɗo makko sunii heen, mettini ko ɓelsi heen ceede koo. O wiyi omo wartoo, kono banndiraaɓe makko keƴi heen haa o deeƴti. Ɗuum addani Raabi uujde fayi Ndakaaru to baaba mum cawndiiɗo Layti Saar, e wiyde SeneNews. Gila ndeen o woni Ndakaaru omo fella piyanɗe makko. Ngol laawol noon, o fellii fiyannde ɓurtunde mo doole, nde golal mum baŋ-yoo-baŋ adunaaru nduu, haa ko ina tolnoo e jaambureeɓe 11 maayi heen. Ɗo Senegaalnaaɓe puɗɗotoo foofde ɗoo, Aji wiyi ñalnde 17 nduu mbooy ndu ngon-ɗen, o yiɗi ko wullitaango mum jokku haa ñaawoore loma ɗoon yolnde. Nde jaayndiyankooɓe kuufi mo o wiyi ko « …mawɗo luulndo Senegal yanii e makko wonaa go’o wonaa ɗiɗi, haa nih o wonii heen reedu… ». O wiyi o waɗiri ɗum ko « …waawnere, so mi saliima o adda e am kataa… ». Aji wattindorii wiyde ko « so Usmaan Sonko yeddii min lelodiima, yo o woon e dow Ɓuraana, so o waɗii ɗuum maa mi mi woppit wullitaango am… ». « Alaa hay moojobere wootere » Noon Aji Raabi Saar wiyi. O yaafniima dille ɗee ngati « …mi meeɗaa sikkude maa ɗum heɓ ɗoo… mi duwaniima maayɓe ɓe… ». O waɗti heen yeeso jaayndiyankooɓe ko yo « ñaawooɓe mbaɗ gollal mum en…nganndon noon alaa ko Makki Sal waɗi heen hay ndiga…». Aamadu Malal Gey, Fooyre Ɓamtaare
https://pulaar.org/2021/04/08/sonko-sonko-usmaan-wa%c9%97ii-oolel/
Pelle ɗe ngonaa laamuyankooje ina ñiŋa teettugol kolaaɗe daande maayo Ardiiɓe pelle jeyaaɗe e Dental pelle Ngenndiije Daraniiɗe Jojjanɗe Aadee (FONADH) njuɓɓinii yeewtere jaaynde ñalnde altine 27 desammbar 2010, ngam ñiŋde tettugol kolaaɗe daande maayo. Mammadu Saar, gardiiɗo Dental ngal teskiima wonde « gila ewenmaaji 1989, leyɗe yimɓe hoɗɓe daande maayo ceeraani e teetteede, tawi ko e ballondiral e jooɗaniiɓe laamu ngu e ɗiin nokkuuji, yimɓe ɓee fof e hollitde mettere mum en . Wonande FONADH, ngonka ka ɓeydiima bonde e dumunnaaji cakkitiiɗi ɗi, sibu laamu ɓaftanii arani en kolaaɗe mawɗe, rokki ɗum en tawi diisnondiraani e joom leydi ɓe. Ɓeen ne ngirñitiima ngam reende jeyi mum en e hakke mum en, ɓe cuurti jaɓɓugol laabi sariya keewɗi lelnanooɗi e ordonaas 83.127 mo 5 suwee 1983 kam e jamirooje mum ciynugol (décrets d’application). Pelle ɗe kaalaani inɗe rokkaaɓe kolaaɗe ɓe walla sosiyeteeji dokkaaɗi ɗi, kono tan won wiyooɓe ko sosiyeteeji Sawuudnaaɓe, Sudaannaaɓe walla nii Ameriknaɓe … Fonadh ɗaɓii ɗooftagol « hakke jeyi yimɓe wuurɓe e ɗiin nokkuuji ndema mo laamuuji Afrik Faraysenaajo hirnaange (AOF) heptinnoo, ɗe sariya jeyi leydi 83.127 mo hitaande 1983 kam e hoore mum kadi heptini, kollitoowo wonde leyɗe binnditaaɗe e inɗe mawɓe gure walla dente e hoohooɓe mum en ko jeyi dokkaaɗo ɗeen gure walla dente ɗe ɓeen mawɓe walla hoohooɓe ngardii. » Ɓeydi bone, ko e Muritani, won heewɓe ndokketee leyɗe ngam yeeytoyde ɗum en coggu tiiɗngu sosiyateeji arani, nde tawnoo ɓe mbayi ko no remooɓe ɓe koye mum en, ɓe ngalaa doole moƴƴinde ɗeen leyɗe.
https://pulaar.org/2010/12/24/kolaa%c9%97e-waalo-e-jom-jawdi-en-2/
Ɓesngu Baabaaɓe Looti e gardagol Aamadu Abdullaay Jallo dowlirɗo Tomaa Sankara Tokosel yuɓɓinii balɗe ɗiɗi pattamlame e nder wuro Baabaaɓe Looti, ñalnde 14 e ñalnde 15 lewru kawle(octobre) ndu ngon-ɗen nduu e nder ndeeɗoo hitaande 2017. Faandaare ndee ko mawninde hitaande waɗtunde 30 ɓiire ko Tomaa Sankara mawɗo, gardinooɗo leydi Burkina Faso, jamfanoo waraa, ñalnde 15 lewru kawle e hitaande 1987. Ko hikka waɗti koolol joyaɓol ko Tomaa Baabaaɓe ena yuɓɓina nguuɗoo kewu. Diɗɗe jabbaaji ko wayi heen no Paco Leñol e diɗɗal Haɓooɓe e Baasal njantondirii e jabbaaji nokku oo ngam jirwinde jammaaji ɗiɗi ɗii, gila e waktu 21ɓo haa ngoriije njogga. Yimɓe pinaliyankooɓe mawɓe e haaliyankooɓe nantuɓe inɗe heewɓe tawtoraama kewu nguu. Ena waɗi heen ummoriiɓe gila Nuwaasot, Kayhayɗi e Pete to bannge Senegaal, ko jiidaa e ko nootitii e gure gonɗe e saraaji Baabaaɓe Looti. Ɗowi golle ɗee ko Bookar Muktaar Jah e ballondiral sukaaɓe wuro ngoo. Ñalnde 15 ndee, kikiiɗe mum yuɓɓinaa ko yeewtere  nde tiitoonde ɗiɗi: Nehdi e nder Fulɓe e dewle lawɗinaaɗe e rewamuuji mumen. Nehdi e nder Fulɓe , njeewti ndeen tiitoonde ko Gelongal  Fuuta lollirɗo Njaay Saydu Aamadu e Kaaliidu Buubu Manngaan. Dewle lawɗinaaɗe e rewamuuji mumen ko rogere  Huley Tapsiiru, saas-faam, jeyaaɗo ɗoon e nder wuro Baabaaɓe kono gollotooɗo to Kayhayɗi, uni haa hortini. Gelongal Fuuta e Kaaliidu Buubu Manngaan ɓamdi e nehdi ko gila ɗo ndi fuɗɗotoo e nder sato galle, ɗo ndi arata e dingiral haa ndi rewata duɗal, ndi hebbitoroo e ɗanle e jaayɗe. Huley Bah adii tonngirde yeewtere mum ndee ko magoyel tokosel, caggal ɗumen o firani banndiraaɓe tanaaji gonɗi heen. Yeewtere ndee ƴettii waktuuji ɗiɗi e feccere ɗi taƴondiraani hay leƴƴannde. Ñalɗi ɗii noon ndañii ŋakkere seeɗa e waasde tawtoreede won e jaale, ɓe darnde mumen e golle ɗee keedaaɗo caggal. Ɓeen ngoni: Baal Umaar Hammaat, Aysata Jaari Sal e Mammadu Bookar Lih. Hol oo Tomaa Sankara mo Baabaaɓe Looti ? Tomaa Sankara mo Baabaaɓe ko jabba mawɗo (grand rappeur), mo hakkillaaji ɓuri nanngude hannde e nder diiwaan Baabaaɓe Looti. E ballal Alla, huufo jinnaaɓe e ballal sehilaaɓe e hoɗdiiɓe, njoorto mawɗo ena sooynaa e makko to bannge mo o yahri oo. O jibinaa ko ñalnde 15 lewru kawle (oktoobar) hitaande 1987, ñalawma mo Tomaa Sankara mawɗo waranoo oo. Ko ɗuum addani yumma makko Kummba Hammadi Jeliyaa Joop innirde mo Tomaa. Ko ndeen innde kadi o mawnidi. Baaba makko Abdullaay Jallo lollirɗo Sammba Jallo walla Cewngel noon wiyi mo ko Aamadu Abdullaay. Kono nde wonnoo innde Tomaa ndee mettaani ɗum ko kañum nii ɓuri jaalɗinde nde. Nde Tomaa Baabaaɓe mawni haa hankadi waɗti hakkille adii daranaade ko wiɗtude ngam anndude ko saabii jinnaaɓe mum ena nginnira ɗum ooɗoo gorko. Ko ɗuum rewi haa jibini ɗiiɗoo ñalɗi hannde. Ñalɗi Tomaa Sankara e Baabaaɓe Looti mbaɗii faayiida saɗnde. Pellital ngal suka oo joginoo e anniya mum fof laaɓtii. Toɓɓaaɗe fof ɗe o joofinoo njettodiima no haaniri nii. E dow ɗum ganndal e ganndondiral ndañaama heen. Gelongal Fuuta lollirɗo, Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2018/01/09/baabaa%c9%93e-looti-danii-tomaa-sankara/
Faandaare men  ɗo ko daɗɗude miijooji, ngam wallude Fedde yiɗɓe Usmaan Gannge e golle mum, hono huufde naalanke men oo, Usmaan Gannge. Sifaa renndo Fulɓe, e no naalanke yiyraa heen. E raɓɓiɗinaade eɗen mbaawi wiyde wonde geɗe 4 ene maantini e nder renndooji Afrik fof, haa arti noon e renndo Ful ɓe Muritani : – Renndo ngo tuugii ko e lawaakaagal, gila hanko haa hannde ; – Renndo ngo mahii ko e woon kinɗe ; – Renndo ngo mahii ko e diine lislaam ; – Kaalis e njulaagu naatii e renndo ngo, gila e dumunna tuubakiri. Faandaare men  ɗo ko daɗɗude miijooji, ngam wallude Fedde yiɗɓe Usmaan Gannge e golle mum, hono huufde naalanke men oo, Usmaan Gannge. Sifaa renndo Fulɓe, e no naalanke yiyraa heen. E raɓɓiɗinaade eɗen mbaawi wiyde wonde geɗe 4 ene maantini e nder renndooji Afrik fof, haa arti noon e renndo Ful ɓe Muritani : – Renndo ngo tuugii ko e lawaakaagal, gila hanko haa hannde ; – Renndo ngo mahii ko e woon kinɗe ; – Renndo ngo mahii ko e diine lislaam ; – Kaalis e njulaagu naatii e renndo ngo, gila e dumunna tuubakiri. Ɗiiɗoo sifaaji nay fof mbattinii e naalankaagal Fulɓe, kam e renndooji keddiiɗi  ɗii fof. Tee ko  ɗum tagi naalanke Pullo ko lawake, e ko  ɓuri teeŋtude o fawii ko e hinnde : bammbaa ɗo, gawlo… E lasli, naalanke ronat e jiknaaɓe mum karallaagal mum en, e mbaawka mum en, ekon. Kono e yonta hannde, naalankaagal tuugingol e kinɗe nana ustoo ; so maayaani. Hannde, ene teskaa wonde naalankooɓe ene peeña e nder kinɗe  ɗee fof. To bannge ngonka naalanke e nder renndo ngo, e no renndo ngo yiyrata naalanke, ene teskaa heen  ɗee geɗe : – adan, walla e lasli : naalanke ene teskaa e renndo ngo, ene hormaa heen (wammbaaɓe…), o wuuri ko e renndo ngo, ko kanko reenata pinal ngal, ko kanko tohnata luulndiiɓe renndo ngo. Ko  ɗum addantunoo mo huleede, e reenteede sabu so o yennii neɗɗo ene  ɓenna, alaa  ɗo wullittee. –  ɗo yonta hakkunde  ɗo, caggal caragol diine lislaam,  ñaawooje e peesirɗe e tohnugol yimɓe luulndiiɓe renndo ngartiraama e juuɗe almameeɓe e seernaaɓe ; kono naalanke ene heddoraa hurum seeɗa, haa arti e abbitiiɓe e diine  ɓe. Caggal nde kaalis naati e men, jotondiral hakkunde naalanke e yimɓe heddiiɓe  ɓe nattii wonde gostondiral, wontii njulaagu, naatnii ko alaano heen, so bonnitde neɗɗo, ngam heɓde e mum huunde ; naalanke nattii huleede, o waɗtii añeede, tee so o bonnii neɗɗo, o wullitoyee laamu ( ñaawoore, polis, ekon). – hannde oo, geɗe  ɗe kaal -ɗen  ɗo hakkunde  ɗo  ɗee fof, ene ngoodi haa jooni,  ɓeydii heen ko pinal kesal yilliima e nder winndere nde, e nder aduna o, haa arti e duunde Afrik fof : gannde kese, e karallaagal kesal, e miijooji kesi, to bannge faggudu, e dawrugol, e demokaraasi. Naalankaagal, hay so wonii ene bonnita e nder renndo ngo, ngal wontii dañirgal, etee ngal noddii karallaagal, e jaŋde, e ngalu, e ka ɓirɗe kese. Nii woni jooni yimɓe heewɓe nootitiima heen, tawi wonaa  ɗuum ngaadorinoo. – haa hannde o kadi naalankaagal ene seyfitee e nder renndo ngo, haa jooni won heddiiɓe e wiyde wonde “toppittoo naalankaagal tan ko kuywe” ! Ɗum fof e wayde noon, ngannden wonde hannde naalankaagal weeɓaani, ngal wontii meccal, sabu ngal naamnii ko ganndal, e pinal, e karallaagal, e ngalu, e kaɓir ɗe, ekon ; etee hannde naalankaagal ene wuurni heew ɓe. Gaagaa  ɗum  ɗoon, nafooje go ɗɗe ene ngoodi e naalankaagal. Nafoore naalankaagal Hol nafoore naalankaagal ? Gila hanki haa hannde naalankaagal ene heewi nafoore : Hanki  ɗee geɗe ene teeŋtunoo e  ɓure naalankaagal : – naalankaagal ko daarorgal pinal leñol, walla renndo, walla leydi :  ɗum woni reende aadaaji, e finaatawaa e findinde yimɓe, e nehde  ɗum en, e no renndo ngo mahorii nii walla no yiɗiri nii ; jotondiral hakkunde naalaanke e renndo mum ko gostondiral, ko reende aadaaji, e laabi renndo ngo ; – naalankaagal ko weltinde : hokkude yimɓe  ɓe fartaŋŋe heɗaade ko weli e nofru, e  ɓernde, e fittaandu ; – naalankaagal ko hirjinde : hokkude yim ɓe  ɓe softeende, e cuusal, haa arti e nder kewu teeŋtuɗo (hare, wolde, ekon) ; Hannde ne,  ɗee geɗe ene njeyaa walla ene keddii e  ɓure naalankaagal : – daarorgal pinal: ndeeɗoo toɓ ɓere noon fuɗɗiima ustaade ; woon  ɓe njiɗaa pinal mum en lasliyankeewal (wostaa ɓe, majjuɓe, taayɓe….); – weltinde :  ɗum haa jooni ene heddii ; – hirjinde : ene heddii haa jooni kono ustiima, haa teeŋti wonande naalankooɓe  ɓe ngalaa toɓɓanɗe e nder jimɗi maa tuugnorɗe mum en, walla e nder golle mum en, so wonaa he ɓde ngalu walla ndaartude kaalis ; – Jotondiral, e jokkondiral enɗam, e gostondiral geɗe aduna ustiima walla nii majjii so  ƴeewaama ngonka yimɓe  ɓe no siforii nii hannde : jinngijinngitere, ngañamtumaagu… ; njulaagu lomtiima gostondiral, ustii pinal e nehdi e nder loowdi naalankaagal ngal ; naalankaagal wontii da ñirgal ngalu e yim ɓe ; – Pinal kesal ngal : gannde kese, e karallaagal kesal mbaylii mbaadi naalankaagal e nder aduna o fof, alaa ko haali e leyɗeele  ɗe koloñaal en laaminoo. Nii woni naalankaagal waɗtii huutoreede ngam: – ɓey ɗude jokkondire hakkunde leyɗeele, e leƴƴi, e renndooji : naalankaagal e coftal  ɓalli, walla fannuuji golle goɗɗe ; – waliitde findinde yim ɓe, e nehde  ɗum en e jam e dee ƴre, e  ɓenninde miijooji kesi : hono haɓde e majjere, e  ñabbuuli (Jontinooje, SIDA, ekon), e waylude aadaaji hono duhnudesukaaɓe rewɓe, e ko nanndi heen ; – sarde miijooji kesi : to bannge faggudu e cellal, toɗɗaade naalankoo ɓe yo ngon nelaaɓe hakkunde leyɗeele wonande woon  ɗeen pelle winndereyankooje toppitii ɗe sukaa ɓe (UNICEF) walla cellal (OMS), e pelle  ɗe ngonaa laamuyankooje : yeru Yuusu NDuur, e Baaba Maal, ekon. Darnde naalanke hannde : E fawaade e ko kaal -ɗen dow ko fof, e yiyannde am, darnde naalanke e nder renndo men hannde ene waawi wonde  ɗee geɗe garooje : Naalanke, so o welaama, so o yi ɗii, omo waawi wonde hannde o daarorgal leñol, maa renndo, walli leydi.  Ɗo noon, o  ɓetirtaake welde mo daande e gaaci. Alaa, wonaa  ɗuum ! O waawata wonde  ɗum tan, ko ma o tabita e tuugaade e pinal makko, e  ɗemngal makko neeniwal, e  ƴoogde e mbunndi-mbunndi pinal leñol makko, o yima jimɗi baɗɗi maanaa, pindinooji, tawa wonaa jimɗi puucipaacaaji. Sikke alaa, omo waawi jiggaade e pine go ɗɗe, kono yo o  ƴeftu heen ko moƴƴi e ko nafata, o reentoo hade ko o jiggotoo ko yoolde ko o jeynoo ko. Naalanke ene waawi hirjinde, e findinde, e softinde yim ɓe e nder welamma, kam e nder caɗeele aduna gondaaɗe. Kono kadi ko e dow toppitaade loowdi moƴƴiri. Naalanke ene waawi wallitde e sarde miijooji, e tuugnorɗe kam e eɓɓaa ɗe kese, e safrude ñabbuuli renndo ngo, e leydi ndi. Naalanke fotaani gollaade naalankaagal tawa alaa toɓɓannde jahrugol yeeso  ɗo o  ɓaarii, tee kadi tawa o faandoraaki heen rewde e joom jawdi en e  ɓamtude  ɗum en, e yennude woɗɓe…. Naalanke ene waawi toppitaade no o wuurdi, e no o alɗiri, tawa o bonnataa hay gooto, o seyfittaa hay gooto. Naalanke, so o dañii, omo foti yeñtinde ngalu makko, haa arti e waɗde ko yiitinii, hono golle maantinii ɗe mbele dañal mum ene battina e renndo ngo, e leydi ndi : waɗde eɓɓaale faggudu maa pinal, o nafa leydi ndi e yim ɓe  ɓe, da ñal makko waasa wonde  ɓellere gajjal. Naalanke, hay so o lollii, o fotaani taƴondirde e leñol ngol. Omo foti salaade, e kala sahaa,waɗde heɗɗaawo hakkunde makko e yimɗɓe makko, e ko wonaa  ɓeen tan. Omo fotaani hulde yiyeede, e jokkondireede. O fotaani mawnikinaade. Naalanke, hay so o lollii, ene foti walleede to bannge pinal (wonande yimɓe pinal) e to bannge ngalu (wonande joom ngaluuji en, walla alɗuɓe leñol ngol). Naalanke fof, haa teŋti e lolluɗo oo, ene foti suusnude hoore mum naalankooɓe woɗɓe walla sukaa ɓe fuɗɗotooɓe  ɓe ; o walla  ɓe e humpito makko, e karallaagal makko, mbele eɓe ndewa e laawol moƴƴol,  ɓe ngadda ballal maɓɓe e  ɓamtaare ooɗoo fannu e nder renndo ngo. Tonngol : Sikke alaa, naalankaagal ene heewi nafoore e ooɗoo sahaa hannde  ɗo pine winndere nde fof ceeraani e naatnaattondirde. Alaa e sago naalaankooɓe men paama  ɗum,  ɓe mballee no  ɓe ngollorii, e no  ɓe  ƴellitorii, sabu  ƴellitaare maɓɓe ko  ƴellitaare leñol ngol kam e leydi ndi. En njiyii hannde, kala  ɗo naalanke  ɓamtii e aduna he, ko fartaŋŋe wonannde leydi mum, e renndo mum, e le ñol mum. Naalankoo ɓe  ɓe ene poti faamde wonde ko  ɓe daarorɗe pinal leydi maɓɓe e  ɗemngal maɓɓe, e leñol maɓɓe. Ndeen noon, alaa e sago  ɓe ndeena  ɗum.  Ɓe ndenirta  ɗum tan ko toppitaade loowdi moƴƴiri e nder jimɗi maɓɓe, e suurde yimooɓe e amooɓe maɓɓe, ngam fooɗtude yimɓe, e finndinde e hirjinde  ɗum en, mbele ene mbaawa daranaade ko nafata, ko  ɓamtata, ko manata, ko nawrata yeeso renndo ngo e leydi ndi e ngootaagu mum. On njaaraama. Nuwaasoot 09/11/2001 Aamadu Umaar Jah Ndee ɗo yeewtere heblaa ko  ɗo e Nuwaasoot, laamorgo leydi Muritani, e  ɗa ɓ ɓabde Fedde  ƴellitaare Usmaan Gannge e yi ɗ ɓe mum, saanga nde Di ɗ ɗal ngal (Koode Pinal) da ñi duubi sappo.  Ɗum wonnoo ko e lewru noowammburu 2001.
https://pulaar.org/2011/08/22/darnde-naalanke-e-nder-renndo-ful%c9%93e/
… Ɗum kam hankadi jaraa haala. Timbuktu heɓi ko ɗee njeenaaje : meilleur film (filmo ɓurɗo moƴƴude), meilleur réalisateur (ɓurɗo waawde sinemaa), meilleur scénario (senaariyoo ɓurngo moƴƴude), meilleur montage (montaas ɓurɗo moƴƴude), meilleure musique (gaaci ɓurɗi welde), meilleure photo (foto ɓurngo yooɗde) e meilleur son (dille ɓurɗe laaɓtude). … Ɗum kam hankadi jaraa haala. Timbuktu heɓi ko ɗee njeenaaje : meilleur film (filmo ɓurɗo moƴƴude), meilleur réalisateur (ɓurɗo waawde sinemaa), meilleur scénario (senaariyoo ɓurngo moƴƴude), meilleur montage (montaas ɓurɗo moƴƴude), meilleure musique (gaaci ɓurɗi welde), meilleure photo (foto ɓurngo yooɗde) e meilleur son (dille ɓurɗe laaɓtude). Filmo Timbuktu oo jangtotoo ko dartagol malinaaɓe ownooɓe heɓtunooɓe rewo Mali e hitaande 2012. Ina wayi no faandaare makko ko seyfitde ownooɓe jaahidiin en. Fotde miliyoŋ neɗɗo yeeɓii filmo oo to Farayse ; huunde nde filmo afriknaajo meeɗaa dañde. Filmo oo maa yah ƴamoyde njeenaaje goɗɗe to Fespaco (Koolol sinemaa Wagadugu) to Burkina. O yahiino ƴamoyde njeenaaje ɓurɗe ɗoon toowde e lollude kadi, so Oscar sinemaa to Los Angeles to Amerik, kono alaa ko o dañi toon (ñalnde 23/02/2015). Eɗen mbiya Abdarahmaan Sisako yo jogoro jam ! Njeenaari ndi o heɓi ndii ko enen kala ndenndi ɗum e makko, sibu so wiyaama Muritaninaajo hooniima e moƴƴere, muritaninaajo kala, afriknaajo kala boom, ina foti weltaade heen. Hoonaade noon, wonaa bulet e Muritaninaaɓe : waɗiino sahaa, hade leydi ndii naatde e ustaare woni hannde ndee, sanɗaaji Muritani ina keewnoo hoonaade to bannge jaŋde. Ndeke eɗen mbaawi jokkude ɗaminaade moƴƴere ! Abderrahmane Sissako jibinaa ko ñalnde 13 oktoobar 1961 to Kiifa (Muritani). Ɓooytaani jinnaaɓe makko uuji faade Mali. Ko toon o janngi. O artii seeɗa e Muritani e hitaande 1980, caggal ɗuum o fayi to Mosku – (Riisi, hono Dental Sowiyet e oon sahaa) janngoyde ko faati e sinemaa. Toon o woni haa 1989, o faati Farayse. Gila ndeen o seeraani e waɗde filmuuji e dañde njeenaaje, hay so tawii ko jooni o dañi heen wune tigi rigi. Ɗum noon, to bannge lolleende afiriknaaɓe haralleeɓe sinemaa e winndere ndee, o tawtii Usmaan Semmbeen e Sileymaani Siisee e Idiriisa Wedarago e Jibriil Joop Mambeti. Oscar (Oskaar) sinemaa (Academy Awards) ko njeenaaje sinemaa dokketeeɗe hitaande kala to Los Angeles (Amerik) gila 1929. Kañje ngoni njeenaaje sinemaa walla njeenaaje jaayɗe ɓurɗe ɓooyde e lollude e horsineede. Aɗe njogii puneeje to bannge gaaci (Grammy Awards), to bannge tele (Emmy Awards) e mogo (Tony Awards). Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2015/04/05/abdarahmaan-sisoko-hooniima-to-pari/
“Weleede e metteede kala, Muritani woni ko e tonndu mbaangu. Ko kewi Jabali koo ko e ndiin njoɓdi jeyaa.” E nder yeewtere nde o waɗdi e lowre internet wiyeteende Kassataya.com, Ahmedu wul Abdallaahi, gonnooɗo nulaaɗo keeriiɗo Koolaaɗo Kuuɓal Fedde Ngenndiije Dentuɗe to leydi Somaali, gardiiɗo hannde ‘Centre 4S’ , wiyi wonde, Muritani hannde, « weleede e metteede kala, ko ko jiñii e iiñcuru ». “Weleede e metteede kala, Muritani woni ko e tonndu mbaangu. Ko kewi Jabali koo ko e ndiin njoɓdi jeyaa.” E nder yeewtere nde o waɗdi e lowre internet wiyeteende Kassataya.com, Ahmedu wul Abdallaahi, gonnooɗo nulaaɗo keeriiɗo Koolaaɗo Kuuɓal Fedde Ngenndiije Dentuɗe to leydi Somaali, gardiiɗo hannde ‘Centre 4S’ , wiyi wonde, Muritani hannde, « weleede e metteede kala, ko ko jiñii e iiñcuru ». Haala makko kaa noon toɗɗii ko iiñcuru wonndu hannde e leydi Mali nduu, dillinndu diiwaan Saharaa-Saahal oo fof. Ahmeddu wul Abdallaahi ko neɗɗo kumpitiiɗo no feewi, goowɗo halfineede kaaldigal e nder kareeli caɗtuɗi. O jeertinii gila e jooni « neɗɗo ina anndi no hare ardata, kono waawaa abada anndude no joofirta ». Kaa haala ko yiɗde teeŋtinde darnde nde Muritani yooɓtoraa daraade, haa arti noon e ballal ngal wiyaa ina walla rebel MNLA en. E wiyde makko, « ɓeen ko ɗoo ngonnoo, tee haa hannde ko ɗoo ngoni e Muritani » . Hay persidaa leydi ndii, hono Muhammed wul Abdel Asiis, heɓtinii ɗuum e nder yeewtere waɗdunoo e jaayɗe leydi Farayse e lewru abriil 2012, nde o wiyata wonde gonaangal ɓeen e Muritani wayi tan ko no gonaangal Malinaaɓe worgo nii e nder Muritani. Kono Ahmeddu wul Abdallaahi siftinii wonde kala jiiɓru ina jogii coodgu ; kewu Jabali (Mali) oo ko heen jeyaa. Kono tan, o wayi ko no mo faayraani non fof. O jaarii feere laamu Muritani jaggirde oon kewu no huunde heɓtiinde nii. O ñiŋii warngo waajotooɓe sappo e njoyo ɓee, ɓe heen njeetato cikkaa ko Muritaninaaɓe. Kono kadi, o jeertinii e musiiba baawɗo ummoraade e ngonka njiiɓiika Saharaa-Saahel hannde kaa, so tawii peeje cakkaaka gila e law ngam hanndaade ɗum, sibu ko woni Mali koo, ko ko reɓoyta e leyɗe catiiɗe ɗum ɗee. Seede mum, ko faayre mawnde heɓtiinde yimɓe hoɗɓe e saraaji ɗo warngo ngoo waɗi ɗoo. Ahmeddu wul Abdallaahi noon yooɓtorii nduuɗoo jiiɓru wonndu e diiwaan hee, ko nafooje diwtuɗe mbaawka dowlaaji ɗii, so ƴettaama gooto fof bannge mum. Seteeji tarafikaaji taƴooji jirlotooɗi e nokku hee njeyaa ko e pelle jaajɗe, diwtuɗe Afrik. Ɗeen pelle ina njogii jawdi haa heewi, mbappitiindi bidseeji kisal leyɗe diiwaan men oo. Oon tarafik noon, ko tarafik dorog e njogitaaje e simme e ndiyam masiŋaaji (karbiraa) e dahngooji. E wiyde makko, so tawii kaa ngonka jaalɗii e nokku hee, ko sabu ŋakkeende ngardiigu moƴƴu. Ina jeyaa heen « ŋakkeende jeytoregol, njeenaari tuddinndi, e taƴondiral yimɓe ɓee, haa arti noon e sukaaɓe ɓee e laamuuji mum en, ɗo ɓe njiytaaki koye maɓɓe ». Caragol kuutorɗe kumpital bayɗe no internet e telefoŋ e satelitaaji kadi ɓeydi bone. E wiyde ooɗoo neɗɗo kumpitiiɗo « ngon-ɗen ko e yonta keso, kono kaɓtorto-ɗen caɗeele hannde ɗee ko peeje daɗaaɗe ». Ko ɗum addani mo wagginde jahdingol denndingol doole “leyɗe goƴaaɗe ɗee kala, tugii Kapweer haa Mer Rouge (Geec boɗeejo)” . O teeŋtinii kadi kuutoragol laaɓtungol ngalu ngoodaangu nguu ngam haɓde e doole luulndiiɗe kisal diiwaan Saharaa-Saahal oo. O joofniri wiyde : “E tolno mo ngon-ɗen hannde oo, goodal leydi Mali ko ko joopaa. Ɗumɗoon noon so tabitii, leyɗe diiwaan oo goɗɗe ɗee ndaɗataa heen. Mali waawaa woorude no woorunoo adan nii, alaa e sago gartirgol kisal e leydi hee yarlitanee”. Abdullaay Jagana (kassataya.com) Fulo : Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2012/10/31/ahmeduu-wul-abdalla-muritani-e-tonndu-mbaangu/
Ngardinndi Winndi ooɗoo dokimaa ko hoohooɓe e jagge sooninkooɓe, tawi faltaaki jeyaaɓe e pelle politik gonduɗe e laamu walla e luulndo, jiiduɓe miijooji ko faati e ɗawre leñol mum en ɗawaa ndee. Kala neɗɗo goɗɗo, yo o won sooninke walla alaa, jaɓɗo loowdi ooɗoo dokimaa ina waawi yantude e fuɗɗuɓe ɓee, ngam jokkidde golle e luggiɗinaade e peeje. Faandaare rowrowre ndee ko daranaade jojjanɗe aadee e wallitde tabitingol nuunɗal nder renndo kam e ñiɓagol demokaraasi e nder Muritani juumtuɗo, dentuɗo. Naatirka |  Diiso Hoohooɓe Soninkooɓe Muritani (DHSM) yiɗi wonde ko njuɓɓudi ndenndinoori, njooɗaniindi dental sooninkooɓe, leñol jeyangol e timmal mum e ɓesngu Muritani leƴƴi-leƴƴinngu. Saabii ɗum ko teskuya laaɓtuɗo baasgol woodde ɓiyleydaagu, kam e baasgol dowla oo wonde jaambuur e nder mahngo leydi ndii, yantude e tasgol Dowla-Ngenndi. Ɗee geɗe gaddanɗe yimɓe teskoreede leñol mum en walla tirbii mum en. Diiso Hoohooɓe Soninkooɓe Muritani (DHSM) , kam fof e woɗɗitaade kala miijo leñamleñaagu, e heddaade e yiɗde hisnude tigi rigi darnde mum ɓooynde jaamburaagal e waasde naatde e geɗe Dowla oo, fellitii huccitde e laamu kalfinaangu yuɓɓinde janngo men denndaaɗo oo, kam e gollooɓe politik e leƴƴi goɗɗi jeyaaɗi e Muritani ɗii e ɓiɗɓe leydi ndii kala. Caggal Bayyinaango Sappo e Njeenayo (Manifeste des Dix-neuf) ngo 1966 e Bayyinaango Baleejo Muritaninaajo Kiiɗaaɗo (Manifeste du Négro-Mauritanien opprimé) ngo 1986 e Bayyinaango ngam Hakkeeji Politik e Faggudu e Renndo Hardaneeɓe (Manifeste pour les droits politiques, économiques et sociaux des Hratine) ngo abriil 2013, e Teskorde (Aide-mémoire) yowitiinde e jiytagol Jolfuɓe Muritani e laamu hee, e lewru abriil 2014, DHSM kam ne ina yiɗi addude ballal mum e mahngo Ngenndi Muritani, fawaade e nuunɗal e potal. Faandaare ngalɗoo ballal, wonaa ñiŋde won ɓeen walla woyande woɗɓe. Faandaare ooɗoo dokimaa ko fooɗtude hakkillaaji yimɓe fof, rewrude, ko idii fof, e cifagol ngonka daartol njuumtuka e sosngo Mauritani kaa (I). Feccere ɗiɗmere ndee yowittoo ko e cifagol batte gallugol tijjanoongol koɗdigal hakkunde leƴƴi, hono no tabitiniranoo nii. Faandaare ndee ko rokkude wasiyaaji e sakkitde peeje ngam ummital ngenndiwal ngam tabitingol nuunɗal e beldital e deeƴre nder renndo, geɗe gonooje ngooroondi ƴellitaare faggudu renndo fotndoowo yimɓe fof. Ko ɗee geɗe tan kadi mbaawi gaddaade kisal leydi ndii, haa ndi wona Ngenndi kesiri, mbellitiindi, potndundi yimɓe fof, ngenndi jaggondiral (III). I. Iwdi caɗeele Muritani nde keɓi hoore mum ndee Ngenndi Muritani fuɗɗii maheede ko e ngonka ka moƴƴaani hay batte saka waɗa e deeƴre, leydi ndii daroo haa tiiɗa. Saabii ɗum ko geɗe keeriiɗe nokkuyeeje njiimaandi koloñaal kam e ceertugol leƴƴi baawnaaɗi koɗdigal les laamu ngootu, yantude e dokkugol jeytaare ngol heblanaaka, paranaaka, kam e ngonka winndere ndee e oon sahaa to bannge jogaraafi daartol (géopolitique) e politik winndere ndee e diiwaan oo e Afrik e Arab. Jiimgol leydi Muritani rewi ko e daawe ɗiɗi : Ngol idorii ko e nokku ɓaleeɓe oo. Ngal inniraako « Seppo feewde fuɗnaange» (Marche vers l’Est), takko Maayo Mawngo, ummoraade tufnde Ndar wonnde e yuppirde geec Atlantik. Ngal naatti ko e njiimaandi Afrik hirnaange. Refti heen ko yaaɓande jiimgol leydi safalɓe, capanɗe joy hitaande caggal njiimaandi nokku ɓaleeɓe oo. Ko daawal daɓɓal, kuyfiɗngal. Ngal inniraa ko « seppo feewde rewo » (Marche vers le Nord). Ngal nawdaa ko e jiimgol espaañ dow Rio-de-Oro to bannge rewo, ƴaañoraade e koloni Senegaal to bannge worgo. Faandaare maggal wonnoo ko sukkude yolnde wonnoonde hakkunde koloniiji Afrik hirnaange farayseejo e ndeenaandi (protectorat) Maruk e teelɗugol njiimaandi Alaseri, njiimaandi koɗki, mbaɗtundi Alaseri departemaa Farayse. Juɓɓitingol ko jogori wontoyde Muritani koo, ɓurnoo tuugaade ko e ngoƴaaji koloñaal en e luure nderndere hakkunde mum en, goɗɗuɗe no feewi ngonka Muritani. Ɗum noon, mahngo Muritani fawaaki e ngonka mum nderndera e mahondiral nafooje nokkuyeeje tawi fof tuugii ko teskagol nafooje ɓesnguuji ɗii e hoohooɓe mum en. Wonande Muritani, miijo koloñaal goonga e goonga ngoo wonnoo ko sosande safalɓe Dowla. Ɓe kiisii leƴƴi ɓaleeji daande maayo ɗii njeyaa ko e Senegaal, gonɗo e njiimaandi. Ko ɗum ɗoon wonoyta hujja « seppo feewde rewo » e cuɓagol koloñaal innde « Muritani » ndee e hitaande 1899, e tafde ko jogori wontoyde leydi men koo. Daawal gadanal sosngo Muritani e keeri mum hannde ɗii, ko baɗtugol daande maayo rewo ngoo e « ndeenaandi leyɗeele safalɓe daande maayo Senegaal » (« protectorat des pays maures du bas-Sénégal ») ñalnde 10 abriil 1904. Teeŋtini ɗum ko naattingol e nder koloni Muritani, diiwanuuji ɗiɗi Hod ɗii, jeyanooɗi e njiimaandi Sudaan farayseejo, ñalnde 5 sulyee 1944. Gaa gaa ɗee geɗe nokkuyeeje, ina teskaa jotondiral jiimoowo oo e jiimaaɓe ɓee, wonaano gootal to safalɓe e to ɓaleeɓe. Njiimaandi ndii to nokku safalɓe ina deestii seeɗa, sibu ndi rewratnoo ko e mawɓe tirbiiji gollantonooɓe koloñaal, ɓe ɓe ɓurnoo jokkondirde, tawi noon, wonande leƴƴi ɓaleeji daande maayo ɗii, ko njiimaandi ŋaddet rewrude e mawɓe kantoŋaaji ɓe laamu koloñaal toɗɗotonoo, fooɗondirtunooɓe e laamaandi ngaadanteeri ndii. Ko ɗumɗoon waɗi, laamaandi ngaadanteeri salafɓe ɓuri heddaade sibu njiimaandi koloñaal e maɓɓe ɓuri raɓɓiɗde. Ɗum na jeyaa e ko addani koloñaal ɓurde wuuranaade ɓe nde tottitta laamu ndee. Koloñaal en mballitii no feewi kanndidaaji jaɓannooɗi ɗum en e nder woote depiteeji baɗnooɗe e hitaande 1946 kam e toɗɗe diiso guwarnama e hitaande 1957 juumtunooɗe e wellitaare, caggal ɗum e jeytaare leydi men. Njuɓɓudi mbaawka politik ndii wonaano ngootiri, tamiindi, wonande leydi ndii kala. Sibu e oon sahaa, wonnoo e rewo leydi hee ko amiraaji safalɓe, hono emiraa Tararsa e Barakna e Tagante e Adraar, cawndondirnooɗi, to bannge worgo, e dowlaaji ɓaleeɓe Tekruur e Ganaa e Jolof, ɗuum woni laamaandi Gidimaka e Fuuta Tooro e Ngalam e Waalo Barak, maantinirnooɗi, e nder jotondire mum en, kaɓɓondire heen sahaaji, kareeli heen sahaaji, tawi teskaaki jeyegol e safalɓe walla e ɓaleeɓe. Njuɓɓudi koloñaal waawii haɓɓondirde e lawakooɓe e laamaandi ngaadanteeri. Nde ndi sompata laamu mayri tuugiingu e laawakooɓe ndee, ndi ɓuri heedande ko ɓurnooɓe jaɓde njiimaandi Farayse. Nde Muritani sompetee e mbaydi kesiri ndee, ndi roni ko renndooji lawakooji adiikoloñaal, tee rewaa tan ko ɗo koloñaal rewnoo ɗoo, sibu, e nder jiirondiral laamu hee, ko jotondire goodnooɗe ɗee tan ƴettitaa, yantude e kuutoragol paltoraaji ngam tiiɗtinde laamu lawakooɓe.Ɗee peeje laamagol ɓooyɗe, tabitɗe, tuugiiɗe e cehilaagal hakkunde njuɓɓudi laamu e lawakooɓe, maa ɓeydo teeŋtude e nder Muritani nde keɓi hoore mum ndee, sibu laawɗinaa tan ko ɓurondire renndo duumtuɗe. E nder kaan ngonka tiimtagol e aadaaji, ɗooftagol jiimaaɓe ɓee laamu nguu, fawii ko e kulol ɓe njogii e doole laamu nguu. Ko ɗum addani laamotooɓe ɓee teeɗanaade tamde laamu nguu fof e innde neɗɗo. Seede mum, ko laaminooɓe e tuma nde Muritani heɓi jeytaare mum ndee, ngoppii, e nder daawal jaasngal duuɓi joy, laamu tuugiingu e parlamaan ngu koloñaal ɗaccirnoo en, ɓe lomtiniri ɗum laamu hooreleydaagu. Ko ɓurnoo teeŋtude e mbaawkaaji waɗtaa e juuɗe laamɗo leydi. Ɗoon e ɗoon mbaawka carɗinoowa reftii mbaawka ciynoowa ; kaaɗoo mbaawka kadi wonti tan laamu hooreejo leydi, sibu, e ko tabiti, terɗe guwarnama, woni hilifaaɓe, kam e kanndidaaji depiteeyaagal ciññinantuno hooreejo leydi oo demisiyoŋ mo ñalɗaaka (sarɗanaaka ñalngu) ko adii nde toɗɗetee. Ɗum firti ko kala nde o yiɗi ittude gooto e mum en, o yaltintu demisiyoŋ siññinnoo oo, o waɗa heen ñalngu ngu o welaa. Ko jiidaa e ɗuum, ko parti bajjo laawɗinaa, woni parti-dowla (parti-Etat) ngam tamde haa tiiɗa denndaangal gini laamu ngu o renndaani hay gooto. Kuufgol yimɓe leydi ndii e yeeso finndinde ɗum en e mahde hakkillaaji mum en e ɓiyleydaagu e demokaraasi e ittude denndaangal mbaadiiji paltoor donaaɗi, maa renndoyankooji, leƴƴiyankooji, walla tuugiiɗi e edda, kuufgol jojjunongol ngam mahde Dowla-Ngenndi, ngool kuufgol yejjitaa. Yanti heen kadi, ndeen hinnde njuɓɓudi laamu lawakeere wonti hinnde njuɓɓudi laamu koninkaagu ngaadanteeri caggal kuudetaa 1978 e denndaangal daawal ngal konu laamii ngal, rewrude e silsil nanondiraaɗo e nder goomuuji koninkaagu dartingol, caggal ɗum goomuuji kisal ngenndi, hade mum wontude hinnde njuɓɓudi reenooɓe ngaadanteeri caggal cosgol BASEP. Neeɓaani, oon BASEP heɓti kaɓirɗe konu nguu kala, konu ngontungu konu ndeenka laamu hoorameewu. Nde tawnoo nehdi ɓiyleydaagu e jikkuuji demokaraasi ngoodaani, wonti laamu neɗɗo gooto ɗo hakkunde ɗoo, banndiraaɓe catii ɗum, rewi heen tirbii, caggal ɗuum jinngere fotnde suddude ko heddii koo. Nii woni, so a ƴeewii dow, laamu nguu ina jogii mbaadi Dowla keso jogiiɗo juɓɓule demokarasiije, kono nder, ngu gollortoo ko kongol laamu e yedditaare goodgol Dowla oo e hoore mum. E nder ɗuum, ardiiɓe ɓee, gooto e mum en kala ina huutoroo ɓallagol mum laamu nguu, ngam honde ngalu e keɓe leydi ndii, haa ko jeyi keeriiɗo e jeyi buur ndenti ceerndotaako. Ngolɗoo jeɗgol njeenaaje e teddule huutortoo ko coodgu ngam suddude jinngere tuugiinde e jiidigal. Nii woni, mawɗo « geese » (système) cañeteeɗe ɗee, nde tawnoo huutorii ko njeenaari e bellitgol bonannde, faggoo caggal ballowal ɗum, tawi woni heen ko yimɓe politik e omdafeer en reftiiɓe, ɓe o sosi, ɗum noon yowitiiɓe e makko banngeeji fof. Ɗum ko gaagaa galle makko e tirbii makko e leñol makko e edda ɓalndu makko. Nafoore ngolɗoo kowol laamu tataɓol ko ɓoornude laamu nguu wutte demokaraasi e rokkude ɗum mbaadi laamu tirbiiji keewɗi e leƴƴi keewɗi e eddaaji ɓalndu keewɗi, haa nanndita e Ngenndi e huutoraade ɗum e woote. II. Batte maajum dow mahngo dowla-ngenndi keso Laamuuji deggondirɗi e ngardiigu leydi Muritani dewɗi heen ɗii fof, tuugotoo ko e denndaangal ɗeeɗoo geɗe cifaaɗe, kañje fof e luutondirde e mahngo leydi. Ɗuum woni compugol tippudi laamu tuuginoondi, ɗo adan ɗoo, e « keertingol neɗɗaagal Arab » (A), keertingol baɗngol e dow keeci mbaadiiji pinal tawaaɗi e nokku hee, ɓurɗi ɓooyde. Ndiin tippudi heɓti mbaawka politik e faggudu leydi ndii fof, tabitini heedi-heeda (B) e nder denndaangal juɓɓule pewjooje, heedi-heeda donaaɗo wonande hardaneeɓe, jaajtinaaɗo e haalpulaaren e sooninkooɓe e jolfuɓe, rewrude e jiilyiiltugol mbaawka e doole laamu. Ɗum yuumti e wasre laamu to bannge politik (C), wasre nde dente loraaɗe ɗee cifortoo rasisma dowla walla warhoore aadeejo, walla warhoore leñol, fawaade e no juɓɓule winndereeje cifortoo ɗum. A. Keertingol neɗɗaagal Arab e dewondiral geɗe ɗee Keertingol neɗɗaagal Arab garngol e duumaade e leydi hee, ɗeɓi wayde ko no ardinde ƴellitaare neɗɗaagal arab e dow mbaadi leƴƴi keddiiɗi ɗii, jeyaaɗi kam enne e Ngenndi Muritani. Ɗuum ko rewrude e keɓtingol ɗemngal Arab tan, e baawnugol mum nder jaŋde. Ngolɗoo keertingol neɗɗaagal Arab ina laawɗinaa e sariya gorworo oo, gila e Doosɗe leydi 22 marse 1959, e doosɗe leydi 20 mee 1961, rewrude e baɗgol Arab ɗemngal gootal ngenndiwal, oon sahaa ko Farayse tan wonnoo ɗemngal laawɗungal. Doosɗe leydi 4 marse 1968 wayliino ɗum seeɗa nde waɗti Arab ɗemngal laawɗungal, fotndi ɗum e ɗemngal jiimnooɗo oo, heddii kadi e wonde ɗemngal ngenndiwal gootal : pulaar e sooninke e wolof mbinndaaka heen boom. Ko maa 20 suwee 1991 nde Arab waɗtaa ɗemngal bajjal laawɗinangal, ɗemɗe e pine keddiiɗe ɗee, jeyaaɗe e Muritani kam enne, ndañi hankati wontude ɗemɗe ngenndiije. Ngolɗoo keɓtingol ɓurondirngol mbaadiiji gorwori leydi men kesiri ndii, dalliniraa ko konngol « dokkitgol muritaninaajo neɗɗaagu mum » (repersonnalisation de l’homme mauritanien). « Dokkitgol muritaninaajo neɗɗaagu mum » noon, maa dagotono no haanirta nii so tawiino miijiranoo, tabitiniranoo ko e yeeso teskaade denndaangal muritaninaaɓe e kuuɓal mum en, ko aldaa e paltoor. « Dokkitgol muritaninaajo neɗɗaagu mum » waawaano wonde, waawaano tabitde ɗoon ɗo jiyaaɓe e rimɗinaaɓe e kinɗe lesɗinaaɗe e renndo men, taweteeɗe e leƴƴi Muritani ɗii fof, keɓtaani « aadeeyaagu » mum en. Ngolɗoo « Dokkitgol muritaninaajo aadeyaagu mum » nooynangol, rewrude e dimɗingol e keɓtingol timmungol, maa addantuno mo heɓtude mbaadi makko fof e ndimaagu makko kala, so wonde aadee timmuɗo. So tawii « dokkitgol muritaninaajo neɗɗaagu mum » yiyranoo ko e yeeso toɗɗaade kadi denndaangal leƴƴi ɓaleeji Muritani, maa pellital politik ngal yettotono laawɗingol, no Arab laawɗiniraa nii, e janngingol e ekkolaaji laamu hee, ɗemɗe keddiiɗe ɗee, hono Pulaar e Sooninke e Wolof. Hannde, ko pellital tan ŋakki, sibu duɗe jarriborɗe Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije kollitii juumtugol heblo majje. Keertingol neɗɗaagal Arab ina haawnii gila e fuɗɗoode mum, sibu dalliniraa ko ɗaɗndude en e wostaare to bannge pinal, wostaare jotondirnde e njiimaandi koloñaal, kono ngol wonti kadi ko feere waɗtirde Muritani fof mbaadi ngootiri, e waasde teskaade pine leydi ndii keddiiɗe ɗee. Wonande muritaninaaɓe ɓe ngonaa aarabeeɓe, « dokkitgol muritaninaajo neɗɗaagu mum » wontani ɗum en ko « waasde neɗɗaagu mum en goɗngol » , ko joñegol. Mbaadi yimɓe e leƴƴi wonaa huunde nde tagaaɗo waawi sarɗude, ko Alla tan sarɗi ɗum nde felliti tellinde ɓe e leydi mum hee. Ɗum noon, eɗen poti teskaade gootol kala e leƴƴi leydi men, tesko-ɗen ɗi kañji kala, potnden ɗi, e nder mahngo ngenndi ndii. Mbele Allah wiyaani, e aaye 13 simoore 49 Quraana tedduɗo oo « Eehey mon yimɓe, Min tagii on ummoraade gorko e debbo, min mbaɗi on leƴƴi leƴƴi mbele nganndondiron. Ɓuri rimɗude e mon fof to Allah, ko ɓurɗo hulde ɗum oo … » ? Ngootaagu ngenndi firtaani wontude gootel, wontude gootum. Ngootaagu ina waawi waɗde e nder ceertugol e keewal, tawi aldaa e sarɗi walla jojjeende reftaare, walla wosteende, walla caaygol gooto oo nder heddiiɓe ɓee. Ngalɗoo keewal pine fotaani wonde mumangal, walla muñanaangal, walla waɗde tolnooji. Ngal foti ko hisneede, hormeede, jojjiteede no ngalu nii, rewrude e carɗingol kam e ɗooftagol poyngol juɓɓule Ndenndaandi ndii pine ɗee kala. Demokaraasi firtaani keeweendi njaltundi e woote ina jiima ko heddii koo. Ndiin keeweendi rokkaa tan ko hakke, dagnanaa ardaade e lelnude sariyaaji, tawi ina gaddanii ɓiɓɓe leydi kala, e kala ɓiɗɗo leydi, denndaangal hakkeeji mum gorwori, rewrude e teskagol leƴƴi Ngenndi men ndii kala, haa arti noon e leƴƴi kiisaaɗi ko ɓuraaɗi keeweendi ɗii. Hay so tawii en koddirii wonde keertingol neɗɗaagal Arab ngol joopii ko ɗemngal Quraana, ina moƴƴi ciftinen wonde, tuggi njaatiraaɓe men haa yettii yontannde men, hay gooto fadaani haa ɗemngal Arab tan laawɗinaa e Muritani nde fuɗɗii janngude Quraana e nder ɗemngal Arab, walla waɗti janngude Arab ngam ɓeydaade faamde nelal kuuɓtodinngal gonngal e Quraana tedduɗo oo. So en koddirii woni daliilu keertingol neɗɗaagal Arab ngol ko sabu haalooɓe Arab ɓurde heewde e leydi hee, ngam dallinde baawnugol e dow yimɓe fof aarabaagal rewrude e laawɗingol mum kam tan, kam e joñgol mbaadiiji pine ngenndiije keddiiɗe ɗee, eɗen poti siftinde wonde miijannde keeweendi keertinndi woodaani : woodi tan ko leƴƴi cosɗi Dowla Muritani. Ɗiin leƴƴi noon, e fawaade e ɗuum, mbaawaa, etee potaani adaba joñeede. Feere wootere ngam mahde mbaadi ngootiri, tuugiindi e ɓiyleydaagu, ngaroori dow leƴƴi ɗii fof, ko heɓtinde mbaadiiji keeriiɗi denndaangal leƴƴi leydi men, tawa noon eɗen ndeentoo waɗtude ɗum leñamleñamaagal. Addata ñoofagol e nder keertingol leñol e felɓondirde ɗum e keddiiɗi ɗii, ko baasgol fotndude mbaadiiji leƴƴi cosɗi Muritani ɗii, mbaadiiji potɗi alɗondirde. Leƴƴi kiiseteeɗi ko ɓuraaɗi keeweendi e Muritani ɗii, njeyaa ko leƴƴi cosɗi Muritani, to bannge daartol, kono kadi hay to bannge sippiro politik addanngo leydi ndii jeytaade. To bannde daartol, ɗiin leƴƴi ko ɗoo koɗnoo gila dawaa-dawi, won heen idiiɗi goɗɗi ɗii, kono kañji fof ko juuti ko idii kalfaandi koloñaal Farayse e leydi men e ko rewi e mum, ko juuti ko idii jeytaare Rippoobilik Islaamiyeejo Muritani. Wonande sooninkooɓe, koɗki maɓɓe e leydi hee ina yaajnoo, sibu yettiima lowlowi cahe nannduɗe e Kummbi Saaleh e Waalata e Tiisiit e Shinngiti e Attaar, kono kadi ɓe idiima wattiindiiɓe arde ɗoo ɓee, hono Beni Hasaan en, ko ina wona duuɓi ujunere e leydi hee. Persidaa Muttaar wul Daddaa, neɗɗo mawɗo e jeytaare leydi men, kam fof e woɗɗude jiyle e daranaade cosgol Dowla Muritani, dañaani heeroraade innde baaba coso. Kanko e hoore makko o heɓtinii ɗum e wondude e yankinaare e nder deftere makko siftorde, wonde o heɓiino « ardaade e yuɓɓinde golle cosgol Dowla Ngenndi Muritani ». Hono no huunde e hoohooɓe aarabeeɓe-berbeer en, haa arti noon e Ahmedu wul Horma wul Baabanaa, Sileymaani wul Seek Sidiyaa e Muhammed wul Seek, hoohooɓe woɗɓe jeyaaɓe e leƴƴi goɗɗi ɗii, ko wayi no Sileymaani Joop e Njawaar Saar e Ahmadu Mammadu Bah e Siidi el Muttaar Njaay e Bah Maamuudu Sammba Booli e Ceekura Demmbele e Sammba Ganndegaa e Jeeri Sidibe e Bah Aamadu Jaaje Sammba Joom e Yuusuf Koytaa e Yaayaa Kan e Siidi Muhammed Jagana e Seek Saad Buuh Kan e Gaay Silli Sumaare, en mbaawaa limtude fof, ɓee fof ndariima, kaɓaa ngam ndimaagu ngenndi men. Aɓe njeyaa e daraninooɓe laŋ mahngo neɗɗaagu politik leydi men, gila noon e woote depiteeji gadane Farayse wonande nokkuuji gaɗa-maayo geec ɗii, e hitaande 1946 haa yettii referaandoom wellitaare, haa yettii termondire baɗdanooɗe e Farayse ngam jeytaare leydi ndii. Ɓee hoohooɓe kala ina njeyanoo e ardiiɓe ɓurɓe yiytinaade kaɓɓondire politik keewɗe baɗetenooɗe ina pirtee, haa arti noon e Mooɓondiral Eeleega e lewru mee 1958, nde jooɗaninooɓe daande maayo mbaɗi maslahaa mawɗo, so jaɓde dirtinde carɗingol peccugol laamu kam e juɓɓingol laamu tuugingol e Dental (federaasiyoŋ) ɗi ɓe mbiynoo alaa sago ngooda ngam reentoraade. Ɓe kollitii ngenndiyankaagal mawngal, ɓe cuɓii ngootaagu ngam huccitande musibbaaji ummortooɗi caggal, ketɗi goodal Muritani. Ina jeyanoo e ɗiin musibbaaji ketɗi, hujjaaji « Maruk mawɗo » kiisinooɗi wonde Maruk yahii haa daande maayo Senegaal. Ɗuum ummorinoo ko e eɓɓaande nde jiimooɓe korsinnoo, yiɗde sompude Fedde Renndinnde Diiwanuuji Saharaa, nde fotaano moƴƴude e leydi Alaseri, yantude e eɓɓaande Njuɓɓudi Ndenndinndi Leyɗe Afrik Hirnaange mo Farayse. Ɗee eɓɓaaɗe dental maa ngontatno dente mawɗe ɗo njogorno-ɗen saayde so en naatii e mum en. Ko e cosgol e pirtugol dille e partiiji politik e nder Muritani, dille ngenndiyankooje Arab e Afrik njibinaa. Ina himmi kolliten wonde dille cakkitiiɗe ɗee njibinaa ko caggal juɓɓitgol dille ngenndiyankooje aarabeeɓe gidinooɗe soseede. Ɗeen dille kadi eɗen mbaawi wiyde ko kaannooɗo, so ƴeewraama bannge dartagol njiimaandi koloñaal, to bannge njuɓɓudi e politik e pinal. Kono kadi eɗe mbaawnoo yiyreede no dille ceɓɓitiiɗe nii, ɗoon ɗo ɗe njeddi hujjaaji leƴƴi ɓaleeji ɗii, baaɗi no hujjaaji maɓɓe ɗii nii haande. Jaltugol njiimaandi e naatgol e jeytaare hesere, ittii en e ngonka cawndondiral leƴƴi men, e nder jotondiral ɗeɓnongal yerondirde, sibu ndeen, hare laamu ɓurnoo wonde ko e nder leƴƴi ɗii e koye mum en, naatni en e ngonka dowla tamiiɗo ɗo laamu woni ɗo gootel, huunde jibininnde pooɗondire hakkunde leƴƴi ngam tamde laamu, kam e ɓurondire hakkunde majji. B. Ɗawgol, gila ɗo wonnoo seeɗa-seeɗa, haa huuɓtodini Ko goonga, caɗeele koɗdigal ɗee mbaawaa tan haaɗtineede e pelɓondiral hakkunde leƴƴi. Kono tan, kuutoragol leƴƴi ina jeyaa e ko ɓeydi geɗe ceerndooje Ngenndi Muritani : ɗawgol e geɗe renndo, to bannge politik e faggudu kam e cuɓagol dente gollondiral diiwaniije. Yeru jeyeede e sosnooɓe Dental Magreb Arab (UMA) e hitaande 1989, e jaltugol e Dente Afrik hirnaange ; yeru jaltugol bannginteewol e Dental Faggudu e Ƴellitaare Dowlaaji Afrik Hirnaange (CEDEAO), tawi Muritani ina jeyanoo e sosnooɓe ɗum e hitaande 1975, ko juuti ko adii cosgol UMA. Faamaama wonde paltoor oo ko kuutorgal ooyrugal laamu kuuɓtodinngal e tolnooji kala. Woni hoore, ɓuri teeŋtude e oon paltoor fof, ko ɗawre to bannge renndo fawaade e jibinannde, woɗɗitinnde ceŋɗe ɓesngu nguu no ndiidorinoo denndaangal nokkuuji e fannuuji nguurndam renndo ngoo, rewrude e leeltingol lelnugol kaɓirɗe ñaawoore sariya ngam haɓde e jiyɗingol e batte mum e mumtude ɗum. Ɗum haaɗaani tan ndeke e ŋakkeende pellital politik. Alaa e sago keɓtinen wonde, e goonga, ɗumɗoo fof ko feere ooyrude faggudu e renndo rewrude e leeltingol pinal moɓe ɓesngu jiimaaɗe ɗee, sabu kulol duumingol feccoyde e mum en laamu. Ooɗoo paltoor ina jogii sifaa renndo, ɗum noon omo toɗɗii leƴƴi leydi men kala. Kono kadi, omo jogii sifaa keeriiɗo, renndo-leƴƴiyankeejo wonande Hardaneeɓe e Haalpulaaren e Sooninkooɓe e Jolfuɓe. Ooɗoo paltoor ina yaaji, ina huuɓtodini juɓɓule politik e koninkaagu e faggudu. Paltoor oo ina feeñira e famɗude hilifaaɓe (ministereeɓe) e nder guwarnama, kam e Njuɓɓudi toowndi Dowla oo, e to diiwanuuji ɗii, e to bannge dipolomaasi. Ko yimɓe seeɗa kadi ɓe njogii e nder konu hee e doole kisal ɗee, sabu yimɓe maɓɓe ɓooreede e konu hee haa laaɓi, walla heɗɗooji kaɗooji yimɓe maɓɓe ƴetteede e kawgelaaji. Ko ceɗta kunal kadi ɓe keɓata e ngalu leydi hee, sabu politik paltoor to bannge faggudu tuugiiɗo e baɗtugol sosiyateeji laamu sosiyateeji keeriiɗi bannginteeji, kam e cosgol bankeeji e pelle gaddotooɗe kisal, kam e dokkitgol jamirooje awo tuugingol e heedi-heeda. Wonande soninkooɓe, no ɓe ɗawraa nii ɗooftaaki hay doosɗe ɗe mbinndaaka dottooje geɗal kala leñol heewi rokkeede e nder juɓɓule pinal e faggudu e dipolomaasi e koninkaagu e ñaawoore. Ɗiiɗoo ɓetooji garooji njeddotaako. E oon sahaa gooto mo yimɓe leydi ndii ɓeydotoo, faggugu mum ina ɓeydoo yaajde e ƴellitaade, njuɓɓudi laamu ina ɓeydoo saraade, jagge ina ɓeydoo sokleede, Muritani ina yaajtina jotondire mum banngeeji fof e winndere ndee kala, geɗal sooninkooɓe kañum woni tan ko e ustaade ñalnde kala, haa wonti hay huunde wonande nokkuuji keewɗi. Nde Muritani heɓi hoore mum ndee, e saanga nde faayiida neɗɗo wonnoo ɓetirgal teeŋtungal ngam heɓde poosto, sooninkooɓe ngoniino e poostooji keewɗi : ɓe meeɗii wonde Persidaa Asaambele Ngenndi, ministereeɓe, hoolaaɓe kuuɓal, ardiiɓe kabineeji, kumaandaŋ serkaluuji, waaliiji, perfeeji, ñaawooɓe, ammbasaderuuji, konsileeɓe, ofiseeji toowɗi e nder konu, e nder sanndarmori e garde e duwaan. Ɓe ngardinooma bankeeji, ɓe ngardinooma sosiyateeji laamu, ɓe ngoniino komersaaji mawɗi e omdafeer en. En mbaawaa limtude fof. Gila laamujji militeer en ngari, haa teeŋti noon e feccere kitaale capanɗe jeetati, yimɓe amen ustiima no feewi e nder juɓɓule laamu haa wonti ceɗta kunal. So en ƴettii yeru e guwarnama hee, ɓe meeɗii jogaade heen Kuuɓal kalfinaangal Sato fat. Ɓurii ɗoon bonde, sibu ɓe ngalaano hay neɗɗo gooto e nder HCE (Diiso Dowla Toowngo). Ngool woni go’o gila laamuuji militeer puɗɗii laamaade. Geɗal amen hankadi natti diwde kalifu gooto, walla ɗiɗo, Kuuɓal kuɓtodinngal gootal, ammbasadeer gooto walla hay gooto, e konsil gooto walla hay gooto ; ɗumɗoo ko wonande pootooji laamu toowɗi ɗii. Wonande poostooji keddiiɗi ɗii, amin njogii kalfinaaɗo donngal (chargé de missions) gooto to persidaas, ballitoowo gooto (attaché) to pirimatiir, hooreeɓe diiso njuɓɓudi (conseil d’adminsitration) ɗiɗo e gardo kuuɓtodinɗo nokku dowla gooto. Wonande konu nguu e doole kisal ɗee, min ngalaa hay seneraal gooto, hay kolonel gooto. Min kaaɗdaa e konu hee ko e lietnaaji kolonel jeegom, e kumaandaŋ gooto e kapiteen gooto, lietnaa gooto, cukko lietnaa gooto. To garde ngenndi, min njogii ko lietnaa kolonel gooto. A min njogii kapiteen gooto garde e gooto sanndarma. To polis, amin njogii gardo (directeur) gooto e komiseer gooto e juurnittooɗo (inspecteur) gooto. Wonande njuɓɓudi laamu nokkuyeeri (administration territoriale), min ngalaa hay Waali gooto ; a min njogii cukko Waali gooto, e haakem gooto, e sukkuɓe haakem tato. Min ngalaa hay mawɗo rondismaa gooto. Ko min ɗawaa koo ɓuri laaɓtude kadi ko to Ministeer ñaawoore, sibu min ngalaa hay carɗo (Magistrat) gooto, hay ñaawoowo gooto, hay binndoowo (gerefiyee) gooto. Ɗumɗoo kam, ma a taw warii hoore. Naamndal amen ko hol nde ɗumɗoo jogori nattude. Eɗen teskoo noon sooninkooɓe keeroraaki ndee ɗawre. Ko ɗum addani min naattinde gollal amen e hare ɓurnde yaajde ngam compugol Muritani nuunɗuɗo, dentuɗo, Muritani ɓiyngu yummaagu, ɗo faayiida neɗɗo e yarlitanaare mum ngenndi mum, e kaɓɓagol mum e ngootaagu ngenndi ndii kam e renndo ngoo, njogotoo faayiida. Peeje ɗawgol ɗee tuggi ko e ɗawre to bannge politik kam e politik ƴellitaare e peewnugol leydi (aménagement territorial) rewrude e taƴngo keeri njuɓɓudi laamu e kominaaji, ngo rewaani laawol, ngo teskaaki softeende yimɓe, haa yettii jedditagol ngenndaagu (deni de nationalité) e kaɗgol ɓiyleydaagu to karnal etaa siwil. Wonande sooninkooɓe, eɗen mbaawi rokkude yeru e fenaande fuŋŋiniinde wonande diiwaan Gidimaka oo to bannge keewal depiteeji, sibu teskaa ɗoo tan ko mukaataaji ɗiɗi e ronndismaaji tati, keewal yimɓe mum teskaaka. E oon sahaa gooto mukaataaji ɗiɗi kesi (Saami jowitiiɗo e Daklet Nuwaadibu e mukaataa Dar jowitiiɗo e diiwaan Hod hirnaange, tawi laamorgo mum ko Nbeiket Lahuwash) cosaama e nokkuuji pamɗuɗi yimɓe. Wonande binnditagol e karnal ngenndiwal yimɓe e kaayitaaji kisnaaɗi (registre national des populations et des titres sécurisés) alaa no waawi faamreede, so wonaa weleede waɗde paltoor. So wonaano ɗuum, hol no neɗɗo suusirta naamnaade muritaninaaɓe wonɓe caggal leydi kaayitaaji goɗɗi ɗi muritaninaaɓe wonɓe e leydi ndii naamnaaka ? Ƴeewaa batte mum bonɗe wonande sooninkooɓe wonɓe caggal leydi, haa arti noon to Farayse, ɗo ɓe ɓuri heewde ɗoo, ɗo ɓesngu mum en waawi heɓde ngenndaagu Farayse, sibu ko toon jibinaa, kono ina keddii e wonde muritaninaaɓe e haɓɓaade e muritanaagal mum en haa tiiɗi to bannge renndo e pinal e faggudu. Haa hannde, wonande binnditagol etaa siwil ngol : paltoor oo haaɗaani tan e kaayitaaji naamneteeɗi ngam waawde winnditaade ɗii, so wonaa wonande muritaninaaɓe wonɓe caggal leydi, no kollitir-ɗen nii. Kono paltoor oo ina woodi haa e terɗe goomuuji kalfinaaɗi binnditagol ɗii, sibu ma a taw kamɓe fof ko ɓe safalɓe. Yanti heen aɓe ngondi e solteende ina ɓurti no feewi, ɓe cuuɗaaki, ɓe moggaaki e naamne maɓɓe ɓurtuɗe ɗee, naamne kaawniiɗe ɓe naamnotoo ɓaleeɓe ɓee. Ɓaleeɓe heewɓe mbaasii ngenndaagu mum en (nattii jogaade leydi ɗo njeyaa) sabu tan caliima, walla ndonkii jaabaade naamne puuyɗe, doondiiɗe ngañantumaagu, ɗe ndewaani laawol, naamneteeɗe ɗee. Naamne ɓurtiiɗe kaayitaaji laamu rokkunoo ɗii, kam e kaayitaaji etaa siwil dewɗi laawol ɗii, himmude ngam dallinde ko ɓe Muritaninaaɓe. To bannge goɗɗo oo, mbayliigu jeyi leydi 1983 ina fotnoo wonde taaɓal mawngal, e coktirgal moƴƴal ngam ñawndude caɗeele nguura e nder leydi hee, walla kam wona fartaŋŋe tabitinde kisal nguura, tawa kadi ina ñawnda tooñannge fawaange e hardaneeɓe e jiyaaɓe e jibinannde jiyaaɓe to leƴƴi ɓaleeji. Sibu nana wona duuɓi teemedde jooni ko ɓe ngollinee, doole maɓɓe ina ciiɓee, aɓe keedaa e ndimaagu maɓɓe, aɓe ndema leyɗeele daande maayo ngam wuurnude Muritaninaaɓe fof. Gagga jeyi leydi ileteendi daande maayo ndi golle Fedde Peewnugol Maayo Senegaal (OMVS) rokkiti faayiida, ina jokkondiree e caɗeele koɗdigal leƴƴi leydi ndii. Waɗi ɗuum, ko mbayliigu jeyi leydi nguu ittii mbaadi ngaadanteeri jiilgol leyɗeele ɗee, tawi teskaaki hakkeeji jeyi ɗi ɓaleeɓe Muritani ndoni e njaatiraaɓe mum en, hakke maɓɓe dow leyɗeele ɗe ɓe ngollotoo ko ina ɓura duuɓi ujunere. Ɓaleeɓe Muritani lomtinanaaka kaalis baawnooɗo addande ɗum en jokkude gollaade leyɗe ɗe ndematnoo, ndaa ɓe ngalaa mbaawka naatnude karallaagal kesal ndema. Ɗum na waawnoo addande ɓe hattande dartaade yooro e kirisaaji faggudu deggondirɗi. Hare haannde luulndiinde mbaadiiji jaanduyaagal e nder jeyi leydi ɗo hardaneeɓe e ɓiɗɓe jiyaaɓe to leƴƴi ɓaleeji, fotaano wonde daliilu ittugol jeyi denndaaɗo jotondirɗo e jeyi enɗam gure. Ndema galleeji e gure firtaani ndema ndaɗaaka. Haralleeɓe ina keɓtini wonde ko ka ndema njahduka e ngonka daande maayo. Ka nanndaani e ndema kolaaɗe mawɗe ka jom kaalisaaji en, ummoriiɓe caggal leydi walla jeyaaɓe e leydi ndii ɓe kattanaani ɗum mbaɗata, tawi alaa ko mbaaw-ɗen heen. Tabitingol mbayliigu jeyi leydi nguu addanii ɓaleeɓe Muritani ɓeydaade mettinde, e hiisaade ko teettaaɓe leyɗe mum en e dow fenaande, tawi kadi ina ɗawaa e ñamaale kaalisaaji bankeeji kam e peeje ƴetteteeɗe ngam wallitde ndema. Ɗumɗoo ina holliti wonde, no laamu nguu wayi e ɓaleeɓe nii, wonaa noon wayi e safalɓe, sibu, duuɓi ɗiɗi ko adii ɗuum, sariya mumtuɗo macungaagu oo ina yamiri huunde haawniinde, so lomtinande halfunooɓe yimɓe. Hannde eɗen ngoɗɗi tawo faandaare kisal nguura, tee leydi men ina ɓeydoo, hitaande kala, yowitaade e jiggoore caggal leydi nde balle adunankooje coodanta en. Ndema jom kaalisaaji en ko ko galli e nder leydi men, tee haa hannde hardaneeɓe e jibinannde jiyaaɓe jeyaaɓe e leƴƴi ɓaleeɓe, ngalaa tawo leydi. Ardiiɓe leydi ndii ndañaani wune naftoraade fartaŋŋe daartiyankeejo, so waɗde mbayliigu jeyi leydi miijaangu no moƴƴi, ciyniraangu no feewi. Mbayliigu jeyi leydi ngoodngu nguu, wonti ko mbayliigu ceerndoowu, njaggiraangu no fuɗɗoode bone jogorɗe kewɗe e Muritani duuɓi sappo caggal ɗuum, to bannge jaɓɓugol jojjanɗe aadee e warhoore aadee, e warhoore leñol. C. Piggal e wasre politik, jaɓɓugol jojjanɗe aadee e warhooreeji laamu Leƴƴi Muritani ɓaleeji ina piɗɗitoo kala nde kuule ɗe moƴƴaani en ƴettaa. Ngool dartagol ina haani, sibu jotondiri ko e jojjanɗe gorwore, tee dartagol maɓɓe ko jamyamol, kaaɗngol e juuɗe, tawi faandaare mum ko fooɗtude hakkillaaji ardiiɓe leydi ndii tan. Kono ɗum haɗataa, kala nde ɓe ndilli, laamu yanat e maɓɓe, haa yaɓɓa jojjanɗe aadee, ɓeyda mette ; ngool jaɓɓugol jojjanɗe aadee yanta e paltoor gulletenooɗo oo, naatna leydi ndii e yiriinde wasre mettunde yaltude. Caggal dummbugol hoohooɓe ɓaleeɓe Muritani e hitaande 1966 caggal nde njaltini kaayit ganndiraaɗo « Bayyinaango Sappo e Njeenayo » , to Nebeyba, nder caɗeele teeŋtuɗe, e hitaande 1986 to Waalata, caggal nde mbayyini kaayit ina wiyee « Bayyinaango Ɓaleejo Muritani Kiiɗaaɗo » , Waalata ɗo laamu nguu yaɓɓi jojjanɗe aadee jaɓɓugol teeŋtungol, juumtungol e maayɗeele won ɓeen dummbaaɓe ; caggal ɗeeɗoo geɗe fof mbiy-ɗen, hankadi jalluɗi ngañgu ngoni tan ko e ɓeydaade bewde. Ñalnde 22 oktoobar 1987 kuudetaa mo mbaadi leñol yiytaa. Tuumanooɓe ɓee ndañaani hakke jogaade keedoowo, keedanoowo ɗum en ñalnde ñaawoore ndee. Wonaani lewru, ñaawoore maɓɓe udditi ñalnde 18 noowammbar. Ñaawoore ndee yani ñalnde 3 desaambar : ofiseeji tati haalpulaaren ñaawaa warngo, ɓe mbaraa e nder balɗe tati dewɗe heen ɗee, ñalnde 6 desaambar ; nii woni ɓe ndañaani hay hakke yedditaade (waɗde appel). Maa aduna kala tesko huunde haawniinde : kanko barnooɗo ɓe oo, o yurmiima umminnooɓe fiyannde ñalnde 8 suwee 2003, ngam follude laamu makko, haa yimɓe heewɓe maayi heen. Ina jeyaa e ɓeen, kolonel Muhammed Lemiin wul Njaayaan, gonnooɗo mawɗo Taamasoor. E baawɗe Alla, kamɓe umminnooɓe ndee fiyannde, ɓe keɓii hakke jogaade heedooɓe, ɓe ñaawaaka warngo, caggal ɗuum nii, ɓe njaafaama. Kono ɓeeɗoo kadi enndunoo ko kuudetaa mo mbaadi leñol, leñol safalɓe, sibu hay ɓaleejo gooto alaa e maɓɓe ; kono kadi, ngolɗoo ɓuri bonde, sibu kuudetaa oo jogii nii ko mbaadi tirbii. E hitaande 1989, Muritani jaggondirii e Senegaal jaggondiral muusngal.  Hare hakkunde remooɓe e aynaaɓe ɓaleeɓe, hare keewnde waɗde e keerol hakkunde leyɗe ɗiɗi ɗee, hono daande maayo Senegaal, waɗi toon kadi, haa woodi maayɓe heen. Ko ñalnde 9 abriil wonnoo. Caggal ɗuum, ñalnde 23 abriil, pelɓondire puɗɗii hakkunde muritaninaaɓe e senegaalnaaɓe. Komersaaji safalɓe wonnooɓe Senegaal njanaa, marsandiis mum en ƴettaa. Woodi maayɓe heen. Ñalnde 25 abriil, Senegaalnaaɓe wonnooɓe e Muritani puɗɗi yaneede kam enne. Ndee hare yuumtunde e warngo yimɓe heewɓe nder leyɗe ɗiɗi ɗee, hay dara jotondiraano e luure hakkunde Safalɓe e ɓaleeɓe (sibu ɗoo, ko Pullo e Sooninko mbaɗdunoo), kono nde reɓii, haa nde yuumti e pelɓondire hakkunde safalɓe e senegaalnaaɓe, to rewo e worgo fof. Hare ndee raayti, nde tawnoo nde hanndaaka e leyɗe ɗiɗi ɗee kala, haa wonti raddo ɓaleeɓe e nder Muritani. Capanɗe ujunnaaje ɓaleeɓe Muritani taccinaa feewde Senegaal e Mali : gure no ndiidorinoo mumtaa ; jawdi ndariindi fefaa ; leyɗe ndema teettaa. To daande maayo too, laamu nguu, e konu nguu, e doole kisal ngoppi woɗɓe ina owna beeli yimɓe nokku oo, yimɓe ɓe mbiyaani mbaɗaani. Ɓe kaɗi ɓe boom hay dartaade kiiɗal e tooñannge. Kankadi, wonti ko uddo wonande ɓaleeɓe daande maayo. Seede majjum ko heewɓe majjii toon, gaññeeje denndaaɗe (biidi) keewɗe njiytaama toon. Ina jeyaa heen wiiduru Sorimalee e wiiduru Wocci. Gidimaka daɗaani e ɗuum, sibu biidi njiytaama Woynduyol e Tektaake. Nde yahnoo haa hedde feccere 1990, kooninkooɓe ɓaleeɓe puɗɗii nanngeede nder konu hee, ɓe mdummbaa e tuddule warngo (camp de concentrations) Inaal e Ajilaan e Jereyda, ɗo jojjanɗe aadee njaɓɓaa ; heewɓe e maɓɓe mbaraa. Kaaɗtudi majjum ko jamma 27-28 noowammbar 1990. Oon jamma, ngam mawninde jeytaare Muritani, koninkooɓe Muritani mbaɗi 28 soldaat ɓaleejo yargo, mbari ɗum en warngo bonngo. Sariya yaafuya ƴettaa e hitaande 1993 ngam haɗde ñaawoore warkoyeeɓe ɓee, e daɗndude ɗum en. Ɗuum hollitii wonde won yimɓe toowɓe e laamu nguu moddi e warngooji hee. Nii woni pooɗondire hakkunde leƴƴi to bannge politik goodnooɗe ko adii jeytaare, ɓeydii ŋeerde sabu kuutoragol leƴƴi e laawɗingol keertingol neɗɗaagal Arab. Pooɗondiral laamu hakkunde leƴƴi to bannge politik reɓi haa naati e konu e doole kisal, hade mum yettaade, e hitaande 1989, denndaangal ɓesngu Muritani. Kankadi, fof yiyretee ko e mbaadi « ngenndiyankooɓe safalɓe » bannge, « tumarankooɓe » ɓaleeɓe, waɗtaaɓe senegaalnaaɓe, bannge goɗɗo oo ; tumarankooɓe fotɓe muumteede e leydi hee. III. Jojjugol mahtaade Muritani e dow goonga, e mbaadi ɓooyoori Feere amen ko feere huɓtondinnde. E nde waawi innireede « Mooɓondiral Mahtagol Muritani » ( les États Généraux de la refondation en Mauritanie). Faandaare mayre ko yiytidde peeje gonooje ngooroondi potal nder renndo, e ɓiyleydaagu e ndimaagu aadee e ɗooftagol hakkeeji gorwori aadee, gardagol sariya, tiiɗtingol gootiɗingol Ngenndi, tawa gooto kala ina hormii heddiiɓe ɓee, e nanondirde e eɓɓaande renndo waawnde tiiɗtinde ngootaagu renndo e jam. Ɗum noon ko nokku ɗo pecce gonɗe e leydi ndii kala njiytotoo koye mum en. Huunde ɗaɓɓunde kuutoragol peeje juumtuɗe, mbele hay gooto ina waasa yejjiteede, tawa ko e nder nuunɗal, tawa kala feere ƴettaande ina dagoo, peeje e wasiyaaji cakkitaaɗi kala ine teskee. Ɗum noon, ko idii fof : suɓaade e yuɓɓinde Mooɓondiral Mahtagol Muritani ngal ; toɗɗaade e hirjinde dente jonaaɗe potɗe tawtoreede ɗee ; hawrude e doosɗe ɗowirɗe golle mbele pooɗondire baawɗe feeñde heen kala, ina kaaɗa e juuɗe, haa yimɓe mbaawa yettinde ndee faandaare teddunde, daartiyankoore, so nanondirde e geɗe mawɗe potɗe yeewteteeɗe ɗee. E daawal ɗiɗmal ngal, lelnude doggol tiitooɗe jeewte baawɗe yeewteede, kam e toɓɓe potɗe yeewteede. Miijooji ɗi DHSM sakkitta (cakkitte), kam e wasiyaaji waɗata ɗii, ina peccitoo e dame 5 garooje ɗee : 1. Cakkitte baawɗe wonde ngooroondi Piɓondiral Jojjanɗe Gorwore waali-wuro en, jeyaaɓe e sosɓe Dowla Muritani keso oo. Ɓesngu Muritani ina foti hollitoyde wonde ina haɓɓii e ɗeen piɓle, hono no waɗiraa e naatirɗe Doosɗe Leydi nii wonande Bayyinaango huuɓtodinngo Jojjanɗe aadee nde 10 desaambar 1948, e Piɓondiral Afrik wonande Jojjanɗe aadee e ɓesnguuji, nde 28 suwee 1981. • E fawaade e deggondiral abajada, leƴƴi jeyaaɗi e leydi hee, kiisaaɗi ina njeyaa e cosɗi Dowla Muritani ko : Wambarankooɓe, Biidaan en, Haalpulaar en ; Hardaneeɓe ; Sooninkooɓe e Jolfuɓe. • Denndaangal leƴƴi cosɗi Dowla Muritani ko bellitiiɗi, potɗi to bannge hakke e to bannge faayiida e ndimaagu. E ɗi njogii hakke e wuurde e deeƴre e hakke e kisal. • Eɗi njogii hakke e waasde falteede, tee hay huunde waawaa dallinde njiimaandi gootol e majji dow keddiiɗi ɗii. • Ɗii leƴƴi kala ina njogii hakke mo ruumtataa, mo teettotaako to bannge waawde tamde fiyakuuji heerorii. • Eɗi njogii hakke e waasde waawneede saayde ender leñol goɗngol, walla « waawneede naattude » , walla pusgol pinal majji. • Eɗi njogii hakke heɓtinaneede ballal keeringal ɗi ngaddi e ngalu leydi hee, so keewal leƴƴi e pine cosɗe Ngenndi Muritani. •Eɗi njogii hakke faamde e faameede e nder ɗemɗe majji, haa arti noon e nder njuɓɓudi laamu e ñaawoore nder Muritani. • Ɓee waali-wuro en ina njogii hakke tawtoreede, e timmal, e nguurndam politik e faggudu e renndo e pinal nder Muritani. • Denndaangal leƴƴi ɓeeɗoo Muritaninaaɓe, ina jogii hakke e peccitagol potngol ngaluuji ngenndi ndii, hakke fotndeede to bannge cellal e nehdi e jaŋde e heblo e golle e kumpital e geɗe kumpitirɗe e ƴellitgol ɗemɗe e pine majji, kam e daarti majji. • Eɓe njogii hakke nde jaŋde e geɗe kumpital peeñninta, nder nuunɗal, aadaaji majji e daarti majji e muuyaaɗe majji. • Eɗi njogii hakke heɓde denndaangal mbaadiiji jaŋde laamu, ko aldaa e paltoor gooto ; hakke e jaŋde worworde wonande sukaaɓe majji, e tuma nde njiylotoo gannde gidiiɗe, tawa janngintee ko e ɗemɗe ɗe sukaaɓe ɓee muuyni, rewrude e peeje juumtuɗe. Eɗi njogii hakke jogaade jaaynirɗe e nder ɗemɗe majji e heɓde denndaangal sifaaji jaayɗe, ko aldaa e paltoor gooto. • Eɗi njogii hakke e jogaade e ƴellitde, haa caggal leydi majji, jotondire e gollondirde e yimɓe ɗi njiidi leñol walla goɗɗi, haa arti noon e geɗe diine e pinal e faggudu e renndo. • Eɗi njogii hakke e jeytoreede no haanirta nii e lelnugol tuugnorɗe faggudu e renndo, haa teeŋti noon so tawii ko kañji poti yiilde ɗum en nder kominaaji majji walla mukaataaji majji maa wilaayaaji majji nder tuugnorgal bellitgol nokkuuji. • Eɗi njogii hakke e diisneede e jeyeede no haanirta nii e kala mbayliigu jeyi leydi tawaangu ina hatojinaa, haa teeŋti noon e joopagol e lelnugol geɗe gardiiɗe, kam e peeje, wonande moƴƴingol leyɗe ndema ɗi ngaadorinoo gollaade. Ɗumɗoo ko mbele ina gaddoo laaɓal e jaamburaagal teskotoongal aadaaji to bannge jeyuuji leydi keeriiɗi, tawa kadi, e fawaade e sariya Lislaam, fiɓnde wiynde wonde « jeyi leydi ko guurnoowo ɗum » ina tabitinee. Feere fotnde huutoreede ko gollondiral e joom mum en ɓee, mbele peeje juumtuɗe ina ƴettee ngam lomtingol moƴƴol, nuunɗungol ; peeje deentorɗe batte goɗɗe ɗe ɗum waawi jibinde cakkee, tawa ko baawɗe bonnude sato walla faggudu maa renndo e pinal. • Eɗi njogii hakke dañde peeje nuunɗuɗe ngam ñawndude luure e kareeli ɗi mbaawi dañdude e woɗɓe, hakke e ñawndugol jaawngol ɗeen luure maa kareeli. Eɗi njogii hakke e dañde ɗo ɗi ngullitii kala nde hakkeeji majji njaɓɓaa. • Eɗi njogii hakke dottude hol ko foti wonde doŋngal yimɓe feewde e leñol heen fof. 2. Miijooji e wasiyaaji e kuule teskinɗe wonande gagga hardaneeɓe, gagga jibinannde jiyaaɓe nder leƴƴi ɓaleeji ; wonande kadi paltooraaji taweteeɗi e leƴƴi ɗii kala, hono paltoor feewde e won ɗeen kinɗe renndo lesɗinaaɗe, ko wayi no fitiram golleeɓe (wayluɓe, lawɓe, sakkeeɓe), kam e kinɗe awluɓe e wammbaaɓe (kinɗe awluɓe kala : yimooɓe, huutortooɓe kaɓirɗe gaaci). Laamu ina foti heɓtinde haa laaɓta, haa aduna fof nana, geɗe bonɗe baɗeteeɗe hannde ɗee to bannge jiyɗingol e paltooraaji renndo guuraaɗi ɗii. • Tabitinde kuule sariya jowitiiɗe e mumtugol njiyaagu e toppitagol kala wullitaango, ko aldaa e sarɗi, ɗoon e ɗoon, ummanoo ñaawde ɗum ko yaaccii, e darnde, haa nde porkireer felliti yettinde ɗum walla waasde yettinde ɗum ñaawoowo cunnotooɗo (juge d’instruction). • Sariya oo ina foti timmitinireede dokkugol pelle daraniiɗe haɓaade ɗum ɗee, mbaawka wullitaade sibu mum en jeyeede e loraaɓe. • Fawde kuugal sariya e kala jedduɗo golle njiyaagu sabu mum wonde warhoore aadeejo. • Waɗde wiɗto jaambureewo, yaajngo, e nder leydi hee kala, ngam ɓetde ɗo njiyaagu tolnii e renndo hee, e anndude sifaa baɗe goɗɗe gabbitiiɗe heen. Pelle jooɗaniiɗe, walla daraniiɗe jiyɗinaaɓe ɓee, ina poti tawtoreede e jeyeede e ngoon wiɗto. • Heblude polis kam e ñaawoore, mbele ina mbaawa huuɓnude ko fawii e mum en koo, ngardoo hare haɗoore duumagol njiyaagu kam e paltooraaji renndo donaaɗi e njuɓɓudi renndo ndaɗaandi. • Hirjinde ardiiɓe diine kam e hoohooɓe aadoraaɓe, ngam softinde ɗum en e wallitde jikkuuji e golle jahooje e mumtude haa laaɓa baɗe njiyaagu. • Humpitde loraaɓe ɓee, mbele aɓe ngannda hakkeeji maɓɓe, ɓe ndaranoo ɗum en. • Hirjinde yimɓe leydi ndii kala, mbele ina ndaranoo muumtugol baɗe njiyaagu, mbaɗta ɗum e hoore geɗe potɗe daraneede. • Waɗde feere mbele gollodiiɓe leydi men kala e nder winndere ndee, ina naatna e sarɗiiji dokkugol balle mum en « keɓgol njeñtudi tabitndi, ɓetotoondi nder hare baɗe njiyaagu » , natta haaɗnude ɗii sarɗiiji e ɓamgol kuule ɓole, ɗe ngandu-ɗaa tabitintaake boom. • Lelnude feere ngenndiire hare mumtugol baɗe njiyaagu wondude e tuugnorgal e eɓɓaade ciynugol. • Reende e lomtinande e ɗoftude jiyɗinanooɓe haa keɓta neɗɗaagal mum en, coɗtoo e renndo hee. Ɗum fof noon ko mbele aɓe lomtinanee haa  timma, e nder nuunɗal. • Laawɗinde waɗɗiinde ciftorgol (devoir de mémoire) wonande njiyaagu ngam siftinde yimɓe ɗee baɗe kaantoriɗɗe, mbele kala baɗe njiyaagu ina keɓa geɗal mum en nder defte janngirɗe kam e hakkillaaji yimɓe fof, e Ngenndi ndii fof. • Sosde njuɓɓudi njaambureeri, ndi jiidaa e juɓɓule laamu goodɗe hannde ɗee. Ina foti jeyeede e ndiin njuɓɓudi : pelle renndo siwil (feccere), e fiilaaɓe (konseyeeji kominaaji e depiteeji) kam e jooɗaniiɓe laamu halfinaaɓe potal fartaŋŋeeji e hare luulndiinde paltooraaji, haa teeŋti noon e baɗe njiyaagu, yantude e kala ɓe paltoor yettinoo sabu tolno mum en nder renndo walla sabu mbaadi mum en, tirbii mum en, maa leñol mum en, walla ɓalli mum en (feccere heddiinde ndee). • Hokkude ndiin njuɓɓudi kalfinaandi potal fartaŋŋeeji e haɓde e paltooraaji, yimɓe yonɓe e kaɓirɗe katojinaaɗe nder golle muumtugol baɗe njiyaagu e baɗe jokkiiɗe e mum. • Hitaande kala saaktude ciimtol horo e ɓeto ko heɓaa e hare muumtugol baɗe njiyaagu. • Jinngande jiyɗinanooɓe walla faltanooɓe sabu jibinannde. Ɗum ko gaa-gaa potal fartaŋŋeeji. • Newnude binnditagol Muritaninaaɓe kala e nder karnal Nokku ngenndiijo toppitiiɗo yimɓe e kaayitaaji kisnaaɗi, haa arti noon e hardaneeɓe, sikkaaɓe ko kam en ɓuri famɗude ko mbinnditaa, kam en fof e ɓurde heewde e leydi ndii. • Sompude nokkuuji nehdi e jaŋde gardinaaɗi e nder deebayuuji e leeɗe ɗo baasal ɓuri heewde, kam e kebbe kuufɗe gure teeru, tawa ina ndokkaa kaɓirɗe e ngalu katojinaangu, e huufde ɗum en to bannge rewindo karallaagal jaŋde juumtungal, e ɓeto e coftingol jannginooɓe e janngooɓe e jiknaaɓe almudɓe, rewrude e dokkugol bursi e cosgol enternaa e kantinaaji duɗe… • Huufde jiyɗinanooɓe, haa arti noon e sukaaɓe, reena ɗum en e kuutoragol to bannge faggudu walla kala golle coomɗe tanaa, maa baawɗe telɓinde nehdi mum en walla ñawnude ɗum en, jugginde ƴellitaare terɗe mum en, maa hakkillaaji mum en, maa telɓinde ɗum en to bannge diine e hakilantaagal e renndo, tawa noon ina teskoo farweende maɓɓe heeriinde e kimmugol jaŋde ngam seerndude ɓe e yowitaare. 3. Cakkitte e wasiyaaji e kuule taƴondiral (kuule taƴondirooje e ko woodnoo) wonande gagga keertingol • Waylude tippudi nehdi e jaŋde, woɗɗitina ndi politik, mbele ekkol Muritani ina wona ekkol ñiɓiiɗo e nokku mum to bannge renndo e faggudu e pinal. O wona ekkol kebloowo ɓiyleydi janngo, potɗo jogaade mbaadi ndiwtundi leñol ngam ustude gallugol e goppugol jaŋde, rewrude e guurtingol peeje jannginirɗe to bannge laabi e mbaadiiji. • Tabitinde e ƴellitde jaŋde tuugiinde e ɗemɗe muuynaaɗe sabu mum en wonde codorgol keɓtinangol to bannge karallaagal jaŋde, sibu ko ɗemɗe ɗe sukaaɓe mbaawi ko adii na naata ekkol, ballitooje cukalel faggaade gannde gila law. • Huutoraade jaŋde ɗemɗe muuynaaɗe ɗee e faamamuya e jaŋde ɗemngal Arab e Farayse ngam newnude paamondiral nder duɗe hee, kam e newnude paggagol ganndal, sibu jeddi naattii woodde wonde, cukalel so fuɗɗoriima jaŋde e ɗemngal ngal waawaa no feewi, ɗuum ina bonna jaŋde mum, haɗa ɗum yahrude yeeso. • Hokkude daɗndugol ngaluuji pinal e keewal ɗemɗe, faayiida, rewrude e guurtingol Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije, ngam kadi ƴellitde gostondiral e kaaldigal hakkunde leƴƴi ; ɗum fof noon fawaade e hakke faggaade ganndal e hakke neheede e janngineede, kam e hakke jogaade sifaa keeriiɗo mo teettotaako. • Newnude binnditagol Muritaninaaɓe kala e nder karnal Nokku ngenndiijo toppitiiɗo yimɓe e kaayitaaji kisnaaɗi, haa arti noon e ɓaleeɓe Muritani, tawi ina dartini kaljingol ngol rewaani laawol ɓe kaljintee ngol, kam e koyeera ɓe koynatee mbele aɓe mbaasa artude winnditaade. Ɗum ɗoon noon ina foti yahdude e juɓɓitingol goomuuji gardiiɗi binnditagol ngol e nder leydi hee kala, mbele leñol kala ina jeyee e goomuuji hee kala. • Dartinde fuuntiiji e ɗawgol ɓaleeɓe e ekkolaaji militeer Nuwaasoot (Liisee e ekkol Politeknik Toowɗo) e Ekkol Konuuji Attaar (EMIA) kam e Ekkol Ngenndiijo Njuɓɓudi (ENAJM). • Fotndude jeyegol Muritani e bannge Arab oo kam e jeyegol mum e bannge Afrik oo. Ɗum woni fotndude jeyegol mum e Magreb rewrude e Dental Magreb Arab, yantude e senngo Arab rewrude e Dental Aarabeeɓe (Ligue Arabe) e jeyegol mum e diiwaan Afrik Hirnaange oo, woni CEDEAO kam e Afrik, rewrude e Dental Afrik. OMVS kañum foti hiisoreede tan ko denndingol doole e leyɗe keediiɗe, ngam huutoraade ngalu maayo Senegaal. 4. Cakkitte e wasiyaaji e kuule taƴondiral ko faati e ndonaandi aadeeri (Passif humanitaire). En mbaawaa waasde rewrude e Goomu Kaaldigal, Goonga, Ñaawoore, Ciftorgol, e Beldital, feere jarribaande e leyɗeele keewɗe ngam wallitde diwtude caɗeele teeŋtuɗe, e sellinde ñawannde jaɓɓugol ɓurtungol jojjanɗe aadee baɗnongol e leydi men. Nguun goomu maa addan en :• Yaltinde goonga e anndude tigi rigi bone baɗnooɗe ɗee ; • Anndude waɗnooɓe bone ɓee ; • Waɗde feere haa ɓe nimsa ; • Darnude heɗɗooji to bannge sariya hoto ko wayi noon waɗtude ; • Teeŋtinde, e mbaadi kuuɓtodinndi, jojjogol hokkitde loranooɓe ɓee neɗɗaagu e ndimaagu mum en ; • Ƴettude kuulal sariya wonande waɗɗiinde ciftorgol wonande « ndonaandi aadeeri » . Ɗumɗoo ko huunde teeŋtunde ngam haɗde bone waɗtude e haɓde e majjere, e jejji e kutuya. Ɗum foti rewrude ko e ciftingol musiiba kewnooɗo oo, e yeeso nehde yimɓe ɓee, rewrude e naatnugol geɗe ɗee e defte jaŋde ekkol kam e hakillaaji yimɓe fof e ngenndi ndii kala. • Ittude kala baɗnooɗo bone e golle laamu ; • Yiylaade e heɓde yaafuya potɗo yuumtude e beldital. Feere laamu nguu rewi haa jooni ndee, haa wiyi ooɗoo doosiyee uddaama, wonaa feere yuumtunde wonande ko ɓuri heewde e pelle loranooɓe daɗɓe, walla ronooɓe ɗum en ɓee. Ko ɗum tagi ndeen feere waawaa hiiseede e feere beldital ngal yimɓe fof teeɗanii ngal. • Himme majjum ina mawni no feewi wonande ngenndi ndii, haa ko en mbaawaa jaɓde won ɗeen peeje dagnirɗe ñawndugol gagga ndonaandi aadeeri ɗe ardiiɓe leydi ndii tan njiɗi heñoraade e waawnude yimɓe. Ɓe etiima rokkude feere maɓɓe mbaadi nanondiraandi, rewrude e fiiltomooltooji e njeenaari, e ballal taƴel ngel yonaani loraaɓe daɗɓe ɓee, kam e ronooɓe ɓee. Yimɓe fof ina nganndi yaafuya e beldital mbaawaa dañeede ko idii nde won ɗeen geɗe ndañantee jaabawol, geɗe ɗe ñawndaaka haa hannde e Muritani. Hol ko yaafetee e hol yaafeteeɓe ? Mbele sikkaaɓe na njeyaa e waɗboniiɓe ɓee naamndiima yaafuya ? Mbele won ɗo hunaa ko wayi nii wontaa waɗtu ? 5. Cakkitte e wasiyaaji e kuule taƴondiral paatuɗe e potnditgol juɓɓule demokaraasiije, e bellitgol nokkuuji e peccugol laamu hakkunde leƴƴi ɗii. Ɗum firti ko yeewtude ngam ƴeewde mbele en potaani dottude peccugol laamu teskotoongol leƴƴi leydi ndii kala, laawɗina ɗum, hono no leyɗe keewɗe mbaɗi nii. Ɗum ko gaagaa peccitagol mbaawka ɓurngol moƴƴude hakkunde juɓɓule demokaraasi ɗee, kam e mbayliigu luggu e taƴtagol keeri e bellitgol nokkuuji ngam reenaade laamaandi mbonndi e paltooraaji ɗi njoofataa. E Muritani, e ko tabiti, ndimaagu mbaawka ñaawoore kam e ceertugol mbaawka ciynoowa e mbaawka carɗinoowa njettaaki ɗo poti yettaade e nder Dowla nuunɗal e demokaraasi. E nder ɗii mbaawkaaji tati, ko mbaawka ñaawoore ɓuri himmude ngam mahgol Dowla ngenndiijo. Maa ka rimɗa, ka seerta e mbaawka ciynoowa e carɗinoowa tan, nde ka waawa wonde mbaawka nuunɗuka nder ciynugol Sariya. Nii woni, nguu ndimaagu ñaawoore ina foti wonde ngoƴa gadano mahooɓe leydi ndii. Ko ŋakkeende ndimaagu e hattan ñaawoore haɗi nde waawde, e yeru, maslude hakkunde mbaawkaaji goɗɗi ɗii, ko ɗuum haɗi ka waawde faddaade fenaande e tooñannge laamu ; ko ɗum woni sabaabu laamuuji hoorameeji e jaɓɓugol jojjanɗe aadee e nder leydi men. Ko ɗooftagol ñaawoore ndee hinnde njuɓɓudi laamu lawakeere, addani nde wonde ñaawoore edda ɓalndu, ñaawoore leñol e tirbiiji e lanndaaji. Ciimtol Fedde Ngenndiije dentuɗe, jowitiingol e mbaadiiji kesi añamnguraagu (rasisma) e paltoor leƴƴi e ooyre e ŋakkeende muñal e nder Muritani, nde nelaaɗo maɓɓe biyeteeɗo Mutana Ruteere yillii Nuwaasoot e Rooso e Kayhayɗi, no siforii ñaawoore leydi ndii ina laaɓti to oon bannge. Ciimtol ngol ina wasiyii laamu Muritani « nde ƴettata kuule teeŋtuɗe, waasaa muñande hay huunde baasgol hulde waɗde bone, ngam yaawnude potal nder renndo Muritani leƴƴi-leƴƴinngo, tuugiingo e kormagol jojjanɗe aadee wonande yimɓe fof » . Ndimaagu e mbaawka e nuunɗal ñaawoore, kam e peewnitgol binndol mum nder sariya haa ɓeydoo laaɓtude, laatotaako gaa-gaa mbayliigu luggu tippudi ñaawoore. E ngoon yeeso, min mbasiyoo : • Rokkude tippudi ñaawoore ndii yimɓe heblaaɓe yonɓe kam e ngalu njonngu. • Rokkude tippudi ñaawoore ndimaagu to bannge njuɓɓudi e ngalu. • Haɓde e geɗe goɗɗe kam e mbaawnoraaji naattude e geɗe ñaawoore. • Ɗooftaade laŋ fiɓnde deŋgol (baasgol dirtineede, fektee nokku goɗɗo) wonande gollotooɓe e ñaawoore. • Jiilgol moƴƴol kariyeer gollotooɓe e ñaawoore, haa teeŋti noon to bannge pektugol. • Ƴettugol gollotooɓe e ñaawoore tuugingol e doosɗe teeŋtuɗe kaandugol e kattangol. • Ɓeydaare gollotooɓe e ñaawoore tuugiinde tan e kaandugol e kattangol. • Njoɓdi moƴƴiri ndi ustetaake wonande gollooɓe e ñaawoore. • Waylude Diiso Toowngo Ñaawoore, njuɓɓudi kalfinaandi horo e toɗɗagol e pawgol kuuge dow sarɗooɓe, tawa wonata heen ko sarɗooɓe toppitiiɓe ñaawde (magistrats du siège) e sarɗooɓe toppitiiɓe tabitingol sariya (magistrats du parquet) kam e hoohooɓe hattanɓe ɓe ngonaa sarɗooɓe, tawa toɗɗii ɗum en ko hoohooɓe jaambureeɓe, tawa noon ina wondi e sarɗi, so suudu sarɗi jaɓde ɓe. Gardiiɗo Diiso ngoo waawataa hankadi wonde hooreejo leydi walla kalifu ñaawoore, kono ko neɗɗo mo denndaangal terɗe Diiso ngoo njaɓi, jeyaaɗo e hoohooɓe ɓe ngonaa sarɗooɓe ɓee. • Ngam yimɓe fof mbaawaa fotde e Ñaawoore, Ñawoore ndee kadi seerta e mbaadi mbonndi ñaawoore leñol e lannda. Ittude ko nde waɗtaa ñaawoore Arab koo tan, e hirjinde jeyegol hardaneeɓe e ɓaleeɓe Muritani e tippudi ñaawoore hee, ɓe ngidoo ƴetteede e doge ENAJM garooje. • Nguu mbayliigu maa addan ñaawoore hisde e kuutoragol ngam haɓde e woɗɓe, walla to bannge piggal politik walla polis maa konu ; nde hisa e jaawondireede e politik e kuutoragol laamu luulndingol fiɓnde Dowla sariya, kuutoragol dallinirteengol deeƴre renndo e kisal Dowla walla, ko wattindii koo, jedditagol diine walla bakkodingol. Caggal waɗɗiinde ndimaagu e nuunɗal, ko waɗɗiinde ceerndugol hakkunde mbaawka ciynoowa e carɗinoowa. Min mbasiyii ko mbayliigu luggu jotondire hakkunde ɗiiɗoo mbaawkaaji, mbele aɗi mbaawaa seertude, tawa heen mbaawka kala ina jogoo hattan waawde reende keddiika kaa. Nii woni : • Tabitingol kujjinagol guwarnama yeeso parlemaa, maa addan mbaawka carɗinoowa waawde horde guwarnama, e luulndaade politik mbaawka ciynoowa, sibu ina waawi liɓde ɗum rewrude e ɗaɓɓaande goppugol golle (motion de censure) walla caggal nde guwarnama ɗaɓɓi ɗum rewrude e ɗaɓɓaande hoolaare (question de confiance). • Tabitingol hoolaare Hooreejo leydi wonande won ɗiin mbaawkaaji ɗi o heerorii, gaa gaa mbaawkaaji guwarnama, maa waaw rewrude e mbaawka carɗinoowa njogiika hattan ittude mo. • Tabitingol hakke mo hooreejo leydi rokkaa waawde yedditaade mbaawka carɗinoowa e fusde asaambele ngenndi, maa addan ɓesngu rokkiteede mbaawka mum ñaawde hakkunde ɗiiɗoo mbaawkaaji ɗiɗi. • Mbaawka ciynoowo ina jogii hakke sahtaade eɓɓaaɗe sariya ɗe asaambele sakkitta, yantude e hakke yettinde ɗum eɓɓaaɗe sariya ɗe eɓɓi. • Mbaawka carɗinoowa ina jogii hakke fuɗɗude sariyaaji, rewrude e cakkitgol sariyaaji, yantude e hakke sahtaade eɓɓaaɗe sariya ɗe guwarnama eɓɓata. • Mbaawka carɗinoowa ina jaɓa nanondire ɗe mbaawka ciynoowa haaldaa, siifi. • Mbaawka carɗinoowa maa artire, haaɗtinee e asaambele ngenndi, sibu senaa gollotoo ko golle asaambele, ɗum noon senaa ko ko jolti. A min njoganii ɗum dalillaaji nay : daliilu daartol oo ko nde laamu ummii e Laamaandi neɗɗo (Roi), laamu ngonnoongu e juuɗe Laamɗo e Rimɓe e ɓesngu, wonti Rippoobilik, mbaawka ciynoowa kam ne lomtii Laamɗo (Roi), mbaawka ɓesngu tuugii ko e Asaambele, mbaawka Rimɓe tuugii e Senaa. Ndaa so wiyaama rimɓe, ɗum noddii lawakaagu, tee dowla Muritani keso oo ina foti wallitde ndimaagu tabitngu jiyaaɓe e jibinannde jiyaaɓe kam e kinɗe renndo lesɗinaaɗe, ngam wallitde mbayliigu njuɓɓudi laamu lawakeeri hannde ndii, mbele wonta tippudi demokaraasi. Hujja to bannge nuunɗal demokaraasi ngal, ko senaa ƴoogaani dagagol mum e ɓesngu, kono ko e wootooɓe mawɓe, sibu woote senaa ko woote ɗe ngonaa ŋaddet. • Eɗen teskoo boom, e woote senaa kala, coodgu daaɗe konseyeeji ɓeydoto. Hujja deentagol deftagol mbaawka carɗinoowa mbaawka ciynoowa oo ne ko : e sahaa mo mbaawka carɗinoowa woni cuuɗi ɗiɗi, so mbaawka ciynoowa heɓii senaa tan, ina waawi wappaade yiɗde ɓesngu, rewra e senaa. Hujja battano oo ko hujja faggudu. Jogaade senaa ina ɗaɓɓi ngalu keewngu. E miijo amen ko bonnude jawdi. • Alaa e sago mbaawka ciynoowa kaa feccitee e potal, hakkunde hooreejo leydi, jogiiɗo mbaawka kaa fof, e guwarnama. Mawɗo hilifaaɓe (premier ministre) ina foti wonde mawɗo guwarnama tigi rigi ; o yowitii ko e asaambele ngenndi ; kanko e hilifaaɓe heddiiɓe ɓee, ko ɓe njuɓɓudi bannge, ndi jiidaa e hooreejo leydi jogiiɗo kam ne mbaawkaaji mum e wellitaare mum heeriinde. Ɓayri en cakkitii ittugol senaa, eɗen cakkita kadi cosgol gollal Cukko Hooreejo leydi. Kanko e hooreejo leydi poti wondude e doggol gootol woote, mbele so tawii Hooreejo leydi oo heɓaaki, omo lomtoo ɗum. Ɗuum maa addan en kadi waawde heƴnude leƴƴi men ɗii fof e hoore laamu nguu. Ɗeeɗoo potnditte maa ngaddan mbaawkaaji ɗii fof ƴellitde kattanɗe mum en maslahaa, ngam ñawndude kirisaaji njuɓɓudi. So ɗum yahdinaama e mbayliigu doole kisal e konu, ɗee geɗe maa ittu kuudetaaji. Guwaranama oo, e gardagol Hooreejo hilifaaɓe mo darnde mum e wellitaare mum cemmbinaa, maa wontu tergal jokkondiroowal mbaawka ciynoowa e mbaawka carɗinoowa, hoybina ceertugol mbaawkaaji ngol, sibu mum yowitaade e asaambele e hooreejo leydi kala. Asaambele maa waaw wonde jokkorgal, so parlemaa luurdii e persidaa. Eɗen cikki ina moƴƴi ɓeyden e ɗeeɗoo cakkitte wonande peccitagol laamu, coftingol e tiiɗtingol wellitaare nokkuuji fuɗɗanoonde e hitaande 1986 rewrude e cosgol kominaaji, hay so tawii nde boosii law. Laamu weeɗa dente nokkuuji ɗee, woni kominaaji e mukaataaji e wilaayaaji, huunde e mbaawkaaji mum e kattanɗe mum. Nii woni dente nokkuuji ɗee njogoo konseyeeji toɗɗaaɗi, ɗe njogoo neɗɗaagu to bannge njuɓɓudi e sariya. Ɗe mbellitee to bannge ngalu mbele aɗe mbaawa yiilde koye majje, ɗe njogoo ndimaagu to bannge njuɓɓudi kam e mbaawkaaji tabitɗi tuugiiɗi e laawol to bannge ƴellitaare faggudu e cellal e nehdi e jaŋde e pinal, nder Rippoobilik dentuɗo mo feccotaako goodɗo oo, kalfinaaɗo horde dewgol laawol peeje ɗe mbaawka nokku kaa ƴettata e nder ɗiin fannuuji, tawa noon mbaawka carɗinoowa e ciinoowa e ñaawoowa naataani heen. Dente nokkuuje ɗee maa njokku e yowitaade e laamu nehaande nguu wonande geɗe paatuɗe e ndimaagu, ko nanndi e geɗe caggal leydi, ndeenka leydi e kaalis … Faandaare bellitgol ngol ko jerondiral mbaawkaaji ɓurngal moƴƴude e denndaangal leydi ndii tawa ina ɓallina ɓiɗɓe leydi ndii ƴettugol kuule e nokkuuji ɗo tabitintee ɗoo, ina wallita tabitingol demokaraasi ɓalliiɗo yimɓe, kono kadi ina ƴellita kellifuya e horo ɓiyleydiiwo dow ngardiigu nokkuyeewu, rewrude e kalfingol nokkuuji ɗii huunde e mbaawkaaji laamu. Ngolɗoo bellitgol njuɓɓudi laamu ina waɗi ɓural, so wallitde toppitaade geɗe keewɗe, ceertuɗe, nder ngonkaaji ɗi kala dental nokkuwal heerorii, nder jokkorɗe goodɗe e tolnooji ɗii kala, gila to tolno ngenndi haa e wilaayaaji e mukaataaji e kominaaji e hakkunde kominaaji ; rokka ɗum en safaruuji ɓurɗi yahdude e ngonka mum en. Bellitgol puɗɗanoongol e leydi men ndii yaawii hollude en wonde yonaani, tee teddeendi renndo e politik teppii ɗum, haa wonti ko woni hannde koo, so waasde wonde bellitgol. Kominaaji ɗii ina kaaɗi tawo ɗo jaɓi, sibu nokkuuji keewɗi e leydi ndii, ɗo yimɓe yonɓe nguuri, ngalaa tawo kominaaji. Kominaaji goodɗi ɗii ina ŋakkiraa yimɓe gollotooɓe e ngalu no feewi. Ɗuum yanti e peccitagol ngol moƴƴaani ngaluuji buur hakkunde Dowla oo e dente nokkuuje ɗee ; fof yiiletee ko e nokku gooto, ɗo ardorde toppitiinde gollotooɓe e nokkuuji hee, wondude e ŋakkeende kattanɗe njuɓɓudi ndi yowitaaki, haa teeŋti noon to bannge ƴettugol hoolaaɓe kuuɓe ɓe laamu nehaande nguu toɗɗotoo. Haa e oo ñalawma, ministeer jiimɗo nokkuuji ɗii ina reɗɗi bellitgol ngol, ina darii e ittude bellitgol njuɓɓudi laamu ngonndi e nokkuuji ɗii, ellee yiɗi ko haɗde ɗuum. Haa hannde silsil bellitgol diiwanuuji kaalanoongol ko ɓooyi ngol siynaaka, ko noon kadi wonande bellitgol mukaataaji ngol. A min cakkitta geɗe garooje ɗee wonande mbaawkaaji dente nokkuuje ɗee potata rokkeede : Ƴellitgol faggudu e renndo e pinal e peewnugol nokkuuji ɗii. • Cosgol, mahgol, peewnugol, toppitagol, gollingol, baɗgol kaake e jiilgol nokkuuji toppitiiɗi laaɓal e jolngo kam e ekkolaaji buur e mahaaɗe pinal e coftal ɓalli, e nder nokkuuji ɗii (kominaaji, mukaataaji walla wilaayaaji). • Juɓɓingol e toppitagol politikaaji koɗki e koɗorɗe kakindiiɗe e wuraagu e peewnugol nokku e ƴellitaare duumiinde kam e nokku nguurndam. • Laɓɓingol sato, gaddugol  diƴƴe e kuuraa. • Ittugol e naftoragol mbalitaaji kam e ndeenka e moƴƴingol sato, ha arti noon e haɓde e posnugol weeyo. Ngam joofnude tawa ina faccira seeɗa fannuuji goɗɗi jowitiiɗi e taƴgol keeri nokkuuji ɗii e peccugol e majji mbaawka, amin cakkita geɗe garooje ɗee : • Taƴgol keeri nokkuuji ɗii ɓurngol moƴƴude wonande njuɓɓudi nokkuuji ɗii kam e njuɓɓudi nehaandi ndii, tuugiindi e geɗe laaɓtuɗe (keeweendi yimɓe, ko nokku oo heerorii). • Nomgol nuunɗungol ardiiɓe njuɓɓudi (Waali, Haakem, sarɗooɓe, halfinaaɓe kisal) tawa ina teskoo geɗe maantinɗe mbaaɗe no ɗowgol moƴƴol golle halfinaa, ngenndiyankaagal, kattanɗe. Harminde peccitagol poostooji laamu tuugingol e ƴele leƴƴi, tirbii, diiwaan, walla galle goodngol hannde ngol. • Wonande toɗɗagol jooɗantooɓe leydi men to leyɗe goɗɗe, teskaade mbaadi leƴƴi-leƴƴinndi leydi men Muritani.  Semmbinde peeñningol mbaadi leƴƴi-leƴƴinndi Muritani e nder misiyoŋaaji dipolomasi, tawa ina noma heen ɓaleeɓe e hardaneeɓe. • Semmbinde nomgol rewɓe ɓaleeɓe e hardaneeɓe, no rewɓe safalɓe nomretee nii, e nokkuuji hee kala. Wonande fannuuji ngalu e kaalis, feccitaade, peccitagol potngol, ngaluuji leydi ndii, tawa ina waɗta no moƴƴi hakkille e yimɓe joñaaɓe ko ɓooyi, yuɓɓitina tippule bankeeji ngam wallitde, e tolnooji hee kala, compugol e kuuɓtodingol ñamaale, mawɗe e tokoose, ngam ustude baasal e mumtude mbaadiiji kesi jiyɗingol yimɓe kam e ɗawgol leƴƴi e ngalu leydi ndii. • Nguuɗoo mbayliigu luggu senngo faggudu e kaalis, rewrata kadi ko e booñ ballitoowo golle ƴellitaare faggudu ngam duusde to bannge kaalis, e ƴaañde eɓɓaaɗe jogiiɗe nafoore faggudu, kam e pelle e dente e gollorɗe tokoose, haa teeŋti noon wonande senngo ndema. • Leñol sooninkooɓe e sifaa kuuɓtodinɗo, haa teeŋti kadi e sooninkooɓe Muritani, ina seedtanaa, e winndere hee kala, faayidaagal e yarlitaare e kaɓɓagol e ngenndi mum, kam e nuunɗal mum, e jikkuuji moƴƴi. Hannde, ngol naamnii tan ko geɗal maggol, woni palaas ngol haandi, sabu maggol jeyeede jeyegol timmungol e ngenndi Muritani. Ɗum noon, e ngol teeɗanii jeytoreede e nguurndam ngenndi men, e tolnooji hee kala, ɗoon ɗo ngol jeyaa e dariiɓe ngam waɗtude Muritani nokku jam e deeƴre e koɗdigal renndo moƴƴal ngal ngenndiyankooɓe ɓee kala koyɗata. Tonngol : Kirisaaji ɓeydotooɗi ñalnde fof ɗii, kam en fof e reggondirdee bonnude ngootaagu ngenndi ndii, paani en e pusgu baŋ-yoo-baŋ, jogorɗi bonnande leƴƴi leydi ndii kala ; gaa gaa jiyle daɓɓe gartirooje geɗe ɗee fof e luural hakkunde safalɓe e ɓaleeɓe, ɗo warkoyeeɓe ɓee njiɗi uddude en, won miijooji daɓɓi jowitiiɗi e mahngo ngenndi njokki e woodde, jedduɗi gagga njiyaagu e koɗdigal hakkunde leƴƴi, jondikiniiɗi e fuuntirde yimɓe meewtankon, calikon haa yoori kos umminde kaaldigal nuunɗungal. Ndaa noon, ko ngaal kaaldigal tan waawi addande en faamondirde baŋ-yoo-baŋ e caɗeele ɗe ngenndi men wondi hannde ɗee, kam e safaruuji moƴƴi duumotooɗi potɗi siyneede. DHSM ina ɗaɓɓi lelnugol piɓondiral cosgol ngenndi Muritani kesiri ngam mahde Dowla-Ngenndi goonganteejo, rewrude e dimɗingol lanndaaji renndo lesɗinaaɗi, e potal renndo kam e potal to bannge hakkeeji e fartaŋŋeeji, enen fof e seertude ngonka renndo, gaa gaa leƴƴi men, e tirbiiji men, ngam renndude ɓiyleydaagu tuugiingu e doosɗe Rippoobilik, kam e doosɗe Dowla nuunɗal e demokaraasi, renndude wellitaare, e nuunɗal, e beldital ɓiyngu yummaagu e ƴellitaare to renndo e faagudu. Leydi men ina hatojini e nde ɓiɗɓe mum mbaawata waylude jiyle mum en, cuusa sakkitde peeje nuunɗal, woni peeje ɓooyooje, so renndude en battane. Ɓe lelna tuugnorgal eɓɓaande renndo ngam artirde hoolaare hakkunde yimɓe haa natta hulondirde e reentondirde, Muritaninaaɓe natta añondirde, ɓe ceegoo yimɓe jogiiɓe miijooji bonɗi, saliiɓe seertude e jiyle mum en daɗaaɗe, ngam yiɗde jokkude heɓde ɓure ɗe kaandaani, ɗe ngaaɓnotaako so wonaa e duumagol njiimaandi tippudi laamu hannde nguu. Demokaraasi firti ko reende farwuɓe tawo, ko reende waasɓe, ɗawaaɓe e ɓiɗtaaɓe, ɓe nganndu-ɗaa ko kam en ngoni ɓurɓe heewde, ɓe daaɗe mum en nanetaake, gaa-gaa guri ɓalli mum en e leƴƴi mum en e tirbiiji mum en. A min njiɗi renndude e ɓiɗɓe leydi ndii kala miijooji luggi ameriknaajo, palestiinnaajo biyeteeɗo Edward SAID, porfeseer coñce jerondiraaɗe (Littérature comparée) to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Kulummbiya to New York. O yuurnittonoo ko miijanteendi caggal-koloñaal, jowitiingal e ceertugol pine, miijanteendi njahdundi e ngonka leydi men, so en njiɗaa Muritani wona keeri leydi tan, wona leydi ndi alaa miijo arngo dow leƴƴi walla banngambanngaagu, tawa yaltataa e hakillaaji men wonde, ngootaagu ngenndi ko huunde mettunde yettaade, nde heɓotaako abada, kono ko huunde teeɗanteende, fotnde teeɗaneede e kala sahaa : « hakkille loskoowo jaɓataa waawneede naattude nder lasal ngam haɓoyde e gaño carɗinaaɗo walla goɗɗo. Eɗen poti waɗtude hakkille e gollodaade ko juuti pine ɓooyduɗe, luɓondirooje, naatnaattondirɗe haa e tolno mo faamamuyaaji tokoosi, ɗi ngoodaani, mbaawaa yettaade. Kono ndii mbaadi jiyrugol geɗe ina ɗaɓɓi wiɗtooji juutɗi ɗi keñoraaka, loskitooji, guurɗi e goongɗingol goodal hakillaaji mettuɗi jaɓnude wonde, aduna oo tuugii tan ko e hannde, aduna ko waɗee waɗtoo. Neɗɗo lonnginte yiɗde aadee tan. Wuurnata ndeen yiɗde kadi ko miijo heeriingo, wonaa sikkeeji walla ɗooftagol laamu. Binndol foti jaggireede ko no paggaaɗe keddotooɗe e daartol. Miɗo waawi wiyde nii ko kañum tan woni heɗɗaawo wattano reenoowo en e yoorɓerndaagu e fenaande wayloore mbaadi daartol winndere ndee » . Ko noon ne kadi min mbaɗtirta e jeyi amen, min ɗaɓɓa e kala ɓiyleydi nde waɗata hono noon, duwaawu moƴƴinoowo jikke, baawdo jaaɓeede, umiiɗo e kuɗol gooto e jaaynooɓe men lolluɗo, cuusɗo, hono Abdullaay Siree Bah, tuma mawningol hitaande capanɗe joyaɓiire jeytaare leydi men, nde waɗi winndannde tiitoriinde « Le pays de nos rêves » (No njiɗ-ɗen leydi men waya) : « Miɗo anndi noon, duuminooɓe e neema kala coftantaa waylo waylo mo ngummani-ɗen o; hooram hooraagu ɓooy falaade yiɗde men nuunɗal renndo ; maa jingere e heedi heeda ɓooy haɗde ɓiyngu yummaagu hakkunde ɓiɗɓe Muritani ; maa miijooji leñam-leñaagu e keeriiɗi gila hanki, ɓooy haɗde mahngo janngo men denndaaɗo oo. So yiɗii ! Ɓe ɓesngu am ɓee ɓuraani, njaasaani worɓe e rewɓe winndere ndee. Kono aɓe njogii ɓural mawngal ngal ɓetotaako, ko kamɓe ngoni ɓe am. Etee ko e dental – kamɓe nder am, miin nder maɓɓe – min mahroyta, tuufeere tuufeere, wondude e muñal e pellital, leydi min koyɗata ndii. » Diiso Hoohooɓe Soninkooɓe Muritani (DHSM) Ñalnde 1 ut 2014 Fulo : Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2014/10/06/mahtaade-muritani-e-dow-nuun%c9%97al/
Fooyre Bamtaare : hol to njeye-ɗaa e gure men Fuuta ? Katante leñol (KLñ) : mi yettiima aan jooɗaniiɗo Fooyre Ɓamtaare (F.Ɓ.), dokkuɗo mi fartaŋŋe waawde jokkondirde e ndee jaaynde, tawi ko e yeeso jaaynde nde korsin-mi, e yettude ɓeen hatanteeɓe huɓɓooɓe ndee fooyre to rewo Afrik. Miin noon njeyaa-mi ko Aañam Yeroyaaɓe e nder Booseya kadi e dowla Senegaal. F.Ɓ. : Hol no ndee innde « Kalante leñol » ardi e maa ? KLñ : Inniri mi noon ko Njaay Saydu Aamadu, hono Gelongal Fuuta. Ko kayre noon ɓeydi darnde anm sabu so neɗɗo inniraama ndee innde, sañnjaama, fooftere alaanaa ɗum hankadi. F.Ɓ. Hol nde naat-ɗaa e Pulaar ? K.Lñ : Caggal nde njannginaa-mi Ɓuraana haa njoofnu-mi, to Aañam Siwol, to ceerno Maajakatee Kah, paytu-mi Cilon to Ceerno Abdul Qaadiri Lih, njanngini-mi toon sariya ko biyeteeɗo Aamadu Tijjani Jah, gila ndeen giɗli am e Pulaar ena ɓeydoo ñalnde kala, haa uddit-mi heen duɗe, njuɓɓin-mi heen jime, miɗo waɗa jeewte, mbinndu-mi heen defte … seeraani, mboɗo yiɗa Pulaar haa ngongɗin-mi so tawii tan neɗɗo daraniima leñol, tawi ko giɗgol goonga hay dara o jillinaani heen, so o maayii, ko aljanna o fayi. F.Ɓ : heewɓe nanatnoo dille Katante ko e nder Senegal. Ko sakkitii ko, keedtu-ɗaa ko to duunde Orop, haa teeŋti e leydi Farayse, hol no mbaaw-ɗaa jokkirde toon darnde nde ndarino-ɗaa gaay nde ? K.Lñ : Pulaar wiyi « wojere yiɗiri mbabba ko kam en nanndi noppi » kadi no neɗɗo hoɗiri ko noon yillortoo. Naat-mi Farayse ko maayirɗe 1990, leelaani e darorɗe 1991 tan naat-mi e Fedde Kawtal Janngooɓe pulaar fulfulde e nder winndere. Oon sahaa ko e naange e hoore nguurndam Kawtal. Leelaani ɓe kalfini mi heen geɗe keewɗe, ɗuum reɓi haa ngardinaa-mi Kawtal e daawal 2003-2005, ko e nder ngardiigu am Kawtal noon dille Tabital Pulaagu naati Farayse. F.Ɓ. : ko e oon saanga mbiy-ɗaa miijo sosde Tabital Pulaagu winndere naati Farayse, kala leydi ndi fulɓe ngoni wonta catal e cate Tabital pulaagu. Ngoon miijo hol no jabboraa ? K.Lñ : ngal naamnal ko doondingal haala njuutka. Ko e oon sahnga caɗeele e peccooru peeñi e Kawtal. Ko adii luural amen nii, hono ngaal luural feeñii to Senegaal hakkunde ARP waɗtude ɗum Tabital pulaagu walla ARP oo heddo tan ɗo wonnoo, haa Kaw tal neldi toon sete maslahaa. Ndeke deƴƴinatnooɗo woyooɓe yantii e woyooɓe, nde Tabital pulaagu naati Farayse, minen ne min keɓi ɗeen caɗeele hakkunde wiyɓe Kawtal yo heddo Kawtal tan, e wiyɓe yo innde ‘Kawtal’ nde waɗte ‘Tabital Pulaagu Farayse’ : ko hakkunde ɗee inɗe ɗiɗi luural waɗi, Kawtal wonti sengooji ɗiɗi pooɗondirooji. F.Ɓ. : Yo wiye ‘Kawtal’ walla yo wiye ‘Tabital Pulaagu’, mbele wonaa ‘ittu ɓoggol, waɗ e ñale, walla ittu ñale, waɗ e ɓoggol’ ? Mbele wonaa « yo ñale hume tan » ? Ɓayri inɗe ɗiɗi ɗee kala ko fayndaare wootere, hol ko luurdi ɗum ? K.Lñ : ellee ko daraa ko walla ko daranaa ko, won soomɓe goɗɗum ko wonaa ko yehetee ko. Ko e ɗii miijooji ɗiɗi yimɓe peccii, haa laaɓti, ɓee ngonani ko Kawtal, ɓee ngonani ko Tabital. Sikkeeji e tuumondiral, ŋuttu-ŋuttu naati ɓerɗe fof ñawi. Nde haala ka heewi, wiyaa yo woote waɗe. Wootewaɗee, so gasii hollitoyee mooɓondiral potnongal jooɗaade e 2005. Woote waɗaa miijo Tabital ngo fooli. Wananɓe Kawtal ɓe mbiyi woote ɗe ndeewaani laawol, sabu yiytaama won wootɓe ngalaa karte. Hankadi sabbaa e mooɓondiral haa yettoo. Nde mooɓondiral ari 2005 ɓennini miijo yo waɗte Tabital. Luural ngal mawni, batu fusi yimɓe carondiri tawi kawraani. Nde ɓooyi woodi dañɓe miijo saroraade nii ena hersinii e leñol no woorunoo. Goomu njoyo sosaa yo yuurnito golle ɗe, njoyo ɓe njuurnitii, mbaɗi woote, heen tato ngonani ko Tabital, ko ɗo geɗe ɗe mbuɗi, ɗekki. F.Ɓ. : Nde miijo Tabital ngo fooltii, ɗekki, hol ko jibinaa caggal ɗuum ? K.Lñ : caggal ɗiin ɗekki, hoyreejo kiiɗɗo Kawtal (haade mooɓondiral sarinooma) winndi cate Kawtal fof, no kaaldigal ngal jokkiri hankadi ko Tabital tan woodi. Batuuji keewɗi mbaɗi haa batu jooɗii, yiilirde Tabital Pulaagu Farayse (TPF) darnaa, wonti kala jiɗnooɗo Tabital sosee, abbii heen, kala gonanɗo Kawtal diri dow. Wonti hare hakkunde pelle ɗiɗi … hankadi haala bonnaa tan haa boni, ñawannde waɗi ronkaa cafroowo. F.Ɓ : caggal cosgal TPF, aan gardinooɗo Kawtal o, hol no nguurdu-ɗaa hakkunnde ɗe pelle ɗiɗi ? K.Lñ : caggal cosgol nde TPF, hankadi wonti Kawtal ena haɓoo Tabital, Tabitalnaaɓe ndarni goomu yo yimɓe naattu e Tabital ; ko ɓeen noon ɓuri yaajde jeeyngal, naatni e hakkillaaji yoga yimɓe, wonde saliiɓe tabital pulaagu ɓe, calorii ɗum ko njiɗaa innde ‘pulaagu’ nde, heewɓe nootorii heen hare e cekedele. Ko ɗo Kawtal dañi caɗeele, miin e hoyre am ngabbitii-mi e Tabital pulaagu sabu keewal ko toon yahri, kadi, to Kawtal to, ko ñalnde hare dawi tan njiyataa yimɓe, so hare ɓennii, alaa mo njiyataa… Mbinndu-mi Kawtal ɓataake jaltugol sibu mi waawaa jeyeede e Fedde hare tan nde alaa golle, alaa e sago yimɓe njoɗodoo, wooda ko pewjidi. F.Ɓ : Caggal ɓataake ma o, hol jaabawol Kawtal ? K.Lñ : Mi dañii caɗeele e ñiŋooje ɗe ngalaa ɗo kaaɗi, mi wiyaama ko mi taƴoowo enɗam. Ko e oon sahnga deftere am « giɗgol goonga » yalti, heen fedde wootere hay gooto soodaani nde, sabu wiyeede ko mi jamfiiɗo leñol. F.Ɓ : E kuuɓal, hol no nguurdam Kawtal e Tabital Pulaagu Farayse ngoori hannde ? K.Lñ : hannde o, so miin haalantu maa alaa heen Fedde tiiɗnde to bannge golle, ko batu waɗat tan, haalee ko tiiɗi, tawi golle ngalaa. F.Ɓ : hol wasiyaaji ma ? KLñ : Alaa e sago hoyreejo Tabital Pulaagu Winndere (TPW) faama so TPW arnoo ko naftude fulɓe, hannde, naftaani, lorlu, sabu alaa fof leydi e leyɗeele fulɓe ɗo peccoor alaa, tee ko adii Tabital Pulaagu, yimɓe ena ndeeƴnoo. Sabu wonde mi hannde tergal TPF alaa e sago miijo heso ƴettee, naamnal kesal naamnee, hol ɓeto golle TPW, tawa geɗe moƴƴe walla bonɗe nde fedde nde addi e leyɗeele fulɓe ina kaalee. F.Ɓ : A jaaraama Katante Leñol Waɗi jokkondiral ngal ko Abuu Aamadu Joop to Likseyba Gorgol (Muritani) ñalnde 9/08/2010
https://pulaar.org/2010/10/24/jokkondiral-e-katante-lenol/
29 suwee 2007 , hawrunoo ko e aljumaa. Ko ñalnde heen Siidi Wul Seek Abdallaahi , gonnooɗo hooreejo leydi, hooreejo Muritani gadano toɗɗoraaɗo woote ɗi yimɓe fof ceedtii laaɓal mum en, huccinnoo konngol mum gadanol feewde e ɓesngu Muritani, ngam habrude wonde fellitii siynude toɓɓere yowitiinde e ngootaagu ngenndi nde huninoo maa siynu e nder lebbi jeegom, so tawii toɗɗaama hooreejo leydi. Ndeen toɓɓere ɓurnoo joopaade ko geɗe ɗiɗi : gartirgol mooliiɓe e mumtugol njiyaagu. 29 suwee 2007 , hawrunoo ko e aljumaa. Ko ñalnde heen Siidi Wul Seek Abdallaahi , gonnooɗo hooreejo leydi, hooreejo Muritani gadano toɗɗoraaɗo woote ɗi yimɓe fof ceedtii laaɓal mum en, huccinnoo konngol mum gadanol feewde e ɓesngu Muritani, ngam habrude wonde fellitii siynude toɓɓere yowitiinde e ngootaagu ngenndi nde huninoo maa siynu e nder lebbi jeegom, so tawii toɗɗaama hooreejo leydi. Ndeen toɓɓere ɓurnoo joopaade ko geɗe ɗiɗi : gartirgol mooliiɓe e mumtugol njiyaagu. Waɗi en artande ɗum ko toɗɗegol Siidi jibiniino yaakaare mawnde e nder leydi ndii haa e caggal mayri, haa ko Muritani waɗti ƴettireede yeru to bannge demokaraasi. Toɗɗegol makko (25 maaris 2007) e piilegol makko (ñalnde 19 abriil 2007) kadi jibiniino yaakaare maa leydi ndii seertu e jamfaaji laamu, konu toppitoo hankadi ko woni golle mum koo, so reende kisal leydi. Kono ko ɓuri teeŋtude ko addani en siftinde ɗum jooni, ko nduuɗoo lewru waɗi duuɓi nay ko golle gartirgol mooliiɓe ummanaa e mbaydi njuɓɓundi, nuunɗundi. Ko e nduu lewru lappol toowngol neldaa Senegaal, tuggi altine 16 haa aljumaa 20 sulyee 2007, ngam jokkondirde e mooliiɓe ɓe, ngam yeewtidde e mum en e jaɓnude ɗum en gartugol e leydi mum en. Puɗɗorto-ɗen ko yaltinde diskuur o waɗnoo ñalnde 29 sulyee 2007, caggal ɗum ndewnen heen huunde e golle e kuule ɓamanooɗe e oon sahaa ngam safrude uure ngootaagu ngenndi
https://pulaar.org/2011/07/07/sulyee-2007-sulyee-2011-duu%c9%93i-nay-ko-gartugol-moolii%c9%93e-fellitaa/
Jonte ɗiɗi caggal njillu hooreejo amerik, hono Donald Trump, to Sawuudiya, Sawuud e sehilaaɓe mum pellitii taƴondirde e leydi Kataar sabu yooɓtoreede wallitde ownooɓe. Sawuudiya e Misra e Bahreyn e Yemen e Dental Dowlaaji Amerik kabrii ñalnde altine 5 suwee 2017 taƴondiral jokkondire dipolomasi hakkunde mum en e Kataar mo ɗe njooɓtorii « wallitde ownooɓe » , hono Al Kaydaa, Goomu Dowla Islaamiyeejo (EI) kam e Akwaan Muslimiin en (Frères musulmans). Sawuud uddii keeri mum hakkunde mum en Kataar. Ɗumɗoo noon no ardin nii bettii heewɓe, tee Kataar finnii heen no feewi, takkii ɗee leyɗe yiɗde “halfude ɗum” e “suumde faggudu mum”. Hol ko addi oo fitina bettuɗo ? Ngannden tan wonaa mehre sibu luure hakkunde Sawuudiya e Kataar ko ɓooyɗe. Gila dawaa dawi ɓiyngu baabaagu ina mawni hakkunde leyɗe ɗiɗi ɗee, haa teeŋti noon to bannge faggudu e politik, to bannge kadi jotondire e leyɗe hirnaange, to bannge jotondire e Siiri e Riisi kadi seeɗa. Wonii jooni lebbi ko Sawuudiya habri taƴondiral ngal e wiyde wonde Kataar ina rokka goomuuji ownooji baawɗi bonnande ɗum kaɓirɗe, hono EI, Al Kaydaa, Akawaan muslimiin en, ko jiidaa e goomuuji rebel en coomiiɗi e Shiyiit en to Yemen kam e dow keeri hakkunde leyɗe ɗiɗi ɗee. Mbele njillu Donald Trump waɗi ko ɓooyaani koo to Sawuudiya won ko woni heen ? Ahaa, waasataa, sibu Trump huuniima wallitde Sawuud. Ɗum noon, Sawuud hooliima, sibu tonngitaama. Heddii noon, ko hujja dokkaaɗo oo, caabiiɗo taƴondiral ngal oo, ina waawi waasde wonde hujja jaɓniiɗo, hay so tawii noon, Kataar ne, ina huutoroo peeje keewɗe ngam ɓurtaade ɓiy baaba mum Sawuudiya, haa arti noon e wallitde goomuuji jogitiiɗi, huunde nde humpaani hay gooto. Ko ɗuum nii jeyi sabaabu haa Misra felliti kam ne taƴondirde e Kataar, sibu hare duumiinde wonde hakkunde mum e akwaan en. Dohaa (Dohaa woni laamorgo Kataar) ina tuumaa kadi no feewi jogodaade e won ɗeen dente jihaadiije, jotondire tiiɗɗe, kono ɗuum, alanaaka tawo seede. Kono yahde haa wiya wonde Kataar ina rokka Dowla islameejo (EI) kaalis, ɗuum kam yawaare ine heen, sibu ɗuum jeyaa ko e hujjaaji ɗi sawuudnaaɓe ndokki ngam bonnitde e tunwinde Kataar, tee baawɗe kadi leefɗinde Iraan. Hol baɗte ngalɗoo taƴondiral e diiwaan hee ? Eɗen mbaawi wiyde wonde diiwaan oo naatii e jiiɓru mawndu hannde. Yemen woni e wolde ɓesngu. Sawuud ina jogii caɗeele nderndere. Jooni kadi, e nder ngalɗoo dikkondiral, gooto heen fof maa eto bonnande goɗɗo oo. Ɗumɗoon noon ina waawi ɓeydude pelɓondire e diiwaan hee, tee ko ɗum huunde hulɓiniinde, sibu, jam haaytii yaawde dañeede to Siiri, to Iraak e to Libi, sibu waɗduɓe jooni ɓee, ina njogii toon heen gooto kala koyngal. Tee maa ɗum jibin baɗte ɓooyooje e diiwaan hee, leeltinoyooje gollondiral hakkunde leyɗe diiwaan oo. Yiiloo banngoo Trump Darnde Trump e ngal luural ina haawnii. Amerik jeyaa ko e hoore taƴondirɓe e Kataar ɓee. Trump wiynoo, wonaano yontere tawo, Katar yo “dartin jooni jooni ko rokkata goomuuji ownooji kaalis koo” , huunde nde “anndiraa gila dawaa-dawi… e to ɓuri toowde”. Kono Trump waklitiima, wiyi ine yiɗi wallitde maslahaa ngam ñifde fitina oo. Ɓurii ɗoon, sibu ñalnde 15 suwee Dental Dowlaaji Amerik siifondirii e Kataar nanondiral njeeygu diwooje hare biyeteeɗe F-15, ngal kaalis mum tolnii e miliyaaruuji 12 dolaar Amerik. Ɗum ina waawi faamreede, so Kataar woodii rokkude ownooɓe kaalis, o heɓi ɗum ko e Amerik ! Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2017/08/01/hakkunde-sawuud-e-kataar/
Caggal warngo gorko biyeteeɗo « George Floyd », Goomu haralleeɓe toowɓe, afriknaaɓe, gollotooɓe he Fedde Ngenndiije Dentuɗe (FND) mbinndii ngam kollirde mette mum en he ngoo warngo muusngo, sabu añam-nguraagu mbonngu tuddinngu he nder polis Dowlaaji Amerik Dentuɗi (DAD). Ko noogaas e ɗiɗo (22) jaggal toowngal mbaɗi eeraango ngam ummanagol mbayliigaaji luggi nder doole kisal DAD. Taranee koye mon… Afriknaaɓe, foksineeruuji toowɗi Fedde Ngenndiije Dentuɗe (FND – ONU) mbinndii Caggal warngo gorko biyeteeɗo « George Floyd », Goomu haralleeɓe toowɓe, afriknaaɓe, gollotooɓe he Fedde Ngenndiije Dentuɗe (FND) mbinndii ngam kollirde mette mum en he ngoo warngo muusngo, sabu añam-nguraagu mbonngu tuddinngu he nder polis Dowlaaji Amerik Dentuɗi (DAD). Ko noogaas e ɗiɗo (22) jaggal toowngal mbaɗi eeraango ngam ummanagol mbayliigaaji luggi nder doole kisal DAD. Taranee koye mon… “Oonaali ɗamtindaare, noddooji yummiraaɗo cankiiɗo ko ɓooyi, ummoriiɗi to ɓuri luggiɗde he jaafngol neɗɗaagu. Ine leha, sabu ronkitere foofaango, ine laajoo yurmeende. Aduna oo kala nanii ngoo wulaango bonngo. Ɓesngu FND ine ndaara yeeso makko ina ñoƴƴaa he gudroŋ. Huunde muusnde, nde muñotaako, naange e hoore kellew. Teddeendi hofru e daartol ine kela daande makko.  Sagata timmuɗo, ɓuuɓɗo, nangtiiɗo e nguurdam ɗamtindaaɗam. Sokla guurwuuro foofaandu,tawi  hakkaani. Haa foofaandu wattanndu. Caggal jonte cakkitiiɗe kollitgol mette sabu warngo Georges Floyd, tawi ine woni tawo e juuɗe polis, minen afriknaaɓe, ardiiɓe toowɓe FND, mette amen ngalaa ɗo kaaɗi sabu fenaande añam-nguraagu cabbinngu haa hannde he nder leydi ɗuhndi FND ndee kam e winndere ndee.   Hay gooto waawaa jangtodaade muusalla ganooɗe lugge he leeɓte ɗe yontaaji jappondirɗi leeɓtaa, sabu fenaande añamngureere waɗaande he ɗee teeminanɗe cakkitiiɗe, haa teeŋti noon dow yimɓe iwdi Afrik. Kono gaybingol mehol peeñirɗi baɗe añamngureeje yonaani. Eɗen poti  waɗde ko ɓuri ɗuum. Koolaaɗo Kuuɓal Fedde Ngenndiije Dentuɗe, hono António Guterres wiyi « eɗen poti toownude daaɗe men ngam haɓaade denndaangal peeñirɗe añam-nguraagu kam e jikkuuji añamngureeji ». Caggal warngo Georges Floyd, wulaango «Black Lives Matter» (Nguurdam Ɓaleejo ine Haani) eelnoowo to Dowlaaji-Dentuɗi kam he nder winndere ndee, ɓurii tan konngol. Nguurndam Ɓaleeɓe, ɓurii haande, ko ɗam jojjuɗam wonande ndimaagu aadee ndenndaangu. Yontii nde haala yahdata e golle. Georges Floyd ine rewa en ndeen ñamaande, denndaangal ɓe paltoor añam-nguraagu kam e bonanndeeji polis lori, ine ndewa en ndeen ñamaande, ngam liɓen juɓɓule añamngureeje. Sabu men wonde ardiiɓe njuɓɓudi hakkunde leyɗeele, eɗen miijii wonde ine waɗɗii en haalde he innde yimɓe ɓe daaɗe mum en ñoƴƴaa, ngam sakkitde peeje juumtuɗe, tabitɗe, baawɗe haɓde e añam-nguraagu cabbinngu, oo muusiiba kuuɓtodinɗo winndere ndee, baɗeteeɗo duuɓi teemedde deggondirɗi jooni. Warngo Georges Floyd muusngo, mettungo ngoo, naatti ko he dental ɓurngal ɗum yaajde, caɗeele jiikondirɗe ɗe njogoraani nattirde nii tan, so eɗen njokki e nooynaade ɗum en. Yontii nde Ngenndiije Dentuɗe ɓeydata darnde mum, golloroo pellital, ngam dartinde añam-nguraagu nduumiingu feewde he yimɓe iwdi Afrik kam e dente goɗɗe ɓuraaɗe keeweendi, rewrude e « ƴellitgol kam e cemmbingol ɗooftaare hakkeeji aadee kam e wellitaare worworde wonande yimɓe fof, ko aldaa e paltoor edda nguru ɓalndu, njogoram, ɗemngal walla dewal », hono no wiyraa e kuulal 1 Doosgal Ngenndiije Dentuɗe ngal nii. Sibu ngooroondi Ngenndiije Dentuɗe ko yenaneede wonde denndaangal innama aadee en poti, tee ine njogii hakke wuurde tawi beelol mum en ownaaka. Ko he naange e hoore dillere hakkeeji siwil to Dowlaaji Dentuɗi, e sahaa nde ngenndiije afriknaaje dimɗuɗe peeñi caggal njiimaandi koloñaal, tawti Ngenndiije Dentuɗe, ko e oon sahaa Nanondiral winnderewal jowitiingal e momtugol denndaangal mbaadiiji paltoor leƴƴi (CIEDR) fuɗɗii siyneede e hitaande 1969. Oon yonta ko kimmuɗo he daartol. Diimtagol apartaayde to Afrik Worgo, sabu darnde Ngenndiije Dentuɗe heen bannge, jeyaa ko he golle timmuɗe ɗe Njuɓɓudi ndii faarnortoo. Hakkeeji aadee kam e ndimaagu Ɓaleeɓe nder Afrik e nder jasporaa Afrik eelnii, no wullaango semmbolinngo, wonande yontaaji paaɗi, sibu Ngenndiije Dentuɗe muɓɓataa gite mum en dow paltoor leƴƴi e heedi-heedaagu, ngu laabi sariya fenaande nguurni. E tuugnaade e oo yonta keso, Ngenndiije Dentuɗe ina foti waɗde doole mum kala ngam siftinde goɗngol ngalɗoo doŋngal momtugol añamnguraaru ngal timmaani tawo, e hirjinde denndaangal ngenndiije ɗee yo ndarano momtude tuundi añam-nguraagu nder winndere ndee. Eɗen mbeltii he golle Koolaaɗo Kuuɓal ngal ummini ɗee, ngam tiiɗtinde haalannde winndereere luulndiinde añam-nguraagu, haɓontoonde añam-nguraagu cabbinngu he denndaangal tolnooji, kam e baɗte mum, kala ɗo ngu waawi wonde, haa he nder Njuɓɓudi Ngenndiije Dentuɗe ɗee. So en njiɗii wonde ardiiɓe moƴƴuɓe, pot-ɗen hollitirde ɗum ko he golle. Puɗɗugol kam e cemmbingol mbayliigu goonga goonga, ine ɗaɓɓi ɓeto nuunɗungo sifaa no ciynirten Doosgal Ngenndiije Dentuɗe nder njuɓɓudi men. Kollitgol ballal men ina yahdi e doŋle e baɗɗiiɗe men, sabu men wonde foksineeruuji hakkunde leyɗeele, nde ndaroto-ɗen ngam faddaade kiiɗal kam e aybinde ɗum. Sabu men wonde ardiiɓe, eɗen ngoongɗini piɓle gorwore kam e ɓure e piɓle binndaaɗe nder Doosgal Ngenndiije Dentuɗe ngal, caliiɗe deƴƴere men. Ko ina wona jooni hedde duuɓi 500 caggal teret Afiriknaaɓe tacci-atalantiijo muusɗo oo, en njettiima he tolno paaynuɗo laañal winnderewal nehaagu, e sahaa mo paandi-ɗen joofirde Sappinaande winndereere waɗanaande yimɓe iwdi Afrik e hitaande 2024, woni ɗoo he duuɓi 4 fat. Mbaɗen daande wootere, nootoro-ɗen ɗum muuyanɗe renndooji men, mbele njuɓɓudi FND ndii ina huutoroo mbaawka nehaagu ka jogii kaa, ngam umminde mbayliigu winndereewu. Njooɓo-ɗen daande men ngam tabitingol yiyannde mbayliigu nde Afrik heerorii, hono no winndiraa he Tuugnorgal mum golle 2063, yiyannde yahdunde e Tuugnorgal golle winnderewal 2030. Afrik ko mbootu winndere, ngooroondi pine aadeejo. Sabu mum wonde doŋre, Afrik ina foti daraade darnde rowrowre mbele winndere ndee ine timmina ƴellitaare mum duumiinde kam e deeƴre. Ko ɗuum wonnoo koyɗol sosnooɓe Fedde Ngootaagu Afrik, ko ɗuum kadi woni fiɓnde tiiɗnde ardinooɓe mawɓe, waaɓe no Kwame Nkrumah kam e jannguɓe laaɓtuɓe waaɓe no Seek Anta Joop. Hoto njejjiten konnguɗi persidaa Nelson Manndelaa : « salanaade yimɓe hakkeeji mum en aadeeji, ko yedditaade ko ɓe innama aadee en, e hoore mum ». Hoto njejjiten abada wasiya gardiiɗo hakkeeji siwil biyeteeɗo Fannie Lou Hamer biynooɗo : « hay gooto rimɗaani ɗoon ɗo enen fof en ndimɗaani », wasiya mo Doktoor Martin Luther King Jr ƴettiti : « Fenaande, ɗo waawi waɗde fof, ko tanaa wonande ñuunɗal he kala he nokkuuji ». Duuɓi caggal ɗuum, konnguɗi maɓɓe tawtaama he nder keewal eddaaji ngenndi tim-timol, hono Afrik worgo, sibu ko neɗɗo jam, hono Desmon Tutu wiyi, e haala mum « dimɗingol Ɓaleeɓe ko sarɗi jojjuɗo dimɗingol Raneeɓe – hay gooto rimɗataa ɗoon ɗo enen fof en ndimɗaani. » (*) Denndaangal siifɓe limtaaɓe les ɗoo ɓee ko foksineeruuji toowɗi Ngenndiije Dentuɗe, tolnondirɓe e joɗnde Cukko Kuuɓal kuftodinngal. Ɓe ciifi ngoo miijo ko he inɗe maɓɓe keeriiɗe. Doggol siifɓe ɓee : ADHANOM GHEBREYESUS Mahamat Saleh ANNADIF Zainab BANGURA Winnie BYANYIMA Mohamed Ibn CHAMBAS Adama DIENG Bience GAWANAS François Lounceny FALL Gilbert HOUNGBO Bishar A. HUSSEIN Natalia KANEM Mukhisa KITUYI Phumzile MLAMBO-NGCUKA Mankeur NDIAYE Parfait ONANGA-ANYANGA Pramila PATTEN Vera SONGWE Hanna TETTEH Ibrahim THIAW Leila ZERROUGUI Yollaa ko ñalnde 14 suweŋ he lowre enternet unfpa.org : Fulo : Bookara Aamadu Bah Tesko : Musiɗɗo men Ibraahiima Caw ine jeyaa e siifɓe ɓee. Kanko ne ko he sukkuɓe Gardiiɗo FND o jeyaa. En mbeltaniima
https://pulaar.org/2020/07/13/warngo-georges-floyd-foksineeruuji-afrik-toow%c9%97i-he-nder-fedde-ngenndiije-dentu%c9%97e-fnd-onu-mbinndii/
Luural mawngal, jowitiingal e njangu 11 settaambar 2001, ina hakkunde Al Kaydaa, e Iraan, e Amerik. Wonande Amerik, jeddi ngalaa, ko Al Kaydaa waɗi bone ɗee. Ko ɗum nii jeyi sabaabu njangu maɓɓe e Irak, e yahdu maɓɓe Afganistaan, e raddo maɓɓe Ben Laaden, duuɓi sappo haa njahdi e naange. Al Kaydaa, kam ne, meeɗaa yeddude ko kam woni caggal njangu nguu, ina faarnoroo ɗum boom. Luural mawngal, jowitiingal e njangu 11 settaambar 2001, ina hakkunde Al Kaydaa, e Iraan, e Amerik. Wonande Amerik, jeddi ngalaa, ko Al Kaydaa waɗi bone ɗee. Ko ɗum nii jeyi sabaabu njangu maɓɓe e Irak, e yahdu maɓɓe Afganistaan, e raddo maɓɓe Ben Laaden, duuɓi sappo haa njahdi e naange. Al Kaydaa, kam ne, meeɗaa yeddude ko kam woni caggal njangu nguu, ina faarnoroo ɗum boom. Kono, wonande Ahmedi Nejaad, wonaa goonga, ko Amerik e hoore mum yiilti laaɗe diwooje ɗee, yandini ɗum en e kuɓeeje ɓurnooɗe toowde e nder New York, haa daña hujja no yaniri e leyɗe goɗɗe ekn …  Ameriknaaɓe, kam en, so ina teskoo haala Ahmedi Nejaad ne, heen sahaaji njaggiri mo ko no neɗɗo duuytoowo nii, hono no ɓe njaggiri Hugo Sawes nii, walla Fidel Kastoroo nii. Kono wonande Al Kaydaa, haala Ahmedi Nejaad kaa, e miijo maɓɓe, ina soomi haasidaagal. Ko ɗum tagi, e jaaynde Al Kaydaa wiyeteende Inspire, yaltoore e ɗemngal Engele to jookdu Aarabeeɓe, alaa ko ɓe keddani Ahmedi Nejaad. Waɗi ɗum ko ɓe kaaɓii nande kaaɗoo haala “njeddittooka ñaamgolleeji ɗi ɓe paarnortoo”, sibu, hay e batu Fedde ngenndiije cakkitiingu nguu, ñalnde 22 settaambar 2011, Ahmedi Nejaad wiyi toon wonde, waɗi Amerik yande e nokku Ben Laaden ko sakkitii koo, wari ɗum, ko yiɗde rumtinde hakkillaaji yimɓe haa mbaasa faamde saabiiɓe tigi rigi ndeeɗoo bonannde ɓee. Ina wiyaa e winndannde yaltunde e jaaynde Al Kaydaa ndee, “Guwarnama Iraan, e hunuko persidaa Ahmedi Nejaad, wiyi goongɗinaani ko wiyetee ko Al Kaydaa woni caggal njangu 11 settaambar 2011, kono ko laamu Amerik. Amin naamnii : Hol ko saabii Iraan ina jogoo ngoo miijo jalniingo, ngo faamnaaki hay batte ? So Iraan ina nuunɗunoo e ngañgu mum Dental leyɗe Amerik, ɓe potnoo kay ko weltaade so ɓe njiyii woɗɓe ina bonnana Seyɗaane Mawɗo oo, kono wayaani noon. Iraan luundorii Amerik tan ko hiisaaji dawrugol”. Ballifo winndannde ndee ina takki Iraan, leydi ndi Siiyiit en ɓuri heewde e mum, waasde yiɗde Al Kaydaa, sibu, e miijo maɓɓe, ɓeen ko ownooɓe Sunniit en ; ɗum noon nguun ngañgu ko sabu diine e politik : « Al Kaydaa, njuɓɓudi ndi alaa laamu, waawii waɗde ko Iraan ronki waɗde. Ko ɗum jeyi sabaabu Iraan ina seyfita 11 settaambar ». Iraan fadaani haa ɓuuɓa nde jaabtoo ; ɗoon e ɗoon ɓe njaltini diskuur Ahmedi Nejaad waɗnoo oo, ɗo wiyata wonde «ina hasii nde CIA ƴettitta denndaangal kabaruuji Al Kaydaa bayyini», yiɗde wiyde tan, CIA e Al Kaydaa mbaɗdi junngo e faandu. Ɓiyngu baabaagu moƴƴaani. Muttaar Bah
https://pulaar.org/2011/12/03/hakkunde-al-kaydaa-e-ahmedinejaad-e-amerik/
Ene gasa tawa e ngol winndannde men wonata ko naamne mehe. No heewi wiyeede nii noon :•neɗɗo ene naamnoo sabu anndaa ; neɗɗo ene naamnoo sabu yuwde mo naamnii oo , neɗɗo  ene naamnoo kadi ngam tan udditande miijiyankooɓe lowre haa ndaña ɗo njeewti. Naamnal men noon yowitii ko ñalawma 28 Nowaambar. Eɗen nganndi kay hitaande fof, so nguun ñalngu artii, gila e rajooji, Watsap, Facebook haa waawɓe yettaade teleeji ngonata ko e haalde ko fayti e geɗe kaantoriɗɗe baɗanooɗe haa caabii nguun ñalngu ene siftoree. Sikke alaa kay, leliiɗo e karawal ajjii sahnga tiisubaar, suusaa wiyde yiyaani naange. Waɗde alaa, hannde, majjuɗo ko waɗanoo haa saabii nguu ñalngu ene siftoree hitaande kala. Kono tan dee won ko teski ɗen. En teskiima, so ñalngu 28 nguu ɓennii, alaa mo ɗemngal mum ene taatoo heen, saka haala e rajo walla winnda e jaaynirɗe jolɗe hannde ɗee. Ko ɗuum waɗi mbiy-ɗen, hannde winndannde men ko naamne tan, walla boom ko naamne ɓurata heewde heen. So en mbelaa mbiyen, Holi ko waɗi ɗeen baɗe baɗanooɗe ciftortaake so wonaa nde nguun ñalngu arti ? Mbele ko e nguun ñalngu tan ɗum foti haaleede ? Mbele haalooɓe ɗum e nguun ñalngu ɓee, kaaldaani tan haa teskee, walla njiyee mbele mantee, limtidee e ko won e men mbiyata “ngenniyankooɓe koo”? So tawii wonaa ɗuum, holi ko waɗi haala kaa haaletaake ñalnde fof ? Mbele ko sabu ko waɗnooɓe haalde ɗum koo, ko ko safraa ? So tawii on njamirii kam, mi werloo kadi naamnal goɗngal. Mbele en cikkaani, ɓuri heewde e leñol hee ko “ndaaree kam, keɗo-ɗee paykaaji am, tinee kam, toownee kam”. Haaɓnii e ngonka men kaa fof, ko kala mo njiy ɗaa wonata ko e woyde “en ndentaani, en kawraani, alaa e men jiɗanɗo goɗɗo finde saka tina” kono alaa mo ene fuɗɗa. Haaliyanke biyateeɗo Njaay Saydu wiyii e wootere e jime mum “so leñol rentii, hulee hersee, ittanee fotde nde haandi”. Waɗde firti ko so dental alaa, podle fof njooloto. Donkuɗo haɗde fotde yoolaade noon, mi sikkaani so ene jarani ɗum mutde ngam aaftoyaade ɗum caggal nde yoolii. So en ngartii e haala puɗɗorino-ɗen, naamno-ɗen kadi “holi peeje pewjaaɗe ngam safrude ndee ñawannde urmbitteende kala nde artii nguu ñalngu potnoongu wonde ñalngu mbelemme, soko ngu golle ɗe peewaani mbaɗtani yoga e ɓiɓɓe leydi ñalawma sunu? Tawde kay en kawrii ko hakkeeji njaɓɓaa ɗoon, ene moƴƴi kadi naamno-ɗen so tawii renndo ngoo ene anndida peeje potɗe sakkeede ngam hakke jaɓɓanooɗo yaɓɓitee, tawa konngol bonngol yaltaani, cabbi mbeeyaani, fetel huɓɓaani ? Waasataa tawa ɗeen peeje ene keewi, kono eɗen nganndi heen kam wootere, huutorirteende hakkilantaagal, teeyre e haalde goonga mo sumataa toni kaalɗo, jiiɓataa hakkille kaaldateeɗo, addanoore ɗum faamde jaɓɓitgol oon hakke maa jibinan ɗum nafoore nde jaɓɓugol ngol rokkataa ɗum. Eɗen nganndi no ndeen feere wiyatee e Farayse, tee humpitiiɓe ɗum ene keewi hannde yettere Alla. Nde wiyatee ko PLAIDOYER. So on mballii kam firde ɗum e Pulaar maa mi eto yaajnaade heen laawol goɗngol, e ballal Alla. Malal Sammba Gise
https://pulaar.org/2018/05/16/kaalden%e2%80%88goonga-hol-ko-tagi-ba%c9%97e-bon%c9%97e-ba%c9%97anoo%c9%97e-e-kitaale-1990-1991ciftortaake-so-wonaa-28-noowammbar%e2%80%88/
E hitaande 2012 maaynde ndee, Barak Obama dañii 600 000 dolaar (177 miliyoŋ ugiyya). Kono, so lempoo ittaama heen (18,4%), o ngalu makko artata ko hedde 145 miliyoŋ ugiyya. Ko nii iwdi nguu ngalu feccitorii  : hedde tataɓe ɗiɗi ko njoɓdi makko hitaande (hedde 110 miliyoŋ ugiyya), ko heddii koo k geɗal makko e njeeygu defte ɗe o winndunoo. E hitaande 2011, ngalu maɓɓe tolninooma e 236 miliyoŋ ugiyya. Ɓe njoɓii heen kadi lemmpoo galle maɓɓe to Illinois (fotde miliyoŋaaji 9 ugiyya), ɓe ndokkii heen 45 000 miliyoŋ (nayaɓal ngalu maɓɓe) pelle paabotooɗe  : ɗum firti ko ɓe cakkiima nayaɓal ngalu maɓɓe. So tawiino miijo makko jaɓanooma, ɓe potatnoo heddoreede ko hedde 124 miliyoŋ ugiyya, tawi sadak oo ittaaka heen. Ngoon miijo ko wiyde « kala keɓoowo ko ɓuri 250 000 dolaar (74 miliyoŋ ugiyya) ko yoɓ heen 30% lempoo (seeɗa ŋakki tataɓal). Kono ko luulndiiɓe makko (repoobilikee en) calii ɗum. Njerondiree jawdi makko e sadak makko, e ko mawɓe leyɗe men keɓata, e ko cakkootoo koo ! Ƴoogirde : Le Monde
https://pulaar.org/2013/05/25/naya%c9%93al-jawdi-obama-yahata-ko-e-sadak/
Helmere leñol ndee ena heewi firooji: Won wiyɓe : Leñol ko denndaangal yimɓe jiiduɓe asli e asko, pinal, daartol,  diine, dawrugol e edda nguru ɓanndu. Eɓe mbaawi wonde e leydi ngootiri walla e nokku gooto, eɓe mbaawi kadi, haa hannde, saraade e leyɗeele keewɗe walla e nokkuuji keewɗi, yeru: Leñol Fulɓe. Won yahruɓe: Leñol ko denndaangal yimɓe wuurduɓe e leydi ngootiri tawi eɓe ndenndi pinal walla aada walla haa hannde tawi ko ɓe naŋtodiiɓe, kamɓe kala, e ginol njuɓɓudi laamu gootol. Ɗoon eɗen mbaawi wiyde Leñol walla Ɓesngu , yeru: Leñol Muritani walla Ɓesngu Muritani.Won waɗɓe kadi: Leñol ko gootel e ɗeeɗoo geɗe: diine, ɗemngal walla nguru. Ɗum firti ko: *Kala jiiduɓe diine ena mbaawi wiyeede ko leñol, yeru: Juulɓe ena   mbaawi wiyeede Leñol Nelaaɗo, mo jam e kisal ngoni. • Kala jiiduɓe Ɗemngal ena mbaawi wiyeede ko Leñol, yeru leñol Sooninkooɓe, leñol Jolfuɓe, ekn. • Ko noon ne kadi, kala jiiduɓe Guri Ɓalli ena mbaawi wiyeede ko leñol yeru: Leñol Ɓaleeɓe. Ɗuum noon tuugnaade e firooji ɗi njiyɗen ɗii, eɗen mbaawi wiyde e tonngol, Leñol ko yimɓe jiiduɓe gootel e ɗeeɗoo geɗe: asli e asko, pinal, daartol,  diine, dawrugol e edda nguru ɓanndu walla leydi ɗo hoɗi. Teskoɗen haa hannde wonde Leñol ena waɗi sifaaji ɗiɗi: – Leñol enɗamol – Leñol jokkol a) Leñol enɗamol ko leñol jiidungol denndaangal geɗe nguurndam, gila e asli e asko, pinal, ɗemngal, daartol, diine haa edda nguru ɓanndu. Ngool ɓuri fotde nehaade e yuɓɓude ngam waawde nootaade e jojjanɗe faggudu e kisal renndo. b) Leñol jokkol ko leñol ɗo yimɓe wuurduɓe e leydi walla e leyɗeele keewɗe ndenndi tan ko gootel e nder geɗe nguurndam mumen: leydi tan walla pinal walla geɗe dawrugol tan. Ngool ko leñol piddowol wonata sabu ena heewi ko yimɓe ɓee ndeenondirta haa teeŋti e geɗe teelɗuɗe. Hol ko rentata haa wiyee Leñol? Rentata haa wona leñol walla haa wiyee leñol ko yimɓe yuɓɓuɓe njuɓɓudi laaɓtundi, rennduɓe geɗe toɗɗaaɗe dow ɗee tawa ɓerɗe e terɗe ko goote, ngalaa sereendu. Gooto fof tawa ena woppi hiinnde e wiinnde, no Ceerno Habiibu Demmba Soh mo Jowol Sahre heewnoo wiyde nii, ena yooɓii finnde e fiɓnde ko aldaa e innde. Gooto fof ena anndi donngal mum, fotde mum e jeyi mum, ena taarii ko jeyaa, ena nuunɗi e ko renndaa. Hol woodnata, wuurnata, reenata leñol? Leñol waɗi ko fittaandu, ena fooƴa, ena faya, ena sewa, ena ɓuttiɗa, ena ñawa, ena sella, ena wuura, ena maaya. Ɗuum fawotoo ko e jamanuuji yontaaɓe maggol. Woodnata leñol, wuurna ɗum, reena ɗum haa hisa ko geɗe tati: 1- Dental sagataaɓe yarlitiiɓe 2- Darnde annduɓe sirŋiniiɓe 3- Gollal alɗuɓe wakkiliiɓe 1- Dental sagataaɓe yarlitiiɓe So sagataaɓe leñol yarlitiiɓe ndentii, leñol mumen heewa doole, huulee,  hersee, ngol ittanee fotde ngol haandi e kala sahaa e kala yonta. Ngaal dental noon dañetaake hisnee ɗoon ɗo wonduɓe, wuurduɓe maa jiiduɓe fayndaare njiɗondiraani, mballondiraani, ɓerɗe mumen ngonaani goote. Ko maa gooto fof ñobba ɓernde mum haa ɗaata, haɓa e koongu haa foola, riiwta peccooru haa woɗɗitoo, nde nanonndiral walla paamondiral jiileteengal ngal dañetee no yiɗiranoo nii. So ɓeen jaambareeɓe noon ndentaani, wonata ko aayaare mawnde wonande ngool leñol. No liwre waɗata sofru e nder haralde walla no ñanngel waɗata dammuwol e nder sefre ko noon leñol ngol waɗetee. 2- Darnde annduɓe sirŋiniiɓe So annduɓe leñol nuunɗuɓe, finɓe, teyliiɓe ndentii, cirŋiniima, ngona lampaaji njeynanoo ngol, ɗowa humambinneeɓe e majjuɓe. Ɓe kebla, ɓe neha, ɓe njanngina rontooɓe ɓe janngo. Wona ɓokkel dariima gila ɓokki mawki yanaani, sofru joŋŋe hoƴaama gila joŋŋe mawɗo yahaani. E oon sahaa humambinnaagu e majjere majja, momtoo, heege e ñawu e baasal ndoga, ndartaaki. So annduɓe leñol ndaraaki, ko majjuɓe ɗowata leñol. Ndeen noon, so gumɗo ɗowii gumɗo, moobaare dañat koɗo. Sukaaɓe kawka, yontaaji laatoo dunuuje. Humambinnaagal e majjere,  heege e ñawu e baasal koɗa, caloo eggude. Leñol laamee, teddungal mum ittee, nuska, natta jarde hay huunde. 3- Gollal alɗuɓe wakkiliiɓe Haalooɓe ena mbiya: Ko galo yooɗi e baɗal sabu so jaɓii, dille mbaɗat. Darnde sagataaɓe yarlitiiɓe, reenɓe ndimaagu leñol e waɗde faayiida, darnde e sirŋiraare annduɓe leñol e jojjude e himmude, so darnde alɗuɓe araani ko heewi ŋakkat. Ko alɗuɓe ngoni semmbe hatanteeɓe e annduɓe. Ɗum noon kawral maɓɓe ko ballal leñol. Ko ɓeeɗoo tato mbaawi saabaade goodgol leñol haa jaalɗoo, nguurna ngol, ndeena ngol haa ngol hisa. Sabu ko kamɓe ngoni semmbe, gite e ɓernde leñol. Ko kamɓe mbaawi ƴellitde e wuurnude ɗemngal e reende e hisnude pinal. Ko kamɓe tan mbaawi ñippude cumu majjere e baasal e nder leñol, ɗoon ɗo eɓe njiidi fayndaare, eɓe njaggidi, eɓe njaɓɓidi e ko aldaa e puural e luural feewde e ɓural  e ɓamtaare e ngootaagu. Ko ɗuum addani kodda Elimaan Sammbooru Barka wiyde: so leñol dañii won e sagataaɓe, hay so toɓii ɗam Burgu, hay so toɓii marmballe, ronkataa ɗo ɗuhii. Hol nde Leñol nattata wonde leñol ? *Leñol nattata wonde leñol ko saatu nde annduɓe nuunɗuɓe, finɓe natti gooŋɗineede, humambinneeɓe e majjuɓe ngonti fewjanooɓe leñol, heddoo ɓesngu ena teefondira najooje e caɗeele aduna e nder jeereende heege, ñawu e baasal. *Leñol nattata wonde leñol ko nde sagataaɓe mum yarlitinooɓe, jaambareeɓe mum huɓɓunooɓe ngontata konunkooɓe ɗaminaare, yontaaɓe mum faayodinnooɓe, haalatnooɓe keɗee, fewjatnoo ndewee ngontata dawnaaji leƴƴi goɗɗi. *Leñol nattata wonde leñol ko nde alɗuɓe mum natti wakkilaade yaltinde  ngaluuji mumen sabu nattude hoolaade darnde yontaaɓe, joom jamaanu en. *Leñol nattata wonde leñol ko nde ɗemngal leñol e pinal leñol ngoyata haame. Ɗemngal welsindee, natta winndeede, natta janngeede, natta jaŋteede. Geɗe pinal njahda e ndoondi duɗe ganni, natta tabitineede. *Leñol nattata wonde leñol ko nde jebbilaare mawni, ɓesngu wumi, faaɗi, yowi geɗe mum fof e jebbilaare e hoddiro. * Leñol nattata wonde leñol ko nde njuɓɓudi fusi, fotnooɓe diisnondirde natti diisnondirde, ɓesngu ronkiti aynooɓe, dudoyi e dow dingiral waaw-koɗaa ɗo gooto ɗaɓɓata innde walla yiiloo ko halki walla ko halfi. * Leñol nattata wonde leñol ko nde koongu e haasidaagal ndoolni, ɓesngu jartodina, sanndolina. Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2012/10/15/lenol/
Antoñoo Injay (Antonio Indjai) wonoo mawɗo konu Gine Bisaawo . Kanko Antoñoo Injay noon, o yiyndiriino ɗoo e Nuwaasoot e Asiis , ñalnde 15 desaambar 2010 ɗo galle laamorɗo ɗoo, haa tele Muritani yaltini ɗum. E wiyde Al Akhbar, oon sahaa ɓe kaaldiino « ko faati e tarafikaaji dorog cokanooɗi e Muritani ». Jooni noon, Amerik ko takkuɗo oon « njeeygu dorog e njogitaaje». Antoñoo Injay (Antonio Indjai) wonoo mawɗo konu Gine Bisaawo . Kanko Antoñoo Injay noon, o yiyndiriino ɗoo e Nuwaasoot e Asiis , ñalnde 15 desaambar 2010 ɗo galle laamorɗo ɗoo, haa tele Muritani yaltini ɗum. E wiyde Al Akhbar, oon sahaa ɓe kaaldiino « ko faati e tarafikaaji dorog cokanooɗi e Muritani ». Jooni noon, Amerik ko takkuɗo oon « njeeygu dorog e njogitaaje». Lowre Alakhbar siftinii wonde, hade Antoñoo Injay arde yillaade Asiis , kamɓe e koye maɓɓe ɓe keɓiino ɓataake ina winndaa heen maa mawɗo konu Gine Bisaawo oo « yeewtid e Abdel Asiis hafeere yimɓe 42 sokaama e Muritani sabu tarafik dorog ». Caggal nguun njillu noon, « yoga e maɓɓe ngoppitaama walla ustanaama kuuge mum en. Ine heen tuubaako Faraysenaajo biyeteeɗo Eric Walter Amigan », mo kuugal mum ustaa duuɓi 5 (15 wonnoo, waɗtaa 10 hade mum laɓɓineede ñalnde 11 sulyee 2011) , tee « nawtaa cuuɗi mum en » . Ko biyeteeɗo Saydu Kan tan heddinoo e kasoo, «oon ne woppitaama e lebbi ɓennuɗi ɗii » , e wiyde jaaynde ndee haa hannde. Ko wonaa ɗum koo, julanke Españool, iwdi Saharaa, biyeteeɗo Hamadi Busarai Emhamed, gonnooɗo konsul teddungal Muritani to Gine Bisaawo , « ko e Abdel Asiis rewrunoo haa baaɗum cokranooɗo tarafik dorog, laɓɓinaa, woppitaa e lewru noowammbar 2008 » e wiyde haa hannde Alakhbar . Eɗen ciftina tan, e jonte ɓennuɗe ɗee, Amerik nanngiino Bubo Na Tchuto meeɗnooɗo wonde mawɗo marin (konu ndiyam) Gine Basaawo . Ko ñalnde 21 saawiyee ɓennuɗo oo, Noel Mamère takkunoo wul Abdel Asiis wonde « mawɗo tarafik dorog hakkunde Afrik e Orop, rewrude e Afrik hirnaange » . Wonande ONUDC (Njuɓɓudi Fedde Ngenndiije Dentuɗe toppitiingu ko faati e Dorog e Warkoyaagu) , « ko ɓuri heewde e oon dorog rewrata ko Gine Bisaawo e Ganaa » , leydi ndi innde mum darji no feewi e Muritani sibu mum joopeede e nder « yeewtere hakkunde Abdel Asiis e Alawi » kam e  «yeewtere Hamed Umar…» Ɗoo, e lowre internet AMI , ɗo o yiyndirta e Abdel Asiis Muttaar
https://pulaar.org/2013/05/23/amerik-ina-yi%c9%97i-naawde-antonoo-injay/
“Kala seppo walla pottital ngal njuɓɓudi laamu saloraaki hujjaaji laaɓtuɗi, pacciraaɗi, e nder lajal jaɓningal, ina dagii. Sukaaɓe ɓee ko e hakke mum en ngonnoo. Ko ɓe ngoppitaa koo ko waɗɗiinde ɗooftagol hakkeeji e wellitaare. Ñaawooɓe ɓee teeŋtinii ɗum nde ngoppita ɓe.” Ñalnde 16 abriil, huunde e pelle renndo siwil e wondude e pelle sukaaɓe, njuɓɓinii seppo yamyamo sukaaɓe Muritani e nder wuro Nuwaasoot. Ine jeyanoo e paandaale seppo ngoo ɗaɓɓirde laamu nguu ƴettugol peeje moƴƴinooje nguurndam sukaaɓe e nattude joñde ɗum en e geɗe leydi ndii. Hade ɗuum, ɓe njoɗɗinii ɗaɓɓaande yamiroore ñalnde 10 abriil, ɓe mbaɗdi heen yamiroore fedde AMAM nde Ummu Kan ardii. Ñalnde 15 abriil perfee noddi ɓe ngam habrude ɓe seppo ngoo yamiraaka, kono rokkaani dalillaaji kaɗɗi ngo yamireede, tee rokkaani tintinaango winndaango. Ñalnde 16 abriil ndee, sukaaɓe ɓee ndenti e nder deeƴre ngam seppude, polis yani e maɓɓe, werlii e maɓɓe lakrimogen tawi hay jeertinde jeertinaani, sadditi ɓe cabbi, riddi ɓe haa e nder galleeji. Heewɓe ngaañiima heen, 26 neɗɗo nanngaa heen, won heen nii njeyaaka e seppo hee, 16 e maɓɓe ngoppaa e jammaagu hee. 10 heddiiɓe ɓee, ina heen rewɓe ɗiɗo, nawaa kasoo ñalnde 17 abriil ndee, ñaawaa 20 abriil. Njeenayo heen laɓɓinaa, ko Ummu Kan gooto fawaa kuugal yowre kasoo lebbi 3 e njoɓdi pawal 5 000 mbuuɗu sibu mum yooɓtoreede e fuɗɗude seppo ngoo. Kamɓe fof ɓe ngoppaa kikiiɗe 20 abriil. Pelle renndo keewɗe (Cmaf, Fonadh, Amdh, Cgtm, Ira, Cadre, OMLE) e partiiji politik keewɗi (Ufp, Tawassoul, Ajd/mr, Mpr) ceyfitii golle laamu nguu sabu wasre mum e kaɗgol mum yimɓe naftoraade hakke mo doosgal leydi gaddanii ɗum en, so hakke seppude e haalde miijo mum, e wellitaare waɗde batu (kuulal 10 doosgal leydi, kuulal 21 Piɓondiral winnderewal jowitiingal e hakkeeji siwil e politik, kuulal 11 Doosgal Afrik Hakkeeji aadee e ɓesnguuji ɗe Muritani siifi). Ko noon Amnesty International, e konngol gooto e ardiiɓe mum hollitiri mettere mum e pawgol kuugal e Ummu Kan, sibu o wiyi : « Ummu Kan fawraa kuugal tan ko sabu mum yuɓɓinde seppo yamyamo. Faandaare ngalɗoo kuugal ko hulɓinde daraniiɓe jojjanɗe aadee… ndaa laawol ina rokki ɓe hakke seppude e wellitaare batde nder deeƴre » . ———————————————————————- Jaaynde Al akbar yaltinii jokkondiral e Kali Jallo, jiiloowo Seppo Yamyamo Sukaaɓe Muritani, ina jaaboo naamne. Ine wiyee ko caggal leydi wuurti on e seppo ngoo Kali Jallo (K.J.) : Wonaa takkeede ɗuum hulɓini min. Ɓuri himmude ko ƴeewde mbele takkooɓe min ɓee ina njoganii ɗum dalillaaji. Ina anndaa e Muritani, kala nde woodi ummiiɓe ngam yooltude hujjaaji mum en, won darotooɓe e bonnitde e wiyde ko huutorteeɓe. Min njotondiraani e hay parti gooto e hay dillere wootere. Ko min sukaaɓe finɓe, faamɓe, yiɗɓe waɗde doole mum en e ƴellitaare leydi ndii. Min ƴeewtindiima ngonka leydi ndii, min tawi hannde alaa fof ko moƴƴi e ko yahetee koo. Min pelliti daraade minen fof ko aldaa e paltoor. E seppo amen hee, wonaa haalpulaar en tan, wonaa soninkooɓe tan, wonaa jolfuɓe tan, wonaa safalɓe tan, ko leƴƴi ɗii fof, ko sukaaɓe ɓee fof. On njiyii nii min ɓoornii ko simbisaaji baɗɗi ko ɓawli e ko ranwi ngam maandinde keewal eddaaji Muritani. Kono e nder ndii leydi ina waɗi yimɓe ɓe nganndu-ɗaa meeɗaa waɗde ko moƴƴi, kala yiɗɓe waɗde huunde, ngonata ko e bonnitde, ngona e wiyde ɗum en ko rasiste en, mbele safalɓe ɓee ina ndumtoo ɓeen, kaɓa e mum en. Kono hannde goomu ngardiingu seppo nguu ina waɗi safalɓe ina waɗi soninkooɓe, jolfuɓe e haalpulaar en e metis en hakkunde hardaneeɓe e fulɓe. Hannde ina waɗi e leydi hee yimɓe ɓe cuusaa, njiɗaa sukaaɓe leydi ndii njiytondira. Ko ina wona duuɓi jooni ko diskuur peccooru tan nanetee e kunuɗe ndenndaangal ma a taw waɗooɓe politik muritaninaaɓe, hay sinno noon ina woodi won ɓeen ɓe meeɗaa dowlinde peccooru, waɗii sahaa ko ɗuum ɓuri doolnude e jeewte politik. Polis wiyi on njanii e mum K.J. : Hannde yimɓe amen 10 inan nanngaa, e nder ɓeen 10, ina waɗi heen ɓe ngaraani seppo nii, ɓe polis nanngi nder galleeji mum en, takki ɗum en wiyi njanii e mum. Hol heedanooɓe sehilaaɓe mon nanngaaɓe ɓee ? K.J. : Heedanta min ko diɗɗal awokaaji e gardagol maitre Faatimata Mbay, mo njettat-mi ɗoo sabu cuusal mum, kam e Me Buuhuboyni e botoniyee fedde awokaaji (jooni jooni min ceerti) e pellitde yantude e diɗɗal kaal-mi ngal e awokaaji goɗɗi, Me Ebeti en, ko ina ɓura awokaaji 20. Hol hujjaaji mon ? K.J. : A min ɗaɓɓi Koybingol sarɗiiji binnditagol, cellal wonande sukaaɓe, kisal wonande yummiraaɓe amen e wandiraaɓe amen rewɓe (yo taksiiji ɗii kala mbinndite, nganndee…), keɓtingol dipolomaaji muritaninaaɓe keɓaaɗi caggal leydi, teeŋtingol kisal laabi, laawɗingol ɗemɗe ngenndiije, moƴƴitingol duɗe laamu sibu duɗe keeriiɗe mbonnii jaŋde ekn. Min kaalii ko faati e sooynaɓo kaaleteeɗo oo, potɗo laaɓtininaneede yimɓe, min kaali ko toɓɓe ɗe min cikki ko keñoraaɗe, haa teeŋti noon e gollingol sukaaɓe jom dipolomaaji en ɓe ngalaa golle, e sukaaɓe ɓe ngalaa dipolomaaji jogiiɓe kattanɗe e humpito, jom mecce en, min mbiyi ko laaɓal e nuunɗal nder konkuuraaji ngenndiiji ɗii fof, hoto hay leñol ɓurne e dow keddiiɗi ɗii… Hol ko tagi on huccinde haala mon e mawɗo leydi tan ŋaddet ? K.J. : Hannde persidaa ina woodi ine wiyee Muhammed Abdel Asiis, jooɗiima e yeewtere, wiyi « ko kañum ƴettata peeje, kañum yamirta, kañum waɗata kala ko ine waɗee e Muritani, ko kañum ñawndata denndaangal caɗeele ». Ɓayri ko kanko ñawndata denndaangal caɗeele, minen sukaaɓe Muritani, 70% e leydi ndii, amin njiɗi haaldude e makko ko aldaa e heɓni heɓni. Roɓindii ɗum ko Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2017/04/27/seppo-yamyamo-sukaa%c9%93e-muritani/
Wonande mbayliigu Doosgal leydi (Constitution), « hade mooɓondiral cuuɗi sarɗi walla referaandoom, alaa e sago tataɓe ɗiɗi heen suudu fof keɓee ». Ko ɗum woni faayiida haala Mammadu Bacca yeeso senateeruuji nde keblantoo wootde eɓɓaande mbayliigu ndee.  E no o wiyri : « Kuulal 99 Doosgal leydi wiyi ko hooreejo leydi oo walla parlemaa (asaambele e senaa) e dow cakkitgol hooreejo leydi, ina waawi sakkitde mbayliigu Doosgal leydi. Ɗuum noon ina ɗaɓɓi alaa e sago tataɓe ɗiɗi heen suudu kala jaɓa ɗiin mbayliigaaji. Caggal ɗuum, hooreejo (leydi oo) … rewra e mooɓondiral walla e referaandoom ngam jaɓnude nguun mbayliigu. Ko noon woni laawol. Ko ɗuum woni kisa ko min ngoni e waɗde (…) Ɗum noon ngooten tuugaade e no doosgal leydi ngal wiyri nii, tee eɗen poti jaɓde ɗum. So en njaɓaani no wiyraa nii, en njaltii demokaraasi ». Caggal ɗuum kanko kalifu oo, o ɓeydi heen “Yimɓe fof mbiynoo ko hooreejo leydi oo rewrataa e cuuɗi sarɗi ɗii. O rewrii e majji noon”. O teeŋtiniino kadi e haala makko hee wonde « ngam waylude doosgal leydi ngal, alaa e sago tataɓe ɗiɗi parlemaa oo keɓee. Alaa e sago ɓesngu nguu jaɓa ɗuum. Ɗum wonaa huunde newiinde. » Keɗo-ɗee mo ɗoo :  https://www.youtube.com/watch?v=6mphEnJD3KA BAB
https://pulaar.org/2017/04/23/ko-kalifu-ndeenka-leydi-haali-e-referaadoom/
Ñokkaan Jibi Amar lollirɗo Ñokkaan Jibi Selli mo Siñtu   Bummaka ɗaldii. en yeeleende e yeeweende. Ñokkaan Jibi Selli jibinaa ko hirnaange Kayhayaɗi, to   Gorgol. Nde o yonti naatde jaŋde ko jinnaaɗo makko Amar Demmba winndani mo ‘ba’. Caggal ɗuum o fayti e junngo Ceerno Saydu Tafsiiru to wuro Goŋŋan. O ummii ɗoon o fayi wuro Daabiya Hoyre Foonde e junngo Ceerno Maamaadu Omar Kan. Ñokkaan Jibi Amar lollirɗo Ñokkaan Jibi Selli mo Siñtu   Bummaka ɗaldii. en yeeleende e yeeweende. Ñokkaan Jibi Selli jibinaa ko hirnaange Kayhayaɗi, to   Gorgol. Nde o yonti naatde jaŋde ko jinnaaɗo makko Amar Demmba winndani mo ‘ba’. Caggal ɗuum o fayti e junngo Ceerno Saydu Tafsiiru to wuro Goŋŋan. O ummii ɗoon o fayi wuro Daabiya Hoyre Foonde e junngo Ceerno Maamaadu Omar Kan. O ummii e oon o naati e junngo Ceerno Maalik Pennda to Sillaa Joŋto. Sakkitorii jaŋde Ɓuraana ko e Daabiya Oodeeji e junngo Ceerno Aamadu Daabiya Aan. O fuɗɗii jaŋde sariya ko Ceerno makko mo o janngunoo to Daabiya Hoyre Foonde, hono Ceerno Maammudu Umar Kan. Nde o ummitii ɗoon o sakkitorii sariya ko Likseyba Gorgol e junngo Alfaa Demmba   Umuru Sih mo Likseyba Gorgol.   So tawii ko almudaagal makko ngay, naatni mo heen ko Demmba   Daawuuda to Aañam Liiduɓe to Senegual. Ñokkaan ko jimoowo ŋanaa, nanaaɗo, ganndaaɗo. Mo o foti welde daande weeɓaani, mo o foti moƴƴude hakkille ina saɗi, sabu wiyaama kala ko o jaŋngi gootol o huñoto. Yoga e ko Ceerno Boy to Woodoɓere winndunoo e jime,   ko kanko lollini ɗum en e aduna he. Ko noon ne e deftere sariya jime nde ceerno Abdaraamaani Banaaji firnoo e Pulaar ko kaŋko lollini ɗum haa yettii e jookli aduna kala. Ko ceerno Saydu Nuuru mo Paate Galo jaarnoo e ɓurɗo winndere ko   noon e jime goɗɗe Alliyankooje haa teeŋti noon e jime almudɓe Ngay, fof o waɗii heen ñalɗi e ñalaaɗe e ñaamgolluuji.   Ñookkaan mantiino Alla, jaarino nelaaɗo, o yimiino Annabaaɓe, o maniino waliyaaɓe, o mawniniino sarifaaɓe,   seeraani e teddinde seerenɓe e moƴƴuɓe kala no ciforinoo. Ñokkaan Jibi Selli pasninooɗo Pulaar, toownuɗo ɗum ittani ɗum geɗal e fotde mo golle mum njejjittaake e kala yontaaji. Ñokkaan Jibi Selli yalti aduna ko weetndoogo aljuma 10/10/2008 to Nuwaasoot, o artiraa wuro makko oon kikiiɗe aljumaa. Ko oon kikiiɗe min njettii Siñtu Bummaka hawrude e wirwirnde makko.   E oon kikiiɗe ko ceedii-mi e ɗee baamuule ko, otooji   ina njuppa yimɓe, saretaaji ena ngara, waɗɗiiɓe ɓe e yahrooɓe koyɗe ena mbaañoroo kala banngeeji. Sarifaaɓe e seernaaɓe ummoriiɓe e kala jookli ngardi e ɓerɗe cuniiɗe e jeese ñirɓiniiɗe. E oon kikiiɗe ɓeydii-mi laaɓeede woni goonga tan ko wonde moƴƴo suɓoo faggaade moƴƴuɓe caggal nde anniyaaji kesɗitinaa gooski ki juulaa e gardagol ceerno Mammadu Bookar mo Kayhayɗi waktuuji joy pawɗi 50 hojom, Ñokkaan naatnaa e suudu mum, wirnaa, wirnii gite yiɗɓe e sehilaaɓe. O ɗaccii golle makko ena daartee. Juulɓe kala nduwii ɗaccitaa caaktii.   Yo Alla lomtono en, lomtinana en. Yoo Alla yurmo mo, yaafoo mo, yaaforoo kala maayɓe juulɓe. Aamiin Abuu Aamadu Joop
https://pulaar.org/2008/11/15/nokkaam-jibi-selli-wirniima/
E kɗl Ɗahiiru Sih, yo Alla yurmo mo, yaafoo mo Pinal noddi ko neɗɗaagu, neɗɗaagal. Sabu jawdi haalantaake haala pinal. So Pinal haalaama tan noddi ko innama aadee. Yimɓe noon ɗo ndenndi fof; ɗo nganndondiri fof pinal feeñat ɗoon. Pinal wayi kono yertere mawnde nii, so a feƴƴii maa wood ko taw-ɗaa to nder to. Ko taw-ɗaa to nder ko, ɗum woni mbaydi, ko ɗum woni faayiida leñol. Fof ko heen jeyaa, fof ko heen yaltata, tammbii pinal ngal. So jeyaaɓe e ɓamtaare pulaar kaalii haala pinal, ko ɗum fotde … Naatirgel Banndiraaɓe ko kaalat-mi ɗo ko noon ko laawol paytungol e gannde kese lelnaaɗe, laawol diine ko bannge, ngol kadi ina woodi. Nde neɗɗo feeñi nde woɗɗondiraani e jawdi, hol ko waɗi noon? Nde neɗɗo feeñi nde, jogii ɗum ko njawdiigu : wonde jawdi. Hol ko ɗum firtata? ko  wel maa fof waɗ! ko njiɗ-ɗaa fof waɗ! Njogi-ɗaa tan ko doole maa, mo mbaaw-ɗaa fof moññu no njiɗir-ɗaa fof; ɗum noon wayi kono nguurndam jawdi nii to ladde to. Ndee toɓɓere alaa e sago njaajno-ɗen heen! Ɓe mbiyi geɗe tati ina e neɗɗo:  nde neɗɗo feeñi ndee heen geɗal alaa, ko geɗe ɗiɗi ɗee tan o jogii. Geɗal tataɓal ngal ma en kaal hol no ngal ardi. Ko nder  neɗɗo, nder fittaandu neɗɗo ina woodi bannge, wiyat maa tan ko “waɗ ko mbele-ɗaa fof! ko njiɗ-ɗaa fof waɗ!” No jawdi waɗta nii, ko njiɗ-ɗaa waɗde fof waɗ. Ɗum woni “les pulsions interieurs “, ko mbiyaten ɓernde. Firtata, ko miin so tawii wonii e am tan ko njawdiigu , mi yiyataa goɗɗum, mi anndaa ko haɗaa, alaa ko haɗaa. Huunde fof ko mi jamirɗo hoyre am! Ko mbelaa-mi mbaɗat-mi, ko njiɗ-mi mbaɗat-mi; ɓe mbiyi ɗo neɗɗo “est un être de plaisir” , ɗum woni “neɗɗo ko weli ɗum tan waɗata” , ɗum noon noddi ko njawdiigu ɓaadi alaa ɗo haaɗi hankadi. So yehii haa juutoyii, so pinal naatii, wonta neɗɗo waɗta naatnude peeje, ɗeen peeje payti ko e nehdi. Hol ndiin nehdi, neɗɗo waɗta wiyde : ɗum ɗo ina haɗaa, ɗum ɗo haɗaaka. A yiyi, adan mbiyno-ɗen ko alaa ko haɗaa. Hankadi renndo won ko yaltini, wiyi ɗum ɗo ina haɗee, ɗum ɗo ina yamiree. Neɗɗo yo haaɗ ɗo. Neɗɗo hol to yawtu ɗo. Ɗum ɗo ina foti waɗeede, ɗum ɗo fotaani waɗeede. Neɗɗo gadano o noon anndaa ko foti e ko fotaani. Fof ina fotani ɗum, sabu alaa pinal. Ko ɗuum weli ɗum, en njiyi neɗɗo ko “ko welata ɗum tan” . So ɗiiɗoo fannuuji ɗiɗi pooɗondiri noon, ko dañaatee heen ko, ko ɗum tagata neɗɗo o. Maanaa neɗɗo yaltata ko e pooɗondiral njawdiigu ngu e oya to bannge, ko renndo waɗi ina yamiraa, ina haɗaa , ina neha. Ngal pooɗondiral hokkata ko wiyatee “neɗɗo” ko. Jooni noon eɗen nganndi, hade renndo ngo waɗde, ina yaltina won e miijooji no yimɓe poti wuurdude, hade ɗum arde, ngannden tawo oo neɗɗo adan no o woorunoo. Hol no o wuurdunoo. Kala ko jokkii e makko kanko neɗɗo o, so yawtii hankadi no o waynoo adan nii, hono njawdiigu, kala ko ɓeydii e makko hankadi woni Pinal. Nganndee noon banndiraaɓe, so tawii en njuutniima heen, ma en nganndu kanko neɗɗo o, fannuuji ɗiɗi ina kaalaa e makko. Won wiyɓe nde neɗɗo tagaa nde neɗɗaagal ina waɗaa e mum seeɗa, heddotoo tan ko ina yaha ina mawna. Neɗɗo juuta duuɓi, ina juuta nguurndam neɗɗaagal ngal ina yalta e mum (ina feeña). Won wiyɓe alaa, Alla waɗi neɗɗo kañum sahaa e sahaa fof ina tagtee ina wonta goɗɗum. Adan ko nii waynoo, jooni wontii nii. So yawtii wontoyta ko neɗɗo goɗɗo. Ɗum waɗi, joom binndi en mbiyi, so tawii en njettiima e neɗɗaagal ko mbiyaten neɗɗo ko, so en keɓii toon, walla so tawii en njettaaki toon, walla so tawii en njawtii toon, ɗoon woni ko wiyetee “thèse Darwin” . Darwin ina haala ɗum. Mi rippa seeɗa e ɗum ɗo. So tawii neɗɗo nde tagaa nde won ko waɗaa e mum seeɗa wiyatee ko neɗɗaagal (aawdi neɗɗaagal ina e makko). So tawii nde o juuti nguurndam fof ɗum ina ɓeydoo (so mi wiyii neɗɗo noon ko e mbaydi timmundi, ɗum ko yimɓe fof), wonaa kaari, walla kaari, alaa ko neɗɗo o. So tawii ɗum ina e makko, omo yaha omo taftoo, waɗi noon ko aawdi neɗɗaagal ina e makko, ɗum mawna, ko ɗum waɗtata mo neɗɗo. Ɗum so tawii ko noon woori, ɗum kadi miijo mum ko bannge, won gannde keewɗe ina njalti ɗoo kadi, ɗoon ɗo Darwin haali ɗo. Won wiyɓe alaa, neɗɗo sahaa e sahaa fof ina taftee (tagtee) ina wonta goɗɗum. ko Lamartin haali ɗum, oon ko ganndaaɗo. Heddotoo noon ko ɗoo jooni, won ganndo gooto, ko o ganndaaɗo kanko ne, o wiyi : ko waawi wonde heen fof, so yiɗii wona aawdi, so yiɗii sahaa e sahaa o tagtee o wonta goɗɗum, faayiida e leñol ɗo o woni ɗo, ko ɗoon ƴeewatee. Holi oon faayiida? Pinal ngool leñol, pinal leñol ngol ɗo tolnii fof, ko ɗoon neɗɗo o tolnotoo. Won ko o wiyata “la nature naturante”, hol ko ɗum firtata? Ɗum firtata ko tagoodi tagtatoondi. So tagoodi tagtiima huunde noon, ndeen huunde wontii goɗɗum. Ɗum woni “nature naturé” , hol ko ɗum firtata? Ɗum firtata so tawii ko goonga nde tagaa ɗum nde, mbay-ɗen ko no jawdi nii. Ɓe ndokkii heen yeru filmo Mowgli.( Mowglii ko neɗɗo , jibinaa ko e wuro, weddoyaa ladde gila ko o tiggu, o wondi ko e jawdi, omo mawnidi ko e jawdi. Omo wayi no jawdi ndi wayi nii, o ñaamirta ko hunuko, o anndaa comci, sibu ko renndo anndi comci, o anndaa haala, o waawa haalde sabu ɗemngal (ma en ngartoy heen) ko ɗum woni faayiida ko kaalaten ko fof. O wayi tan ko no jawdi nii). Oon ganndo mo mbiynoo-mi naane o, o wiyi : wiyeede neɗɗo nde tagaa nde aawdi neɗɗaagal ina waɗaa e mum, ina majjinaa e mum, ina mawna tan ina ɓeydoo. Oon kaalɗo ɗum o, o yahdaani e ngoon miijo. O yahdaani heen sabu ɗum miijo ngo cakkitii-mi haalde ngo wiyi : “Neɗɗo tagata ɗum ko yimɓe, tagtatoo ɗum kadi ko yimɓe, yimɓe renndo ngo o woni ngo” Ko ɗum addani-mi wiyde ko tagtatoo neɗɗo ko, ko gila e nehdi renndo. Renndo fof ina jogii nehdi mum. Renndo fof ina jogii gannde mum. Renndo fof ina jogii pine mum. So tawii en njuurnitiima haala ka, ma en nganndu, nde neɗɗo feeñi wonaani hay dara nde, wayi tan kono fittaandu heddiindu e ɓalndu mehru. Ko renndo ɓoornata ɗum comci, waɗnata ɗum haa wona neɗɗo. Hol ko o ɓoornotoo? O ɓoornotoo ko ko wiyetee Pinal ko. A finii ko a majjuɗo, ɗum noon nguurndam ko yimɓe tagtoto maa, peewnat maa. Ɓe mbiyi kamɓe annduɓe, nde neɗɗo feeñi nde, yahi haa ɓooyi ƴeestii seeɗa seerti e jawdi. Tee nde o seerti jawdi nde, o adii fof ko ƴeewde hol no o wuurdata : O yaltini waaño. Hol no o waañirta? Dogatno tan haa heɓtoo lella jagga ɗum …Cellal mum ina hokkunoo ɗum, en mbiyi ɓe ngoɗɗondiraani e jawdi ndi ɓe nguurdunoo ndi. Nde yahnoo haa ɓooyi, ɓe njaltini ko wayno laañe nii, ɓe tafi ɗum. Ɗum ɗo ko pinal hakkille yaltini ɗum. Juuti-juuti haa gannde kese ngabbii heen kadi seeɗa. Refti heen ko miijo ko mbiyaten “les croyances réligieuses” ko wiyatee diineeji ndeen. Nde neɗɗo ƴeestii nde, nde wonnoo fuɗɗiima faamde  won ɗo haaɗi, neɗɗaagal mum, doole mum, e baawal mum won ɗo haaɗi, alaa e sago nawta ɗum, halfina hoyre mum goɗɗum. Halfinde hoyre mum goɗɗum wayi ko no rewde won e geɗe nii. Ko ɗoon woni diineeji ndeen puɗɗii yaltude. Hol ɗiin diineeji? Eɗen nganndi won ko mbiyaten goglisme, firtata ko ɓeeɗoo njogii tan ko diine jawdi, ɓe ndewi ko jawdi. So tawii eɗen poti rippude heen seeɗa, eɗen nganndi nde neɗɗo fini nde kañum ne, nde wonnoo renndo ɗo fini ɗo won ko jogii, ina jogii pinal nguurndam, ina jogii no foti yahreede haa neɗɗo daɗa e boneeji maayde. So tawii ko ina daɗoo, daɗa heen. So daɗotaako noon ko Alla waɗi. Jooni noon ɓeen ne njaltini peeje, ɗeen peeje ina keewi seeɗa. Ɓe kaalii heen halfinde hoyre mum won e miijooji nder diineeji ɓooyɗi, mi haalaani heen haala Islaam. Mi haalaani hono defte jippinaaɗe ɗe, ko nanndi e Islaam. Wonaa ɗum kaal -mi, kaal-mi ko diineeji ɓooyɗi. Ndeen oɗon nganndi pullo ina jogii heen fannu mawɗo, ina winndanaa heen deftere mawnde. Jiɗɗo janngude nde yo o rutto e deftere nde “Vincent Monteil” winndi “Les Peulhs en question” . Yo o ƴeewoy ɗum ma o taw heen pullo hakkunde mum e jawdi, ɓe mbiyi kono funeeɓe nii. Hol ko waɗi mi wiyde mbayi kono funeeɓe nii.  wonaa noon funeeɓe no njaggirten funeeɓe nii, rennduɓe reedu njibinaa ñalawma gooto, alaa. Ko nanndude nde, woowondirde nde, anndondirde nde ; ndeen so pullo yahii ladde ina rewi e jawdi (aynoyii) seertat e comci. So o seertii e comci noon wayi kono o ruttiima e no tagiranoo adan nii, no mbiyru-ɗen adan, nde neɗɗo feeñata nde. Hol ko waɗnata mo noon? Waɗata mo waɗde noon, tawdi eɗen kaala diineeji maɓɓe ndeen, ko anndude so o heddiima ɓalndu mehru, alaa ko waawi fosaade mo, ko nanndi e seyɗeneeji e ko wonaa ɗum tan. So o heddiima ɓalndu mehru, ko ndeen o waawata faamondirde e jawdi ndi o reenata ndi. Ndiin jawdi noon, kala ko yiyi, ina haalana mo, kala ko sooynii ina faamnina mo. Ko ɗum tagi ɓe mbiyi, fulɓe ndeen ina faamondiri e jawdi mum en. Ko ɗum waɗi hay sinno njawdi leliima ina fettoo, ina tiiɗi pullo hirsude ɗum sibu wayi kono hirsude hoyre mum nii; ko ɗum woni maanaa oo. Goglisme noon haa jooni won rewɓe heen. Enen ko en juulɓe, en ndewii Lislaam, kono so en njahii ɗo Enndo ɗo, e miijooji Mahandman Ganndi yaltini, omo haali heen geɗe keewɗe, ko wayi no haala ndiin jawdi ekn. A yahat e Gure laamorgo maɓɓe, hono Ñewdelli, kawraa e nagge tawa a suusaa feraade ɗum; ko aan taaratoo ɗum ngoppaa yaha. Sibu ɓe mbiyi (kamɓe Enndonaaɓe) jawdi fof, nagge fof, woni ɗoon ko fittaandu taaniraaɓe, njaatiraaɓe maayɓe adan, Alla artiri ɗum e nder jawdi ina yaha ina yiyloo; ɗum noon, ko ko reenatee, waretaake. Ɗum waɗi fulɓe men, enenne ga, hirsude dammuwol wayi ko no warde hoyre mum nii. Ɗum noon ɗiiɗoo miijooji, ɗeeɗoo pine, won ko jogori yillaade ɗe. Hol ko yillotoo ɗe? Yillotoo ɗe ko kalfaandi. Kalfaandi, kañum heewi bonnude geɗe keewɗe. Kalfaandi, ko bonni ɓuri heewde e ko feewni. So tawii en nduttiima e ngooɗoo miijo, eɗen nganndi miijo diineeji men gadani won ko mbelsindi-ɗen heen. Kono eɗen ndewi ɗum haa jooni. Oɗon nganndi ko fayti e mecce. Kala meccal e mecce Fuuta, roondii ko fannu e pinal. Mbiɗo hokka on yeru e maabuɓe. So en nduttiima e wootere e defte Aamadu Hampaate Bah, o wiyi, ɓamti ɗum ko goɗɗo ina wiyee Ki-Serboo ina winndi “Daartol Kuuɓtidinngol Afrik” , eɓe njaltini ɗoo miijo, miijo ngo ina foti yuurneede, miijo ngo fayi kadi ko e fulɓe. Hol ko ɓe kaali e diineeji gadani ɗi? Kaalat-mi ko diineeji gadani ɗi.  E fuɗɗorde majji, Alla wiyetenoo ko Geno, Pullo wiyata Alla ko Geno. Ko oo Geno biyateeɗo Kiikalla, oon woni kalfinaaɗo aduna o yo o feewnu ɗum. Ko o maabo. Hol no o feewnirta aduna o? Kanko noon, e miijo Aamadu H. Paate Bah ko o Maabo. Hol ko waɗi en wiyde ko o maabo? sabu omo jogii “caali cañirka “. Oon nokku ɗo o liggotoo ɗo, so a ƴeewii bannge ñaamo e caali ki (atelier o) ina waɗi ko wayi no cawon 33 to yeeso to; to o hucciti to, won ko falii mo toon ina wayi no sawru mawndu nii; ɗo o fawi koyɗe makko ɗo, sawru nani dow, sawru nani les, omo ɓili heen koyɗe makko omo nawa dow, omo artira les. Ina hasii o waɗa ɗoon ko wayi no ceenal seeɗa. Ɗoon baylo ina waɗa noon (ma en ngartoy heen). Ɗee geɗe hol ko pirtata? Mi wiyii no on naane, geɗe keewɗe eɗen mbaɗa ɗum, so en naamndaama mbiyen en nganndaa walla  eeh! tawi eɗum jogii maanaa! Ko kaalnoo-mi naane : ɗoo jooni cabbi capanɗe tati e tati (33) ɗe ko pirtata? Firtata ko Allaaji 33 fulɓe ndewnoo. Holi ɗiin Allaaji? Eɗen njogii ɗi  haa jooni, eɗen ndewi ɗi en tinaani. Won wiyɓe enen ko njogi-ɗen, inɗe men ɗe, ko inɗe Allaaji ɓooyɗi, noon wayi! Ko nanndi e inɗe ɗe nganndu-ɗen Penndel en, Demmbel en, ekn…Ɗee inɗe noon wonaa arab addi ɗum! Ɗo tawi ɗe. Nde Arab ari momtude pine men ma a taw ko feewnitde? Ɗoon won ko ɓe ngitti, won ko ɓe ngoppi ɗoon. Tuubakooɓe nde ngari, won ko ngardi kañum en ne. Ɓeen ne ngari mbiyi so a yiɗii nuskude, so a yiɗii fuuynude leñol ngadorto-ɗaa ko jumpude ɗemngal mum. Hol ko waɗi noon?  Ɗemngal woni faawru ! Hay pinal woni ko nder. Won wiyɓe ko pinal moofti ɗemngal, won wiyɓe alaa! Doole ɗemngal no wayi nii, ko kam moofti pinal. So wiɗtaama fof ina yiytee heen. Ɗum eɓe luurondiri seeɗa… Ɗum ɗo fof e wayde noon, kanko maabo jooɗiiɗo o, biyaaɗo yo feewnu Aduna o, sawru mawndu wonndu yeeso makko ndu, ɗum firtata ko : “Minen dey min payi ko yeeso, alaa ko waawi ruttinde min” . Ɗo o awƴata ɗo, koyɗe ɗe no njahrata dow e les ina ngarta nii, ɗum ko omo nodda Geno, Geno woni Alla maɓɓe : so o jippinii les o ƴetta doole, mbele omo waawa yettoyaade Geno. Ɗum noon hol ko o dañata heen? o dañata heen ko lefol. Lefol ngol faayiida mum, neɗɗaagal mum ina barkinoree haa jooni. Ina hasii won e seernaaɓe won ko nganndi; ɓe mbiyi so aɗa waɗa ɗum, mbaɗdataa ɗum ko e lefol nanngam…. Ɗum ɗo won ganndal kadi suuɗii toon. So en njawtii toon, en payii to wayluɓe. Wayluɓe hannde ina mbiyee eh ! Kono noon ina anndaa hono ko Aamadu Hampaate Bah wiyi : “Baylo hula haa aña ” So a hulii huunde haa a hulii, ɓernde hulii hulii, a añtat ɗum, ɗum ko kulol. Hol ko waɗi noon? kamɓe ne eɓe nokki e ganndal. Ganndal mawngal ngal Geno ina totti ɓe, eɓe ƴetti heen… Kanko maabo oo noon e ko haalaa, ko Aamadu Hampaate Bah en mbiyi, ko kanko woni cubballo.Hol no o wontiri cubballo? Ɓe mbiyi ko cuballo wonti maabo, ɓee mbiyi ko maabo wonti cuballo! Hol ko addi ɗum? Addi ɗum ko nde ɓe njahata, kamɓe tan ɗiɗo jiiduɓe yumma e baaba. Ɓe ngari, eɓe ɗomɗi, eɓe njaroya. Ɓe njahi ha ɓe paandii maayo, miñiraaɗo o seli koyɗe, nde selnoo koyɗe Alla holli ɗum jinne gooto. Jinne oo ina saña, jaggi mo. Oya darii ko juuti yiyaani mo, haaɓii, yiylii yiiytaani. Kañum fayi maayo. Kañum nde yettii maayo nde, tawi ɗoon debbo joom jubbi keewɗi kañum ne. O jooɗi, o yari haa o gasni. Oon wiyi mo : “waɗii duuɓi nanngam (mi yejjitii duuɓi ɗi) alaa jippiiɗo ɗo ina yara. Miin so neɗɗo yarii e am mi weltoto. Mi duwani-maa ma” , o  jaggi mo, fooɗi mo nder, mutni mo nder maayo. Nde o suppitii, o yaltidi e ganndal. Ɗoo jooni yimɓe ɓee mbiyi ko kamɓe ɗiɗo njidi yumma e baaba. Kono noon ina wiyee ganndal  dow, ganndal ooɗoo maabo, e ganndal oya too gonɗo nder maayo, gannde maɓɓe ɗiɗi tammbii Aduna oo. Ɗum waɗi e gannde, kamɓe annduɓe meeɗen, miñiraaɗo o heddiima to cañoowo dow to, mawniraaɗo o jippiima ina yara. Alla yaltinii gooto e tagoore mum e maayo he, debbojuutɗo jubbi, heewɗo jubbi, mo wonaa boɗeejo, ko o ɓaleejo, ko o daɓɓo, omo heddii ɓalndu mehru, o feeñanii mo haa e enɗi hee… Caggal nde ɓe ngasni janngude, ɓe njiytondiri, ɓe njokki laawol maɓɓe. Ko ɗum waɗi wiyeede gannde men keewɗe ko maabo e cubballo njogii ɗum. Ɗahiiru Sih, porfeseer Yo Alla yurmo yaafoo mo.
https://pulaar.org/2011/07/16/hol-ko-woni-pinal-2/
No ɗemɗe keewɗe nii, Pulaar ne jeyaa ko ɗemngal guurngal he nder laylayti renndo. Nguurndam ɗam ina waawi jogaade sifaaji keewɗi : 1. Sabu yimɓe ɓee  waasde ɗumen wonde jannguɓe ɗemngal ngal kañum en fof ; 2. Sabu baasgol fotde tolno e humpito. 3. Ko nokkuuji e nehaaɗe ceertu-ɗe tawndirde e nder dingiral gootal. No ɗuum wayi fof Pulaar ina yetti Allah no feewi, sabu ina teskaa hannde yonta oo ina reerɗi e binndol ɗemngal ngal. Ko noon ne naamne jowitiiɗe e coñce haa taarikaaji leñol ngol, ɗuum ina wuurti no feewi e nder laylayti ɗii. Gagga mawɗo jogaaɗo heen tan, ko nde wonnoo jannguɓe lugginiɗiniiɓe e ɗemngal ngal keewaani e nder dingire hee, sahaa kala naamne lugge toɗɗiiɗe ɗemɗiyankaagal ngarat ndonka jaabawol. Walla nii heen sahaa jaabawol heɓee tawi nootaaki he maanaa cañu helmere ndee to ɗemɗiyankaagal. Yeru: Ko allah tan danndi mi. Heen mbiya allah wonaa tan, e dow miijaade tan oo ko pamɗingol allah. Oo tan, ko oo teeŋtinirgel no yoga e kelme e alkule  teeŋtinirɗe. So tawii ko ko famɗi haaletee, o teeŋtina pamɗugol. So tawii ko ko mawni, o teeŋtina mawnugol. Caɗeele dewɗe heen ko caɗeele paltagol kelme e kuutorɗe jiggaaɗe. Yeru kelme: – Jarabi – Ndewnel – Takannde dow e takannde les ekn… Kuutorɗe: – Wutte – Coorumbal – E yoga e ko tawatee e jimɗi awluɓe e cefi subalɓe. Ko heewi e kelme nani wiyee hannde ko jiggaaɗe, haa so ɓooyii wayata ko no, ko enen tan ngoni jiggotooɓe kelme nii. Tawi kala leƴƴi kodduɗi, njiidi pinal walla taariik. Ɗiin leƴƴi ina mbaawi raaɓondirde geɗe keewɗe ko wonaa tan ɗemngal kaalateengal. Eɗi ndaaɓondira he ɗemngal, ɓoornateeri, ñaamdu haa e pijirlooji. Kala heen noon ko juuti, ɓooyi, ina waawi dolee haa yimɓe koroo anndude leñol jeynongol ɗum. Kono ngam fellitde ñaawde heen huunde ko fulɓe njeyi walla njeyaa, yo a taw joomum ko karallo e oon fannu. Sabu kala ko neɗɗo haali nanaa, ina waawi jaɓee.  So jaɓaama hawrii e wonaa ko woodi, ina waawi wonande ɗemngal ngal e pinal ngal ustaare nde weeɓaani feewnitde. Daawuuda Sammba Ndonngo
https://pulaar.org/2020/12/12/cellal-e-rafi-mo-%c9%97emngal-pulaar-jogii-he-nder-laylayti-renndo/
AQMI jibinaa ko caggal naatgol GSPC  e nder Al Kayda mo Ben Laaden. GSPC ko fedde jihaadi Alaserinaare sosaande e hitaande 1998, e sahaa nde GIA (Goomu Lislaam njogitiingu, hono Groupe Islamique armé). Caggal nde ngu naati les wimmbo Al Kayda, ngu sarii e nder diiwaan Saahal oo kala, gila Muritani haa Niiseriyaa, ƴaaŋan maa Mali e Niiseer. Ina wiyee wonnoo fayndaare Ben Laaden nde AQMI sosaatee nde ko Orop, kono, nde tawnoo  toon ina metti heɓde, ɓe ngarti e Saharaa. AQMI jibinaa ko caggal naatgol GSPC  e nder Al Kayda mo Ben Laaden. GSPC ko fedde jihaadi Alaserinaare sosaande e hitaande 1998, e sahaa nde GIA (Goomu Lislaam njogitiingu, hono Groupe Islamique armé). Caggal nde ngu naati les wimmbo Al Kayda, ngu sarii e nder diiwaan Saahal oo kala, gila Muritani haa Niiseriyaa, ƴaaŋan maa Mali e Niiseer. Ina wiyee wonnoo fayndaare Ben Laaden nde AQMI sosaatee nde ko Orop, kono, nde tawnoo  toon ina metti heɓde, ɓe ngarti e Saharaa. Ko Abdel Maalek Durukdel (Abuu Musaab) gila 1994. Ko o ganndo ko fayti e Shimii (Chimie). O rewri ko e Jordaaninaajo biyeteeɗo Abuu Musaab al Zarqawi, gardiiɗo fedde nde to Iraak ngam naatde Al Kayda. Durukdel sosii tuddule ekkito hare to Kabili ngam heblude sanɗaaji jihaadi ummoriiɗi to Maruk, Libi, Tunisi, Muritani, e nokkuuji goɗɗi. Aɓe ngona 200 haa 300 e nder cukkiri Kabili. AQMI waɗi ko goomuuji goomuuji, hono ‘katibaaji’ (keeweendi «katiba») e nder Saahal e Saharaa. Ɗi ngonataa ɗo gootel. «Katiba» ko innde goomuuji konu dillere ndimaagu Alaseri (ALN) nde haɓantonoo ndimaagu Alaseri nde. Katiba kala ina jogii «amiiru» mum, tee ina waɗi capanɗe tergal. Toɗɗotoo amiraaji ɗi ko Abdel Maalek Durukdel. Ɓurɗi mawnude ɗi ko ɗiɗi : – Katiba hirnaange, ɓurɗo waawde yande e Muritani. Ardii mo ko Moktaar bel Moktaar (Khaled Abuu walla «Mister Marlbor»). – Katiba fuɗnaange baggoowo hakkunde worgo Tunisi e rewo Niiseer e fuɗnaange Muritani e Caad. Ardii mo ko Abiid Hammadu ganndiraaɗo kadi Abdel Hamiid Abuu Zayd.
https://pulaar.org/2010/09/30/hol-ko-woni-aqmi/
Ko adii nde naatanten daartol nokku oo, ena jojji nde njubbanten banndiraaɓe e ganndal leydi ndii, keeri mayri, leƴƴi taweteeɗi ɗoon e ɗo faggudu mumen ɓuri abbitoraade haa gooto fof daña yiyannde e diiwaan mo njiɗ-ɗen joofaade oo. Nokku biyeteeɗo Ɓunndi oo woni ko e nder leydi Senegaal. O heedtiri ko bannge funnaange-rewo, hakkunde diiwanuuji Fuuta-tooro, Galam, Bammbugu e Jolof . Wonande koɗɗo e Fuuta – tooro , Ɓunndu tuggi ko e Caaɗngol Njorol hakkunde Demmbankaani e Seeruga haa Kaaƴe Ƴeew to bannge worgo. Rewo haa funnaange-rewo diiwaan oo, woni toon ko Maayel Fallemme (maayel tokosel e Sooninkoore). Koɗi e nokku oo ko Fulɓe, Sooninkooɓe, Manndinkooɓe, Jolfuɓe e Jaarankooɓe. To bannge faggudu, Ɓunndu wuuri ko e ndema, ngaynaaka, njulaagu e awo. E wiyde jinnaado men Gaay Siley Manngaan to Sahre Fadduɓe, adii hoɗde e Ɓunndu ko leñol Fadduɓe ena ummorii diiwaan Jolof. Fadduɓe, nde koɗi haa wonoyi duuɓi 80, Girooɓe ngari ena ngummorii Manndeŋ, tawi ɓe ɗoon. Girooɓe ɓee koɗdi e maɓɓe kadi fotde duuɓi 80 goɗɗi, nde Alhajji Maalik Sih fuɗɗii arde ena ummorii Fuuta-tooro, tawi ɓe ɗoon. Garal Fadduɓe e Ɓunndu Fadduɓe peri ko to wiyetee Jolof e wuro ena wiyee Nammandiiru. E sababuuji fergo ngoo, miijooji ɗiɗi kaalaama heen: – Miijo adanngo ngoo wiyi addani Fadduɓe ferde ko laamu ndoolndooliiwu pawanoongu e dow maɓɓe ummoraade ɓiyi baaba maɓɓe jooɗinooɗo e jappeere. – Miijo ɗimmo ngoo (ngoon ɓuri dowlude) wiyi tagi ɓe ferde ko ngam humpitoyaade no maayde wayi. Ɓe nanatno maayde tan. Hay gooto e maɓɓe meeɗaani yiyde maayɗo saka annda no maayde wayi. Ndeen ɓe perii, adii maayde e maɓɓe ko suka gorko.  Heddiiɓe ɓee kuli, ɓe mbiyi eɓe nduttoo to ngummorinoo too. Ɓe ndeftii e cawaaje maɓɓe, ɓe ngarti haa e diiwaan ɗo ɓe koɗnoo ɗoo, wuro ngoo majjiri ɓe, ɓe ndonki yiytude ngo. Ɓe ngumpilii ko juuti, mawɗo fergo ngoo wiyetee ko Paalumpa Sammba, wiyi yo ɓe ndew e mum. O wondi e oon sahaa ko e worɓe Fadduɓe njoyo: Nguy, Mbaayaldi,Taataa Jaataa, Dalla Kirintee e Yappa Koloor Nii woni ɓe naatti e ladde, gila Jolof ɓe ndartaaki haa ɓe naati e nokku biyeteeɗo hannde Ɓunndu oo. Ɓe naatiri e nokku oo ko bannge funnaange-worgo, ɗo wiyetee Ñagaala, ɓe njirlii e makko haa ɓe ndaloynoo. E oon sahaa, alaa fof ko e woni e nokku hee so wonaa kulle ladde e jinneeji. Jinneeji ɗii ena mbaɗi laamu cañngu, ena ngardini mawɗo mumen ena wiyee Galdaŋ. Nde Fadduɓe ɓee ngari, koɗdigal mumen e jinneeji ɗii ronki feewde, ɓe kaɓi hare juutnde, muusnde. Fitina maɓɓe ardi ko e kuɓɓugol jeynge. Ko Fadduɓe ɓee kuɓɓunoo jeynge. Ndeke ɗuum jeyanoo ko e woɗaaji jinneeji, jinneeji ɗii mettini. Nii woni, rewi woppaani, haa Galdaŋ mawɗo jinneeji ɗii betti Paalumpa Sammba, mawɗo Fadduɓe, e Maayel Fallemme tawi ena ɓoorti ñawndolle mum, ena lootoo, wari ɗum. Ndeen Paalumpa Sammba waraama, Fadduɓe heddiiɓe ɓee( Nguy, Mbaayaldi, Taataa Jaataa, Dalla Kirintee e Yappa Koloor) mbaɗi batu ngam ƴeewde peeje no njoɓtorii. E nder njiilaw maɓɓe peeje, woodi e maɓɓe ruttitiiɓe haa to nder diiwaan Jolof. Ɓe njiydi e silitigi mawɗo, baañoowo rokki sirlu no jinne wardetee e kaɓirɗe, haalani gooto e maɓɓe fof ko fotata waɗde, ɓe ngarti e Ɓunndu. No silitigi oo wiyrunoo ɓe nii, ɓe mbaɗiri noon. Ɓe tawi Galdaŋ ena jooɗii e jappeere mum hakkunde jinneeji, ɓe mbari ɗum. Batu fusi, jinneeji carondiri, gooto fof rewi tiinde mum. Fadduɓe ɓee ndiddi ɗi haa to Caanngol Meretaawol sara Tammbaa Kunndaa, hakkunde Nawde e Koccaari, nanngi heen baylo boofo ena wiyee Duusi Kuri, ngartiri. Ɓe calii warde, ɓe calii leeptude mo, ɓe ɗaɓɓiri mo yo won ɗoon, ɓe kodda e nokku hee. Jinne oo jaɓi, heddii ɗoon. O hoɗi ko e caanngol gonngol hakkunde Kaaƴel Sammba Buubu e Sahre Fadduɓe. Omo wuuri haa hannde sabu o yiyaama ɗoon e hitaande 2014 ndee e wiyde Sahrenaaɓe. Fadduɓe ngadii hoɗde e Ɓunndu ko e Sahre Fadduɓe. Caggal hare maɓɓe e Galdaŋ, ɓe peri, ɓe ciiñtoyi wuro ena wiyee Maama Ndaw, hakkunde Wubbawol e Wuro Sule, hirnaange Kiidiira, fotde ko ena wona 15 km. Caggal ɗuum, ɓe koɗoyi to wiyetee Kummba Ndaw ( won waɗɓe ngoon wuro woni ko to bannge Muritani, sara Kaabu Gidimaka. Won wiyɓe kadi Kummba Ndaw woni ko e nder Ɓunndu). Faayiida mum tan, nde ɓe ngummii e Kummba Ndaw, ɓe payi ko Ɓulee-Banee. Ɓe ngasi ɗoon ɓunndu, ɓe koɗi. Wonɓe waɗɓe kadi wonde Ɓulee-Banee sosaa ko caggal nde Sihsihɓe ngari haa koɗi e nder Ɓunndu ndeke ɓunndu wiyeteendu ndu wonaa toon fotata wonde. Jinnaaɗo Saydu Sumaare to Wuro Himadu ena yahdi e ngoo miijo sakkitiingo. E wiyde makko, ɓunndu rokkundu Ɓunndu innde nduu fotata wotata wonirde ko bannge hirnaage Maama Ndaw, hakkunde mum e Sahre Fadduɓe walla hakkunde mum e Kaaƴel Sammba Buubu. Mawɗo maɓɓe, caggal Paalumpa Sammba ko Kummba Ndaw wiyetee. Ko oon halfinanoo ɓunndu nduu. Heddiiɓe ɓee ko waañooɓe kulle e ɓoggooɓe ɓiɓɓe leɗɗe ko wayi no duɓɓe. Tesko-ɗen hay innde Fadduɓe ndee, ɓe paggitii nde ko e Ɓunndu. Nde ardi ko e ɓiɓɓe leɗɗe biyeteeɗe duɓɓe ɗee. Maa wonii ko gooto e maɓɓe wonnoo e woytaade heege, wiyaa yo fad haa duɓɓe paggoyanooɗe ɗee ngara (fad duɓɓe!) walla tawa ko koɗo jillinooɗo, tawi eɓe njuɗa duɓɓe, wiyi ena yaha, ɓe mbiya ɗum yo fad  haa duɓɓe juɗeteeɗe ɗee ɓennda (fad duɓɓe!). Ko waawi heen wonde fof, e wiyde maɓɓe, ko konngol fad duɓɓe ngol wontoyi Fadduɓe. To bannge tagoodi, Fadduɓe ko yimɓe timmuɓe haa ndiwti aada, ɓaleeɓe kurum, simmbareeɓe (heewɓe leeɓi ɓanndu e noppi), raɓɓiɗɓe cukuli koye. Ɓurnoo e maɓɓe nanndude e yimɓe aadoraaɓe tan ko Kummba Paddo Ndaw, lollirɗo Kummba Ndaw. Eɓe njogii gannde keewɗe ko wayi no kuyagol leydi, so ɓe njaha hakkunde nokkuuji goɗɗondirɗi walla gannde paytuɗe sirluuji joom leɗɗe en walla laadooje. Jettooɗe maɓɓe teeŋtuɗe ko Ndaw, Manngaan, Fade, Conngaan, Kontee, Cobaan e Ndoom. Kono kadi ɓe paggitiima jettooɗe goɗɗe ɗoon e nokku hee ko wayi no Daabo, Baccili e Njanoor. Gelongal Fuuta lollirɗo Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2015/06/04/daartol-%c9%93unndu/
Ɗo yahanoo artaa fof, “seppo artiraaɓe” ngo mbiyno-ɗen ummiima Ɓoggee ñalnde 25 abriil 2014. Alaa kumpaaɗo lappol maɓɓe gila ndeen, haa nde ɓe njettii Nuwaasoot, ɓesngu wuro ngoo jaɓɓii ɓe jaɓɓongal jooɗngal, laamu nguu njaɓɓorii ɓe no soofi so waɗde polis e sanndarmori yo lottu e maɓɓe gerenaaduuji e nanngude won e maɓɓe. Ɗo yahanoo artaa fof, “seppo artiraaɓe” ngo mbiyno-ɗen ummiima Ɓoggee ñalnde 25 abriil 2014. Alaa kumpaaɗo lappol maɓɓe gila ndeen, haa nde ɓe njettii Nuwaasoot, ɓesngu wuro ngoo jaɓɓii ɓe jaɓɓongal jooɗngal, laamu nguu njaɓɓorii ɓe no soofi so waɗde polis e sanndarmori yo lottu e maɓɓe gerenaaduuji e nanngude won e maɓɓe.  Caggal ɗuum, ɓe mbaɗii e wuro hee fotde balɗe 10 to joɗnde Covire mo Mammadu Kan, hade maɓɓe bismeede tele, yo ɓe ngar ɓe kaala no seppo maɓɓe yahri e hol ko addani ɓe seppude. Ko caggal ɗuum, mawɗo leydi oo jaɓi noddude ɓe yo ɓe ngar to galle laamorɗo too, ñalnde 14 mee wonnoo, ɓe ñalli fadde haa wiyaa mawɗo leydi oo, wiyi yo ɓe pottoy Ɓoggee, waawaa yiyde ɓe ɗoo.  Ɗum fof e waade noon, ɓe nekkaani, ɓe pottitoyi  e mum to Eeleega ñalnde 18 mee 2014. Nde ngarti ɗoo e Nuwaasoot, ɓe njuɓɓinii yeewtere jaayndiire ñalnde 20 mee ngam bayyinde ko ɓe kaaldi e mawɗo leydi oo. Ciimtol ɗo ɓe ndewdanoo … Ɗum noon, caggal noon nde ɓe ɓeti walla ɓe njuurtinii ngonka maɓɓe kaa, gila e hitaande 2008 fayde hannde, ɓe tawi alaa fof ko feewi e geɗe maɓɓe, kamɓe taccinanooɓe feewde Senegaal, artiranooɓe e hitaande 2008. Ko ɗoon miijo arani ɓe ma a taw mawɗo leydi ndii wondi ko tinaani walla yettinaaka caɗeele ɗe ɓe ngondi ɗee. Ko ɗoon ɓe piɓi yahrude koyɗe gila e nder reedu Fuuta haa ɓe njettoo laamorgo ngoo. Ena gasa, e oon sahaa, tabalde mum maa yetto e kala jookli, gila e nder leydi Muritani ndii haa to caggal mayri. Ɓe ceppa haa ɓe njettoo mo, kanko Mohammed Wul Abdel Asiis, ɓe ngoytonoo mo ŋakke maɓɓe. Ñalnde 24 seeɗto, ɓe mbaalti ko e wuro Ɓoggee. Ñalnde 25 lewru nduu, subaka mum, ɓe mbaynii Laamorgo Halayɓe, e gardagol Ibraahiima Aamadu Njaay lollirɗo Usmaan Njaay. E oon sahaa ko ɓe 54 neɗɗo. Ena heen e maɓɓe, rewɓe, mawɓe e sukaaɓe. Nde ngari haa e karafuur Gaaraas Ɓoggee walla Gaaraas Ñooli, ɓe ndartii, ɓe njanngi Ɓuraana tedduɗo oo e ɗemngal Siley Alhajji Jallo to Marayse sara Jiinge (simoore amma), ɓe cakkiti duwaawu haa ɓe ngasni, ɓe njani e yolnde. Ɓe ngoomii Hudallaay, yimɓe wuro ngoo njalti, jaɓɓii ɓe, ɗo daande godoroŋ ɗoo. Ɓe ñalloyi e Mabruuk (18 km wonande Ɓoggee), mbaaltoyi ñalnde heen ko e wuro Boyngel Cile. Ñalnde 26 lewru seeɗto (abril), ɓe ndawi e Boyngel Cile, ɓe ñalloyi e Karafuur Eeleega, ɓe mbaaltoyi sawndo Weendu Eeleega. Ñalnde 27, ɓe mbaaltoyi ko yeeso Asweer, ɓe mbaali fooftaade haa weeti. Ñalnde 28 lewru abriil ndee, ɓe mballinoyi ko 12 km hade maa yettaade Butelmiina, so tawii ngummori-ɗaa ko to bannge Eeleega. E oon sahaa noon tawi ɓe ndaroyii, kamɓe seppooɓe ɓee e 95 neɗɗo. Ñalnde 29 ndee, ɓe ndawi, ɓe ngoomii wuro Butelmiina, ɓe ndaraaki. Ɓe ngari haa 10 km, so a yawtii Butelmiina feewde Nuwaasoot, oto yani ɗoon e gooto e seppatnooɓe ɓee ena wiyee Maamuudu Yero Bellel Sal ena jeyaa to wiyetee Hamdallaay. Gaañanɗe ɗee kiisaani kono tan o heɓii ruttineede Butelmiina ngam safreede. Caggal mum, o nawaa Nuwaasoot, o safroyaa, o arti, o tawti seppatnooɓte ɓee, o jokki seppo makko. Ñalnde 29 ndee haa hannde, seppo ngoo wallinoyi ko 20 km, yeeso Butelmiina. Ñalnde 30 lewru seeɗto, ɓe mbaaltoyi ko 95 wonande Nuwaasoot. Ñalnde 1lewru mee (mee) 2014, ɓe mbaali ko 60 km wonande Nuwaasoot. Ko ɗoon ɗiɗo e maɓɓe hono Haaruuna Ngusa Soh e Aamadu Aysata nulaa yo mbaɗoy jeewte e rajooji Nuwaasoot ngam humpitde jamaanu ɗo seppo ngoo yahrata e ko addannoo seppo ngoo waɗeede. Ñalnde 2 mayru,  ɓe leloyii ko 30 km wonande Nuwaasoot. Ñalnde 3, ɓe njettii 15 km, naatirde Nuwaasoot heedde waktuuji 8 pawɗi seeɗa. Ko ɗoon ɓe ñalli kadi ɓe mbaalti e cakkital goomu kalfinaangu jaɓɓagol e dewindagol seppo ngoo. Ñalnde 4 ndee, Waali Nuwaasoot waɗi e maɓɓe toon nulaaɓe ɗiɗo dariiɓe ngam jeertinde woto seppatnooɓe ɓee naatir laamorgo ngoo koyɗe, yo ngar e otooji. Ɗo yahanoo artaa fof, caggal jokkondire keewɗe, waali rokki yamiroore yo ɓe ngar kono ko kamɓe seppatnooɓe ɓee tan tawi hay gooto goɗɗo jillondirtaa e maɓɓe. Ndeen ɓe ngarii haa e karafuur Madrid, jamaanu ndarinoongu gila e puɗal naange nguu, ñoori, tiindii e maɓɓe, kamɓe seppatnooɓe ɓee. Geɗe ɗee mbuukii, laabi ɗii coki haa seppatnooɓe ɓee ndonki ɗo ndewri. Ko ɗoon woni ɗo ƴiiwoonde garnatuuji toɓi haa silti e dow seppatnooɓe e arnooɓe jaɓɓaade ɗum en ɗo Karefuur Madriid ɗoo. Jiiɓru waɗi, jiiɓru mawndu waɗi. Waɗii yanɓe, gaañiiɓe e faɗɗiiɓe. Waɗii kadi tato nanngaaɓe heen: Usmaan Juulde Jah to Jeki-tuuba, Sammba Bullaay Salli Bah to Gurel Falli e biyeteeɗo Umaar Aliiw Bah. Ooɗoo cakkitiiɗo noon jeyaa ko e arnooɓe jaɓɓaade ɓee wonaa e seppatnooɓe ɓee. Goomu kalfinanoongu jaɓɓagol e dewindagol seppo ngoo wonti e aaltaade, forlude e renndinde seppatnooɓe laawaaɓe ɓee. Ɓe paarnaa jippunde maɓɓe to jooɗorde Kofiir (Covire) mo Mammadu Kan to leegal Siiseem (Elimiina). Ñalnde 12 mee 2014, ɓe njahi Tele-Muritani e cakkital won e jagge laamu ngam waɗde yeewtere e famminde gila no ɓe ngummorinoo Ɓoggee haa ɓe naati Nuwaasoot. E innde seppatnooɓe ɓee, njahi ñalnde heen tele ko Ibraahiima Aamadu Njaay, hooreejo Fedde ndee, gardiiɗo seppo ngoo,  Haaruna Nguso Soh, Aamadu Aysata Soh e Ibba Joop. Ñalnde 14 mee, nulal ari e maɓɓe wonde Mawɗo Leydi ndii ena yiɗi jooɗodaade 12 e maɓɓe, e nder heen rewɓe ɗiɗo. Aadi oo ko ñalnde heen. Ɓe keblii, ɓe njoñtoyii bannge goɗɗo. Arti e maɓɓe ko Mawɗo Leydi oo wiyi jooɗodoytoo e maɓɓe tan ko to diiwaan Baraknaa,  e nder Eeleega walla e nder Ɓoggee. Haaɓre heɓi yimɓe fof haa won e miijooji kolliti waasde nootoyaade. Nde huundeere ndee waɗtanoo e tame hakkillaaji ceeɓti, tawtaa ko jamfaaji ɓurɗi fof mawnude e bonde e hersinaade e nder leñol ɓittangol cakkinoo. Hakkillaaji kadi ndarii haa fotnooɓe jooɗodaade e mawɗo leydi ndii, njahi ñalnde 17 to Eeleega woto wonɓe heblaaɓe e bonannde naattude heen. Tesko-ɗen tan ko laamu nguu waɗi otooji ɗo ɓe njahi, jippini ɓe, jogii ɓe haa ɓe ngarti. Ɓe ngoni Eeleega haa ñalnde 18 mee 2014, ɓe njiydi e Mohammed Wul Abdel Asiis gila 21w30h haa e 22w46 h, fotde 1w16h. Ɓe njeewtani mo toɓɓe 10 e ngoƴaaji maɓɓe dowrowi, gonnooɗi sabaabu seppo maɓɓe gila wuro Ɓoggee haa e nder Nuwaasoot haa jibini jaɓɓungal ngal njaɓɓoranoo to Karefuur Madriid ñalnde 04 lewru mee hitaande 2014. Ɗeen toɓɓe ngoni ɗeeɗoo: 1. toɓɓere kaayitaaji 2. Caɗeele koɗorɗe wonande wuurɓe e tuddule ɗee (sites) 3. Iddiya (lomtinangol) aynaaɓe, remooɓe e awooɓe e woɗɓe 4. Rokkitde ɓe leyɗeele maɓɓe 5. Naattinde ɓe e ñakawere nguurndam 6. Ƴeftitde gollotonooɓe e yuɓɓitinde martabaaji mum en 7. Safrude caɗeele ndiyam, jaŋde e cellal e mbaydi laawɗundi, kuuɓtidinndi wonande denndaangal tuddule ɗee. 8. Dennditingol ɓesnguuji pecciiɗi walla cariiɗi 9. Cafrugol caɗeele sanɗaaji 10. keptingol Fedde Artiranooɓe ummoraade Senegaal Ñalnde 19 mee, ɓe mbaynii wuro Eeleega, ɓe njettitii  Nuwaasoot heedde 10w25hojom. Ñalnde 20 mee, ɓe njuɓɓini yeewtere jaayndiire to Galle Pinal Jaaƴe Kamara to Sokosim Ps ngam anndinde ko ɓe kaaldi e mawɗo leydi ndii. Jaayndiyankooɓe jaambureeɓe heewɓe nootitiima e yeewtere ndee. Yeewti ñalnde heen ko Ibraahiima Aamadu Njaay, Haaruuna Ngusa Soh, Maalik Mbooc e Alasan Jibi Soh. Yeewtere ndee duumiima fotde 42 hojom. Ɓe njettii njaatigi maɓɓe Kofiir mo Mammadu Kan, jippinɗo ɓe e jooɗorde mum gila ñalnde 4 mee, goomu kalfinanoongu jaɓɓagol e dewindagol seppo ngoo e darnde mum seedtinnde. Ɓe cakkitorii ko njettoor feewde e Mawɗo Leydi ndii nde jaɓi heɗtaade ɓe e dumunna fotno juutde. Ɓe mbeltiima e podooje ɗe oon fodani ɓe ɗee. Oon fodanii ɓe cafrugol caleeɗe kaayitaaji e ko yaacci. So o naattii Nuwaasoot maa o rokku jamirooje, winndittooɓe neldee e nder tuddule  ɗee. Maa o sos goomu rewindo njirlotoongu e tuddule ɗee ngam aynude caɗeele ɗe cafraaka tawo. To bannge leyɗeele ko huunde hittunde saɗne kono maa leyɗeele lewe haa njaaja mbele gooto fof ena heɓa heen fotde mum. E nder naamnde jaayndiyankooɓe, njeertooji keewɗi peeñninaama heen. Ɓe ndeentinii ɓeeɗoo seppatnooɓe nde mbaɗtata hakkille no moƴƴi sabu podooje keewɗe ɓennii tawi alaa fof ko o waɗani joom mum en. Kamɓe e koye maɓɓe won ko ɓe kumpitii heen teeŋti e dumunna nde ɓe taƴtitta e hitaande 2008 ndee. Yo ɓe nganndu kadi wonde Mawɗo leydi oo ko naatɗo dingiral toɗɗe (woote). Ñalnde 21 lewru mee, daakaa fusi, seppatnooɓe nduwondiri, mbaynondiri, gooto fof fayti to ummorinoo.
https://pulaar.org/2014/06/16/seppo-artiraa%c9%93e-%c9%97o-%c9%93e-ndewdanoo/
Fooyre Ɓamtaare: Ko adii nde naatanten mbunndi-mbunndi yeewtere ndee, emin njiɗi, hay so ko e jubbannde, kaalanaa banndiraaɓe holi aan. Muttaar Sih : musiɗɗo Gelongal Fuuta, haalde hoore mum welaani, weeɓaani, kono tan haade a yaɓɓii koyɗe maa, a arii haa ɗoo, alaa e sago wooda ko ndesndu-maa-mi, hay so ko meeftannde. Miin, mbiyetee-mi ko Muktaar Sammba Baydi Sih. Innde ñaande ndee noon ko Muktaar Baylel Sih. Njibinaa-mi ko e hitaande 1952 e nder wuro Salnde Tebegut. Ko ɗoon naat-mi duɗal Farayse e hitaande njanngu 1957-1958. Ngon-mi ɗoon haa njawtu-mi e kawgel hitaande 1963 ngam naatoyde e jaŋde hakkundeere to Duɗal Saarle Deegool (Lycée Charles de Gaulle) to wuro Ndar, laamorgo A.O.F e oon sahaa. Ko minen ngoni haralde adannde hurmbitnde ngaal duɗal. Ngon-mi e ngaal duɗal haa e dillere duɗe njanngu waɗnoonde e hitaande 1968 to Senegaal, ngoppu-mi jaŋde caggal caɗeele mawɗe ɗe ndañnoo-mi e ndeen dillere (ɗe mi yiɗaa raaɗtaade ɗoo). Ndeen mi woppii jaŋde, mbaɗtu-mi jannginde. Ngadii-mi jannginde ko e duɗal Podoor 1 e hitaande 1969. Mi jannginii e nokkuuji keewɗi e nder leydi Senegaal. Keɓ-mi fooftere (retraite) ko e hitaande 2013, caggal duuɓi 43, hakkunde jannginde e nehde. Ko e ndeen hitaande kadi cos-mi duɗal fahɗuɓe-muumɓe e Pete (ɗo njooɗii-mi hannde ɗoo). F.Ɓ : Hol no miijo jannginde fahɗuɓe-muumɓe ardi e maa, seydi Sih? Muttaar Sih : miijo jannginde fahɗuɓe-muumɓe aranii kam ko ena fota wonde hannde duuɓi 28. Oon sahaa, njannginatnoo-mi ko e Meri, wuro Saybooɓe. Alla waɗi tawi musiɗɗo am, ɓiyi neene am Alhajji Tijjaani ena arnoo ɗoon e wuro hee, emin ngondi haa sukaaɓe muumɓe ngari e am yo mi janngin ɗum en. Njaɓ-mi, Alhajji Tijjaani Aan semmbini mi heen. Nde woni dumunna, caggal nde ndeeƴtoy-mi, miijtii-mi, tawtu-mi ko nelal Geno feewde e am, ɓeydii joganaade ɗum fiɓnde. Ngadii-mi jannginde ko biyeteeɗo Muusaa Jah lollirɗo Kammbulaa. Oon hannde ɓiɓɓe mum mbaɗtii nafde. Gila ndeen mboɗo waɗda heen kono mi alanaano ɗum humpito laaɓtungo sabu mi heblanooka heen. Mboɗo e kaan ngonka, mboɗo memmboo haa Alla waɗi debbo hollanndenaajo (Hollandaise) ena wiyee Wuuri, ena resaa Dabbe, nani dille am e ɗeen baɗte, ari tawi mi Pete. E nder yeewtere amen, o naamndii mi so tawii mboɗo yiɗi hebleede e fannu janngingol fahɗuɓe-muumɓe, mbiy-moo-mi mboɗo yiɗi. O waɗi feere njah-mi Nuwaasot laamorgo leydi Muritani, mbaɗ-mi toon lebbi joy. Nde ngasnu-mi heblo, ngartu-mi, nguddit-mi ngalɗoo duɗal, ngal innir-mi Hedis e lewru sulyee 2013. F.Ɓ : Hade men ruttanaade helmere Hedis ndee, mbele alaa sababuuji goɗɗi cemmbinɗi pellital maa ngal ko jiidaa tan e yurmaade sukaaɓe muumɓe arnooɓe e maa ɓee? Muttaar Sih : Hay so a jaggaani ɓernde am ndee ñohre, woɗɗaani ɗoon. Addani jaɓande sukaaɓe arnooɓe e am ɓee ko ngam yoɓde diminnaaji ɗiɗi walla ñamaale ɗiɗi. Go’o, nde njanngatnoo-mi ndee, mi dañiino caɗeele haa ɓurti. Ko sehil baaba am ena wiyee Saalif Ganndeega soodanatnoo mi defte e kuɗi ko njanngir-mi. Etee oon ko jelotooɗo, ko maa yeloo, sakkee, fecca ko dañata koo, soodana mi heen ko njanngir-mi. Ɗiɗi, ceerno am mo tuugnii-mi e mum oo, gittuɗo e am ellaaji keewɗi, ñobbuɗo ɓernde am haa ɗaati, wuurti mi e yurmaade, ngenndiyankaagal e jokkere enɗam hono Mammadu Sammba Joop lollirɗo Murtuɗo ko paho wonnoo, kono jannginii nanooɓe heewɓe e nder winndere ndee. F.Ɓ : So en nduttiima e helmere Hedis ndee, hol ko nde firata e hol ko addan maa innirde nde duɗal ngal ? Muttaar Sih : Hedis ko weendu e beeli Pete. Ndu woniri ko sara ɗo luumo ngoo woni hannde ɗoo. Petenaaɓe waɗtuɓe hakkille ɓee fof ena nganndi ndu, tee nanii kadi nafoore mayru ena haalee. E jamanuuji ɓennuɗi, kala dafanooɗo haa faayni, so ɓuuftiima e mayru ena heewi dañde jam. Ko oon faabu Alla walla oon sirlu addani mi rokkude duɗal ngal innde weendu nduu, sabu ngal daranii ko fooɗtude e artirde joñaaɓe e yeebaaɓe. F.Ɓ : Mbele a fuɗɗiima yiyde e duɗal ngal njoorto ngo njogino-ɗaa haa innir-ɗaa ngal Weendu Hedi ? Muttaar Sih : Seydi Njaay, njoorto joganooɗo oo fuɗɗaama yiyeede. Aan, ko e waawɓe seedtaade nafoore ndee njeyete-ɗaa hankadi sabu ko almuɓɓe ɓee mbaɗi e kikiiɗe oo fof ko e yeeso maa. Ko a seede wonde ɓe mbinndii, ɓe tarii, ɓe mbaɗii hiisa tawi ko e kiisorɗe gonduɗe e yowre, hay yimde, ɓe njimii. Hannde oo, hay so ko e safrirde ɓe ngari, ɓe teppotaako sabu eɓe mbaawi winndude kala ko ɓe muuyaa. Waasde ɓe yowitaade e joñeede, waasde ɓe huutoreede e golle kiisɗe walla kaaɓniiɗe njeyanoo ko e paandaale men dowrowe. E nder ɗiiɗoo duuɓi tati, ɗi puɗɗodii-mi e maɓɓe, mi yiyii heen yitere moƴƴere no moƴƴi. F.Ɓ : Mbele njuɓɓudi laamu ngonngu ɗoo nguu ena jogii ɗo heedtan maa to bannge ballal gila e ngalu, kaɓirɗe haa e peeje walla alaa? Muttaar Sih : Seydi Njaay, hay so laamu nguu ena jogori wallitde mi, ngu suwaa tawo. Ngu tellaaki tawo e ko golletee koo, miin fof e fooɗtirde hakkille maggu fannuuji keewɗi. F.Ɓ: Banndiraaɓe heddiiɓe, ɓe ngonaa jagge laamu, tawi ko humpitiiɓe ko wuuraa e no wuurdaa, hol darnde mum en walla hol ballal mum en e ko mbaɗataa koo? Muttaar Sih : Won balle ɗe puɗɗii-mi heɓde kono wonaa e ngooɗoo wuro Pete, wonaa kadi e saraaji maggo. Ɗoo, mi suwaa tawo meeɗde heɓde ballal ko ngal waawi wonde ummoraade e galo, wuro walla e njuɓɓudi ko ndi waawi wonde. Ballal gadanal ngal keɓ-mi ko ummoraade e ɓiyi Njuga Kebe tawi ena rewnoo ɗoo ena yaha, yiyi sukaaɓe ɓee, yurmaa ɓe, jokkondiri e am, nde yahi neldi mi ko cood-mi simoŋ, puɗɗii-mi mahande ɓe jannginirɗi ɗiɗi ɗo Pete ɗoo. Ɗiiɗoo duuɓi tati kadi ko kañum waɗata kaɓirɗe ɗe almuɓɓe ɓee njanngirta. E teskaade noon wonde emin njogii duɗe ɗiɗi, to Galoya e to Pete. Ngal Galoya ngal waɗi ko sukaaɓe 8, jannginta ngal ko suka debbo. Ngal Pete ngal ko miin jannginta ɗum. Winndaa e maggal ko almuɓɓe 63 kono njanngata heen ko 43 sabu ŋakkere jannginirɗi mahaaɗi. Ballal ɗimmal ko ummoraade e biyeteeɗo Saada Njaay, meer Mbummba. Oon ne waɗii heen junngo mum, wallitii hay kaɓirɗe janngirɗe. So ɗuum alaa ko bayɗo no Umaar Aamadu Jah, gonɗo sabaabu garal men hannde e wuro Mbotto, mo nganndu-ɗaa, ena heewi wallitde en kaɓirɗe janngirɗe. F.Ɓ : So tawii laamu addaani ballal mum e ko mbaɗataa koo, joom kattanɗe en nootaaki tawo e ko njahataa koo, ɗum firti ko aɗa wondi e caɗeele ɓurtuɗe hay so a haalaani ? Muttaar Sih : Gelongal Fuuta, mboɗo wondi e caɗeele, ɗum ne ko ɓurɗe saɗtude e caɗeele. Caɗeele am ɓurɗe doolnude, ɓurɗe teeŋtude, udduɗe hannde hoore am haa kaɗti mi ɗaanaade, ko tati: 1- Mi mahii jannginirɗi ɗiɗi, wooturu heen fof ko 8m/6m. Ɗi ngoortaama kono mi dañaani tawo ko kunndir-mi ɗi, mi dañaani baafe e kenorɗe, ɗi ndaakaaka tawo. 2- Sukaaɓe ɓee puɗɗiima heewde, ko miin jogii nguura maɓɓe etee mi alaa ñaam-waalordu (internat). 3- Mi alaa nokku jaajɗo mahaaɗo ɗo sukaaɓe rewɓe ɓee e worɓe ɓee mbaawata wonde kadi lakkitoo tawa ɓe njillondirtaa. Ɗeen caɗeele nawtii almuɓɓe heewɓe, nootinooɓe e duɗal ngal, nde tawnoo alaa jaɓoowo jippinde paho-muumo e galle mum. F.Ɓ : Mbele almuɓɓe janngooɓe ɓee, won ngalu mbaɗata so eɓe mbinndoo e duɗal hee walla e maayirɗe lewru ngam wallitde ma e fereeji ɗi mbaɗataa ɗii ? Muttaar Sih : Caggal ñamaale ɗe njoofii-mi to dow too, nde cosat-mi Duɗal Hedis ngal ndee, faandaare am ko wootere wonnoo so gollirde sabu Alla ngam naftirde sabu Alla. Kala garɗo janngude, so ena jogii ɗoon tolno, winndete ko aldaa e njoɓdi walla e seremelleeji goɗɗi. F.Ɓ : Caggal almuɓɓe 13 ɓee, won seto ngo ngardu-ɗaa, hol darnde maggo, kanngo ne, e nguurndam duɗal ngal walla e golle maa keeriiɗe? Muttaar Sih : Ɓeeɗoo njeeɗiɗi ɓe ngardu-mi, gooto e maɓɓe fof won to ummorii e nokkuuji gollorɗi kono kadi ena jogii ko wallitta mi to bannge hakilantaagal e to bannge softeende. Woɗɓe kadi ena keddii caggal, ndañaani arde e ngol laawol. Seydi Njaay, hay gooto yiɗaa teelde e nder nguurndam mum walla e nder golle mum, miin, ko kamɓe teelti mi, kaɗi mi yeeweede. Ngardu-mi ɗoo ko e Sheriif Bookum, Abuu Umaar Jallo, nulaaɗo Horirde Nehdi e Heblo, Abuu Demmba Aan, mawɗo duɗal jaŋde ɗoon e Pete, Demmba Aan, jonaaɗo Meer Pete, Baabalih Aan, jiiloowo Dillannde NANN-KA e diiwaan Pete, Muusaa Wele, jirwinoowo jeewte to Pete-FM, Faati Miñel Manngaan, kuufoowo duɗal fahɗuɓe-muumɓe Hedis. F.Ɓ : En teskiima wonde almuɓɓe ɓee kuutortoo ko Farayse so ɓe mbinnda, mbele ɓe mbaawaa huutoraade binndol Pulaar walla ɗuum ena naamndii siloyannde woɗnde? Muttaar Sih : Min ngoni ko e miijtanaade ɗum. Won ɓe ngollottoo-mi, ngoni ko to wuro Nuwaasot, min kaaldiino haala mbayka noon. Ena waawi tan ɗoo e yeeso seeɗa, ɗum sakkanee peeje. Kono tan seydi Njaay, minen wiyeteeɓe ko fahɗuɓe-muumɓe ɓee, min ngalaa ɗemɗe lafjeteeɗe. Njiɗ-mi wiyde ko hay so jinnaaɓe amen kaalata ko Pulaar, Sooninke, Safroore, Wolof walla Shinuwaare, minen kam min kaalaani heen hay gootal, min kaaldata ko peɗeeli. Ɗemngal amen ko ɗemngal ngootaagu, ngal alaa heedi-heeda, ko ɗemngal hakkunde leyɗeele, ngal anndaa kinɗe ɗemɗe walla siilaaji guri ɓalli. Ɗum yiɗi wiyde haa hannde ko fahɗuɓe-muumɓe winndere fof, so njooɗodiima ena nanondira, ena paamondira tawa coklaani firo haade kay ko ɓe jannguɓe, heblaaɓe e ɗemngal peɗeeli. F.Ɓ : Hol konngol maa battindingol walla hol eeraango ko kuccitintaa e renndo ngoo? Muttaar Sih : Ko adii fof, mboɗo yetta Alla, mboɗo duwanoo ndeeɗoo jaaynde Fooyre Ɓamtaare nde Alla juutnata balɗe mayre, juutna juutnuɓe balɗe mayre, nde Alla hisnata nde, hisna hisnuɓe nde haa nde waawi ummaade gila Nuwaasot, nde tawa min e Mbotto. So ɗum yawtii, eeraango am feewde e leñol ngol, feewde e aduna oo ko walleede no caɗeele ɗe njoofii-mi dow ɗee no cafriraa sabu wulaango jamma so ɗaldaama e gooto ena waawi jibinde baasal. On njaaraama! Gelongal Fuuta lollirɗo, Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2017/05/30/jokkondiral-fooyre-%c9%93amtaare-e-muktaar-sih-jannginoowo-du%c9%97al-fah%c9%97u%c9%93e-muum%c9%93e-to-pete/
En njillinooma Ɓunndu Kummba, bannaandu Buubu Maalik Sih e ballal Alla e ballal musiɗɗo men Abdullaay Baylaa Basiiru Giro lollirɗo Bilaali Giro mo sahre Girooɓe sara Kiidiira Senegaal. Ko ñalnde dewo, 17 lewru juko 2014, mbayni-ɗen Jiinge Jeeri, ngar-ɗen Kayhayɗi, taw-ɗen laawol newaaki ɗoon sabu ñalde tufɗe keewɗe ko guddaaɗe sabu kabaaru rafi Ebolaa oo. Tufnde Sillaa ndee ne ko e ɗeen tufɗe guddaaɗe jeyaa. Oon ñalawma taƴtiroy-ɗen ko tufnde Njafaan Soorokum. Ummaade en ɗoon, rewrude e Hoore Foonde, Aañam, Cilon Ndaga Weendu Koyle, Ɓoki Jawe haa naatoyen e gaaraas Wuro Soogi, hawri ko 14w05h ena njona. Padndi-ɗen ɗoon  werlaa payɗo Kiidiira. Mbaaloy-ɗen oon jamma ko e wuro Duunde e nder diiwaan Damga. Ñalnde heen ƴiiwoonde heewnde ndiyam juurti haa waameeji ndogi, ceeweele carii e ladde. Oto mo ngarno-ɗen oo kadi waɗti en e oto goɗɗo. Sofeer makko yettetee ko Sillaa, jeyaa ko e nder Wuro Soogi. Ko o gorko keewɗo fitinaaji, dummbuɗo walaŋ saɗne. Ko kanko nawi en haa Kiidiira, hakkunde haaɓre e faayre. Naatoy-ɗen e Kiidiira ko ñalnde aaɓnde 18 juko hitaande 2014, saanga beetawe toowɗo. Taw-ɗen njaatigi men ko jehre. Ko o jeeyoowo ɗo Jehre Kiidiira ɗoo. O wiyetee ko Maamuudu Baylaa Basiiru Giro lollirɗo Maamuudu Bijaa. Ko o miñi mum Bilaali Giro. Maamuudu Bijaa, nde tawnoo ena tijjinoo en, jaɓɓii en jaɓɓungal teddungal, bismii en bismaango fayngo.  (…) Ñalnde talaata, 19 lewru juko hitaande 2014, ñalloy-ɗen ko Kiidiira. Ñalnde 20 lewru juko, hawri ko e alarba. Ñalloy-ɗen ñalnde heen ko e wuro Seleŋ e jiimde Fallemme, eɗen ngondi e Jibi Bah mo mbiy-ɗen ko jirwinoowo jeewte to Rajo Dibooli maa mbiyen ngo Rajo Fallemme. Seleŋ ko nokku Ndoondi Purel Bah, gooto e silitigeeɓe Ɓunndu hanki. Naamndi-ɗen galle Haamiidu Aamadu Jeegi Jallo, gumɗo mo wumaani hakkille. Oon gorko ko wage mawɗo, juumtuɗo hakkille. Alla ena rokki mo kadi fartaŋŋe huɓindaade taariik nokku oo e asko yimɓe hoɗɓe e nder nokku oo. O yeewtani en ko o nannoo e daartol Ɓunndu, gila e garal Fadduɓe e leydi ndii, no Girooɓe (yetteteeɓe Giro) koɗiri haa nde Sihsihɓe ɓee naati nokku oo. Nde taariik oo joofi, ɓennu-ɗen juuroyaade gooto e mawɓe annduɓe leydi ndii no hoɗiri ena wiyee Siriif Gey. Hiiri, paytu-ɗen Kiidiira, mbaaltoy-ɗen wuro Girooɓe. Ñalnde 21 lewru juko, ñallu-ɗen ko Kiidiira eggitaade e musiɗɗo Jibi Bah taariik Ɓunndu piilanooɗo e lefol haala. Waɗnoo lefol ngol ko gooto e mawɓe wuro Sahre Fadduɓe ena wiyee Gaay Siley Manngaan (Yo Geno waɗ mo e sahre aljannaaji). Wiɗto ngoo ƴeftaa e lefol haa joofi, mbayni-ɗen musiɗɓe men Jibi e Saydu Oolel, mbaaltoy-ɗen Girooɓe. Ñalnde aljumaa, 22 lewru juko, Jibi Bah dawni en e moto Jakarta, njah-ɗen Kaaƴel Sammba Buubu, gaabi e dubballeeje. Ɗoon ko waañaano silitigi mawɗo pulaajo ena wiyee Purdi Idi Bah kono kadi ko diiri Ɗoogel Suume, jatti Aali Mbanndi. Ko Purdi janngini jinnaaɗo men gorko oo fetel (baaba mum Njaay Saydu Aamadu). Ko ɗuum jeyi sabaabu njillu men e nokku oo nde tawnoo jinnaaɗo oo deƴƴataa mo e nder daarti mum. Purdi Idi ruumata ko to wiyetee Feto Golommbi walla to wiyetee Birfal kono seeɗtata ko e Kaaƴel. En tawaani mo ɗoon, kanko Purdi Idi, o maayii ko ɓooyi. (…). Ngar-ɗen e Sahre Fadduɓe ko saanga beetawe toowɗo. Ɗoon ne kadi ko nokku Jammbel Sammba Daga. Ɗo naatir-ɗen e wuro ngoo woɗɗaani caali maɓɓe jakkaa (…) Mbayni-ɗen Sahre Fadduɓe, Usmaan Gaay Manngaan e wondiiɓe mum, nanngu-ɗen laawol Marsa e hocceere, diiri Saalum Baylo Jaw, joom jubbol jinne. Saalum Baylo ko baañoowo mawɗo wonnoo mo ñanngalaaje mum keewtunoo Ɓunndu haa mbaamoyi e Fuuta Tooro. Heewɓe nanii ngolɗoo jimol lullunongol : “ koobi ndogee, Saalum Baylo arii! Wuppooɓe njaɓii Saalum Baylo Teenooɓe njaɓii Saalum Baylo Hay woocooɓe njaɓii Saalum Baylo” Tesko-ɗen ko Saalum Baylo wonnoo ceerno Ndoondi Purel mo Seleŋ, Abuu Raasin to Kiidiira, Haamiidu Pennda Sala to Jaaligel e Bookar Ndenndoori to bannge waaño. Paytu-ɗen Sahre Fadduɓe. Ko ɗoon e Sahre celduno-ɗen fayde Marsa. Marsa heedtiri Sahre ko bannge funnaange-rewo, fotde 13 km. Nde ngartu-ɗen e Sahre, nanngit-ɗen kallu godoroŋ, pay-ɗen ko Siñcu Jaaligel e tiimde Fallemme. Wuro ngoo siiñtaa ko e hitaande 1932. Ciñti ngo ko Ɗemdemɓe e Ñaŋñaŋɓe. Demdemɓe ɓee ngoni joom-wurooɓe, Ñaŋñaŋɓe ɓee ko almotooɓe jumaa e jamaa. Ko ɗoon njiy-ɗen Bookar Sammba Ñaŋ, njahdu-ɗen e mum haa daande Fallemme. Mbayni-ɗen gorko Siñcu Jaaligel, njawtu-ɗen e wuro Himadu. En ɓooyaani ɗo wuro Himadu ɗoo tawi eɗen piɓnoo anniya yettoyaade Haayre Gummbaa Kooba gila naange mutaani. Fayndaare men e yettoyaade Haayre Gummbaa Kooba ndee, ko mbele eɗen njiyaa yanaade Alhajji Maalik Sih, baaba mum Buubu Maalik Sih. Ko ɗoon o wirnaa caggal wolde makko e Baccilankooɓe. Yanaande ndee leeliino yiyteede. E hitaande 1945, gooto e laaminooɓe Sendebu e oon sahaa huutorii ganndal sallu-ballu haa yiyti yanaande ndee. Enen noon en taariima haayre ndee kono en ndañaani fartaŋŋe yiytude yanaande ndee. Nii woni nanngit-ɗen laawol, paytu-ɗen Kiidiira, njoftoy-ɗen kadi Girooɓe. Ñalnde 23 lewru juko 2014, ñalloy-ɗen ko to wuro Siñcu Jooye. Mbaɗda-ɗen e gorko baylo ena wiyee Abdullaay Hoot lollirɗo Debe Hoot, ñeeño jaajɗo hakkille, teyliiɗo, jiɗɗo leñol, tampanɗo ngenndiyankooɓe. Nde o woni to leydi Farayse, ko o tergal guurngal e njuɓɓudi Kawtal janngooɓe Pulaar/Fulfulde e nder Winndere, o wonnoo. Tuggude e nde o arti ndee ne fayde ɗoo, wolde makko dartaaki. Debe Hoot nawii en e saraaji Siñcu Jooye, e nder wuro hee kadi ngam juuraade banndiraaɓe. Ñalnde 24 juko, Maamuudu Giro nawi en ngam holloyde en catiindi Girooɓe. O addi en e Sewnde Girooɓe. Ndeen woniri ko to bannge hirnaange wuro ngoo. Luggere Haayre e Luggere Ɓokki keedti ko bannge funnaange. O holli en ɗo tata Girooɓe darinoo, o haalani en daartol makka e jamanuuji ɓennuɗi. O yettini en e tummbu Girooɓe (sahre eggaande). En tawii ɗoon loonde ubbitiinde. Tesko-ɗen wonde ɗiiɗoo nokkuuji fof ɗi njilli-ɗen ngoni ko e dow Caanngol Baccili. Caaɗngol Baccili ummortoo ko e Haayre Ƴeew, sara keerol hakkunde Ɓunndu e diiwaan Tammbaa Kunndaa. Ngol waɗi ko calti ɗiɗi. Caltol gadanol ngol rewi ko hakkunde Birfal e Feto Golommbi. Caltol ɗimmol ngol ko hakkunde Gammbi Jaawɓe e Waali-jala. Calti ɗii kawriti ko e Wuro Sule, ɗi ngonti caanngol gootol biyeteengol Caanngol Baccili ngol. Caanngol Baccili rewi ko e Wuro Sule, Maama Ndaw, Wudduwol, Girooɓe e Siñcu Jooye, ngol yantiri e Maayel Fallemme ko hakkunde wuro Seleŋ e Dibooli Fulɓe. Jamma, ñalnde 24 ndee, mbaɗoy-ɗen yeewtere to Rajo Fallemme e tawtoreede Umaar Dikko e ballal Jibi Bah e Aamadu Joop. Rajo ngoo jooɗii ko Dibooli Mali. Ñalnde 25 juko, Maamuudu nawti en kadi ladde e moto ngam holloyde en leɗɗe ɗe puɗataano e Fuuta Tooro walla goodnooɗe, ɗe yooro e jeereende ndiddi. Nde ngar-ɗen haa e gese caggal wuro, o noddi gorko gooto ena wiyee Seegaa Giro ngam ɗoftude en. Maamuudu addi en haa e Yaagi Maraa, ruttanii Seegaa Giro. Yaagi Maraa ko innde ɓokki. Innde ndee ko e ɗemngal sooninkoore. Nde firata ko Faawru njuumri e Pulaar. Yaagi Maraa ɓuri mawnude e ɓowde diiwaan oo (yaajde e toowde). Taartarol makki ko 72 felo koyngal. Ki woni ko e jiimde Caltol Mooro. Ngool ne yuppata ko e Luggere Mooro. Mooro kadi ko innde kolangal demeteengal. Ko ñalnde heen njiy-ɗen ceŋseŋi, boodeewi, kofee-saabunnde, bummi, kohi (kiin ko posone), puuleewi e lekki mbiyeteeki ŋormaawi walla dantakulaawi. Ko ɗoon kadi nganndu-ɗen leɗɗe aalali, enndu-ñiiwa, yitere-ngaari, jooyi, koboowi, camanoowi, caburli, belluki, kewi e lengel-becceewi. Maamuudu hollii en kadi bakureewi, boseewi e lekki ena wiyee yaram-colli. Ñalnde 27, mbayni-ɗen Ɓunndu paytu-ɗen Jiinge jeeri… Gelongal Fuuta lollirɗo, Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2014/12/10/njillu-gelongal-fuutu-to-%c9%93unndu/
Naamnal jaŋtangal ngal depitee Kajjata Maalik Jallo huccitini e kalifu Geɗe nder leydi kam e bellitgol, jowitiingal e binnditagol njuɓɓudi laamu 2011 Lelngo naamnal ngal Kalifu tedduɗo, Ñalnde alkamiisa 5 mee 2011, hooreejo leydi ndi udditii golle inniraaɗe «gangisgol ɓ i ɗɓ e leydi» , walla mbiyen binnditagol kabranoongol ko ɓuri hitaande jooni. Gollal mbiyno-ɗon maa waylu no feewi etaa siwil men oo, wayi ko no huunde suuɗeteende nii, sibu mum waasde faamnineede e facciraneede yimɓe ɓee, tawi kadi fotnooɓe gollodeede ɓee, alaa heen gollodaaɗo. Hannde, yimɓe fof naamnotoo ko naamnal gootal: «Ko wa ɗ etee koo, ko woni ?» Hol jaabawol maa e ngalɗoo naamnal ? Depitee Kajjata Maalik Jallo —————————————– Paccirgol naamnal ngal Ɗeeɗoo peeje fof kaɗaani ko ina tolnoo e 20 haa 25% (nayaɓal) Muritaninaaɓe mbinnditaaka, en kaalaani juume keewɗe baɗanooɗe. Binnditagol 2011 kabraa ko gila saawiyee 2010, kono fuɗɗii ko e mee 2011 rewrude e yamiroore kalifu tan (uddirta kadi ko yamiroore kalifu) Gaa gaa udditgol hooreejo leydi ngol ñalnde 5 mee 2011, alaa fof jeeyngal teskaa : wonaa emisoŋaaji rajo walla tele, wonaa kaayitaaji ɗakkaaɗi (alluuje walla leppi), wonaa tinndinooje tokoose, alaa fof ko maandinta ko e binnditagol ngon-ɗen, ellee nii golle ɗee ngoni ko e suuɗeede. Mugataa fof ina waɗi goomu e nder laamorgo mum. Ko ɗoon yimɓe fof poti tawde ngu (nayeeɓe, woofɗuɓe, sukaaɓe …). Ƴeewee tan ko ɗumɗoo ɗaɓɓi (jolngo, jippunde, woppude haajuuji mum fof etc…) Ƴetten yeru e wuro Warganget nder Mukaataa Waalata, ngo 620 km ɓilii hakkunde mum e wuro Waalata ngo yowitii ngoo ; ngam taccude ndee yolnde, ko ɗanngal balɗe jeeɗiɗi (7), dow keeci ngelooba. Oɗon cikki maa yimɓe ngooɗoo wuro njiy heen nafoore, jarannde ɗum en yahde winnditoyaade, tawi paaminaaka gaa ko yahetee koo, ko woni ? Won nii ko waɗi Kiifa, ina teeŋtina ko kaal-ɗen ɗoo koo : gooto e hoohooɓe wuro ngoo, jom duuɓi, kam e hoore mum, yahnoo winnditoyaade, wiyaa maa addoya yummum tawo, ɓayri ina wuuri ; o jaabtii ɓe wonde, no yumma makko woori nii, hay gooto yiyataa omo itta ɗum wuro maɓɓe ngam winnditaade ! Jooni noon, no waɗetee ? Ellee kadi Muritaninaaɓe wonɓe caggal leydi njeyaaka e ngolɗoo binnditagol. Winndittoo yimɓe ɓee ko goomu ngu terɗe jeeɗiɗi (7), jogiiɓe hakke woote, ina ngondi e yimɓe ɗiɗo ɓe ngootataa. Tawtoregol doole kisal (sanndarma e garde e polis) maandinta ko yiɗde hulɓinde e ndoolndoolaagu. Nde tawnoo alaa ko winndaa ɗo tuugnetee ngam waɗde golle ɗee, goomu fof gollortoo ko no weliraa ; alaa tuugneteeɗo so wonaa neɗɗo gooto dokkaaɗo mbaawka ɓurtuka, walla junngo oon dokkuɗo mo kaan mbaawka oo. On paamii, njiɗ-mi haalde ɗoo ko jom kattanɗe mawɗe, mawɗe oo, hono Juɓɓinoowo Gardiiɗo Kuftodinɗo Gollorde Ngenndi Binndol Yimɓe e Binndaaɗe Kisnaaɗe ( administrateur directeur général de l’Agence National du Registre des populations et des Titres sécurisés), mo nganndu-ɗaa alaa hakke ardaade oon nokku (o wonaa foksineer laamu, mo meeɗaano gollaade so wonaa e njilaagu, tee ko o neɗɗo politik ceedtinɗo). Kala jiɗɗo winnditaade (yimɓe fof, alaa keddiiɗo, ɗo duuɓi maa mbaawi tolnaade kala, golle maa ko mbaawi wonde fof, daraja maa ɗo waawi tolnaade kala, no cellal waawi siforaade fof, yo a won cukalel, nayeejo, gorko, debbo, goofɗuɗo walla gofiiɗo, ñawɗo ekn …), maa roƴa ngal jey, hedde waktuuji 5 subaka, walla nii waala ɗo winndittee ɗoo, ñalla waɗde lasal. So tawii ko a malaaɗo, keɓaa tonngoode ngam waawde winnditaade, so a heɓaani, puɗɗito-ɗaa ñalnde woɗnde, woni kuudto-ɗaa, ndaŋaa … Caggal ɗuum kuccitanaa golle cokoraagal goomu mbinndittoongu nguu. Mi rokka yeruuji seeɗa : neɗɗo jibinaaɗo Ɓoggee, naamnee : « Aɗa anndi Bah Siley « ? « Aɗa anndi jom suudu makko ? » « Hotel gooto ina e naatirde Ɓoggee, bannge nano, hol o wiyetee ? » Goɗɗo jibinaaɗo Mbaañ, naammndee : « Mbaañ na waɗi sooninkooɓe ? » Soninke gooto naamnaa : « Aɗa waawi Quraana ? » Nder Mukaataa gooto, ɓe ƴeewa so tawii aɗa jogii daande capaato (so a wiyii ya’anii walla keyfa, khalas, aan a hoolnaaki). Ko fawaade e jaabawuuli ɗii, goomu ngu jaɓata walla saloo binnditagol neɗɗo. Ngu ñaawa mbele oo neɗɗo kuccitɗo e maɓɓe, ko Muritaninaajo walla alaa. Aan kalifu, haalan am, hol fof dokkuɗo terɗe nguu goomu ngu hay gooto anndaa ɗo ummii, hattan waawde ñaawde jeyegol walla baasgol jeyeede neɗɗo e leydi he ? En nattii anndude so tawii ko binnditagol woni ɗoo, walla so kiñgol. So tawii ko kiñgol, ko ñaawoore tan jogii hakke e hattan waɗde ɗuum ! Ina haawnii, sibu oɗon nganniyii winnditaade hay tumarankooɓe wuurɓe e leydi he. Yanti heen, ko winndittee e ñalawma koo, ina famɗi no feewi (hedde 40 neɗɗo ñalawma wonnande heen nokku binnditorɗo kala). So tawii ɗum jokkirii noon, firti ko wonande Nuwaasoot, e yeru, Mukaataaji 9 ɗii fof, mbinndittoo kam en fof e ñalawma ko 360 neɗɗo, walla mbiyen 10 800 neɗɗo lewru kala. Ɗum firti ko golle ɗee maa mbaɗ duuɓi 7 e feccere, woni lebbi 92, sibu yimɓe Nuwaasoot tolnii ko e 1 000 000. Ɗum ko so tawii goomuuji ɗii ngalaa ñalɗi fooftere. So ɗi njogii ñalɗi fooftere, maa binnditagol ngol waɗ duuɓi 11. Ɗum ko golle ɗe njoofataa. Ndeke, so tawii faandaare ndee wonnoo ko winnditaade Muritaninaaɓe fof, eɗen njenanaa wonaa golle juumtooje, sibu waɗiraa ko hoto won. Hol ko ɓee Muritaninaaɓe fof njogori wontude ? On njaaraama.
https://pulaar.org/2011/06/13/naamngal-jowitiingal-e-binnditagol-feewde-e-kalifu-ge%c9%97e-nder-leydi/
Ko daartol sagata gorko janngoynooɗo caggal leydi, waɗi toon duuɓi e kitaale. Nde o arti cuuɗi maɓɓe, o noddi jinnaaɓe makko, o wiyi ɗum en omo jogii naamne tati. Omo yiɗi ɓe njiylanoo mo ganndo diine walla ganndo ko o waawi wonde fof, baawɗo jaabtaade naamne makko tati ɗe. Jiknaaɓe mbaɗi laakngal, leydi ndii fof naati e njiylawu, ha ɓe njiyti ganndo gooto, ceerno mawɗo, juulɗo. Ceerno noddaa ari, kanko e sagata gorko ɓe kuccondiri. Sagata o wiyi mo : Holi aan ? Aɗa waawi jaabaade naamne am ɗe ? Ganndo o jaabii : Ko mi maccuɗo Alla (Subhaana huu wa ta’alaa), so Alla jaɓii, ma mi jaabo naamne ma ɗe. Sagata o wiyi : Aɗa yenanaa aɗa waawi jaabaade ? Annduɓe heewɓe e haralleeɓe heewɓe ndonkii jaabaade ɗum dey ! Ganndo o wiyi mo : Ma mi eto, hakke baawɗe am e wondude e ballal Alla jaaboraade no feewirta nii (Alla yettaama). Sagata o wiyi : Miɗo jogii naamne tati: 1. Mbele Alla ina woodi ? So tawii omo woodi hollu am mbaydi makko. 2. Hol ko firti hoddiro ? 3. So tawii Seyɗaane tagiraa ko jayngol, hol ko saabii ñalnde darnga omo werlee e jeyngol, tawi kadi ko ɗuum o tagraa ; sibu ina yaakoraa o jogoraani tinde toon tooseeki nguleeki, nde tawnoo Seyɗaane e Jahannama kala tagraa ko jeyngol. Mbele Alla ko jejjitnooɗo ɗuum e oon sahaa nde tagata Seyɗaane nde? O tinaani o maataani tan, haa ganndo o wiyi mo hello e hakkille tal ! Bannge ñaamo hakkille makko o. Sagata o, ina ñuɗoo muusuuki wiyi mo, kanko ganndo o : Hol ko tagi cekan-ɗaa kam ? A wiyataa tan a waawaa jaabaade ? Ganndo o heɓɓitii wiyi mo : mi sekaani. Ngoo hello e hakkille ko kam woni jaabawol naamne ma. Sagata o wiyi : mi faamaani ko kaal-ɗaa ko. Ganndo o nammnii mo : Hol ko tinɗaa nde piymaa-mi hello e hakkille nde ? Sagata o : Aɗa anndi kay ko muuseeki tin-mi Ganndo o : Jooni noon, aan, aɗa goongɗini muuseeki ki ina woodi ? Sagata o : ahaa, miɗo goongɗini ɗum kay, ɓayri mi muusaama. Ganndo o : hollu am mbaydi muuseeki ki ! Sagata o : mi waawaa ! Muuseeki ina holloo ? Hollotaako. Ganndo o jaabii mo, wiyi mo : ko ɗumɗoo woni jaabawol naamnal maa gadanal ngal. Enen fof eɗen tina goodaangal Alla, hay so tawii noon en mbaawaa sifaade mbaydi makko. O jokki, kanko ganndo o, o wiyi : Hanki jamma, a hoyɗiino wonde ma mi fiye hello e hakkille hannde ? Sagata o : Alaa ! Ganndo o : ko ɗumɗoo wiyetee hoddiro, woni jaabawol naamnal ma ɗiɗmal ngal. Junngo kellirmaa-mi ngo, hol ko ngo tagraa ? Sagata o : Ko nguru ngo tagraa. Ganndo o : Yeeso ma ngo, hol ko tagraa ? Sagata o : nguru. Ganndo o : hol ko tin-ɗaa nde piymaa-mi hello e hakkille nde ? Sagata o : muuseeki. Ganndo o : Ko nguru fiyi nguru, kono ɗum haɗaani ɗum musde. Ko noon ne, hay so tawii Seyɗaane e jahanna kala tagraa ko jeyngol, so Alla welaama, jahannama maa wonana seyɗaane nokku gulɗo haa ɓurti. Ittaa ko e Internet Fulo : Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2011/06/08/yeewtere-heewnde-faayiida/
Fotde 380 miliyoŋ ugiyya debbo nayeejo gooto ostarilinaajo waɗti ketton ketton hade mum maayde. Ko noon kadi o duppiri karneeji makko ngowaari baɗnooɗi ko ina tolnoo e kaalis mo o seeki oo. Yimɓe na kaawaa, mbele ko añande ronooɓe makko walla ko goɗɗum… Nayeejo debbo Otirisnaajo gooto, hade mum maayde, seeki ɗereeji kaalis keewɗo mooftunoo, ina sikkaa ko ngam ɗawde ronooɓe mum jawdi. Ɗum yiytaa ko nde o sankii ndee. Nde yimɓe naati suudu makko, najoore ! Fotde 950 000 oroo (380 miliyoŋ ugiyya) ina waɗtaa ketton ketton, ina njoɗɗinaa dow leeso. Ko noon kadi o duppiri hay karneeji makko ngowaari baɗnooɗi ko ina tolnoo e kaalis mo o seeki oo. Kono hay huunde o winndaani ngam faamninde ko addani mo waɗde ko o waɗi koo. Ina sikkaa o waɗiri ɗum ko añande ronooɓe makko, won wiyɓe ma a taw o sellaani. Ko laaɓi heen tan, so tawii o waɗirnoo ɗum ko añande ɓesngu makko (ronooɓe) jawdi, o yettaaki faandaare makko, sibu banke nokku oo wiyi ina heɓii e wostaade biyeeji (ɗereeji) ceekaaɗi ɗii. Tesko : kanko debbo nayeejo oo ko o joñtanooɗo e “nokku pooftorɗo”. To leyɗe hirnaange, nayeeɓe heewɓe ko e ɗiin nokkuuji ɓesngu mum en heewi nawde ɗum en, maa wonii ngalaa kattanɗe ngalu walla nokku walla jot toppitaade ɗum en no haanirta nii, maa wonii ko njiɗaa wondude e mum en, maa wonii ko nayeeɓe ɓee e koye mum en cuɓii ɗum ngam dañde yeewtidiiɓe … BAB
https://pulaar.org/2016/01/28/debbo-anaan/
En kaaliino ko faati e wejo waɗnoongo koolol pine Nuwaasoot tuggi 7 haa 10 feebariyee 2013. Wejo ngoo ko ñalawma wonnoo. Nde jamma ari, hakkillaaji payti ko to dingiral koolol too. Ko lappol wammbaaɓe woni afo tuugorgal kiirɗeeli to bannge fulɓe. Gooto fof ena yiɗi anndude ko ɓe njogori hollude jamaanu nguu haa teeŋti e sukaaɓe teeru, ɗawaaɓe ko heewi e geɗe ganni mumen. Caggal futuro, oto waɗaa yo addoy wammbaaɓe. En kaaliino ko faati e wejo waɗnoongo koolol pine Nuwaasoot tuggi 7 haa 10 feebariyee 2013. Wejo ngoo ko ñalawma wonnoo. Nde jamma ari, hakkillaaji payti ko to dingiral koolol too. Ko lappol wammbaaɓe woni afo tuugorgal kiirɗeeli to bannge fulɓe. Gooto fof ena yiɗi anndude ko ɓe njogori hollude jamaanu nguu haa teeŋti e sukaaɓe teeru, ɗawaaɓe ko heewi e geɗe ganni mumen. Caggal futuro, oto waɗaa yo addoy wammbaaɓe. Saydu Jubungel Bah e ɓesngu mum, rewɓe e worɓe ngari, ngardi e ñaantule mumen ganni e kuutorɗe mumen. Hiirde ndee fuɗɗorii ko no ɓinngel bammbaaɗo nehretee e no ngel janngirtee hoɗdu. Ɗum ena seerti e nehdi ɓiy gawlo. Ɓuri teeŋtineeɗo ɗoon ko jotondiral hakkunde bammbaaɗo e fulɓe haa teeŋti e fulɓe aynaaɓe (labbo dikko, pullo Sammba, bammbaaɗo Demmba, jaliŋeere fuɗɗi nayi, fuɗɗi ngaynaaka…..) Caggal nde suka bammbaaɗo heblaa e ballal Alla e ballal jinnaaɓe mum e sato mum haa hebtinaa to bannge mbaawka hoɗdu e konngol, heewi ko waɗde lappol saanga nde kawle mbeewi, ɓelle ndenndi, tamii e nder deedi jawdi, kocce moddi natti selbude walla salɓitaade. Ko oon sahaa ɓe keewi abbaade fulɓe aynaaɓe nayi. Ko nguun njonngu hakkunde bammbaaɗo e pullo tigi woni ko Saydu Jubungel e wondiiɓe mum ngari hollirde e ooɗoo jamma gunndabi gadano. Jamma ɗimmo oo ko hiirde aynaaɓe. Gayi Duumaali kolliri ko nguurndam jaalo e piilungal Arɗo. E teskaade wonaa gaynaako fof waawi fiileede arɗo. Fiiletee arɗo ko mo jikkuuji mum njuɓɓidi e kaaraysiraagal tabitngal, joƴre laaɓtunde e jaambaraagal ceedtingal. So arɗo fiilaama, ɓesngu mum ena waɗa balle tiiɗɗe. Ñamakala en, ñaagotooɓe e naalankooɓe, hay gooto ɗawetaake ñalnde heen hinnde mum. Jamma tataɓo oo hawri ko e ñalnde 09 lewru feebariyee 2013. Ko pekaan waɗaa kodda tuugnorgal kiirɗeeli wonande fulɓe. Sammba Duungel Saar, Mbooc Abuu Maariyeta Mammadu, Ibraa Njoorel, Aamadu Jibeeri Sih, Ibaa Joop e Jibi Muusaa Joop njirwinii jamma oo. Daande pekaan e maabaali sappotooɓe, safalɓe kaawaa haa mbaɗti naamndaade, so tawii ko goonga ɗum ena waawi nanngude nooroo:” hag, haaye gid hakem timsaah?” Hiirnde ndee jokkii kono golle fulɓe kam ko ɗoon kaaɗi e hiirde pekaan ndee wonande dingiral koolol ngol. Caggal fulɓe, ɓuri teskinde ko garal e koolol ngol sanɗaaji sooninkooɓe wiyeteeɓe “taalibuu walla taaliboo”. Won ɓe meeɗaani nande ɓe saka noon meeɗde yiyde ɓe. Ko ɓe sukaaɓe yimooɓe welɓe daaɗe, hoyɓe e leydi, amooɓe, waɗooɓe ŋaayelaaji e cowtiiji caggal. Ɓe ngummorii e diiwaan Gidimaka ko to wiyetee Joguntoroo. Ɓe njogii ko allaadu kooba gaalaandu, ena waɗi gudde. Ko nduun ɓe ngonata e wuttude, eɓe nawda heen njimri, kelle e ngamri. Joo e joo fof, wooda e maɓɓe baɗɗo ŋaayel walla kamɓe fof ɓe njahda laawol gootol. So ɓe ɓaarii jaŋde, ɓe coorotoo ko e gure, eɓe mbaɗa kiirɗeeli. Wonaa hono noon fulɓe walla won e leƴƴi nganndirnoo nguurndam sanɗaaji. Geɗel ɗimmel ngel ko puccu jolfuɓe piyanteengu sabareeji ena ama; ena diccoo, ena yahra koppi walla ena sujja. Ko e ooɗoo jamma, ñalnde 09 lewru colte (février) hitaande 2013, golle koolol ngol kaaɗi to bannge wejo e kiirɗeeli. Ko e jamma hee kadi koolol ngol uddaa e mbaydi laawɗundi kono tan njeeygu njeeyetenoongu nguu jokkaama haa ñalnde 10 ndee ɗoon e dingiral Liksaar ngal. Koolol ngol fof e heewde faayiida e waɗeeɗe e nokku potɗo nooteede ( Liksaar), ngol yettaaki ngol rawane ngol to bannge faayiida. Ngool ɓuroo woɗɗude kono kadi ɓurnoo heewde yimɓe (gila e hilifaaɓe haa e yeeyooɓe e yeeɓooɓe) e famɗude caɗeele. Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2013/05/02/kiir%c9%97e-koolol-keewal-pine/
Ganndal e gollal Ñande alkamiisa 12 marse 2020, hiirde mawnde yuɓɓinaama he nder wuro Kahayɗi, tawi tammbinoo golle ɗee ko sagataaɓe wuro ngoo, anndiraaɓe diine e almudaagu. Sabu ko heewi e maɓɓe ko ɓiɓɓe almameeɓe e seeremɓe wuro ngoo. Miijo adano ngoo ummorii ko he Ceerno Aliw Yero Joob dowlirɗo Kaɓoowo e baasal cippiroowo e humambinnaagu, ɗanniyanke jooɗiiɗo  to leydi Farayse. Nde o ari ɗoo e ngolɗoo laawol, o yiyondiri e Ceerno Usumaan Caam. O  ɗaɓɓiri ɗum nde ɓe mballondirta e yuɓɓinde jeewte almudaagu e nder wuro ngoo. Mbele kamɓe ne ɗuum wona ballal maɓɓe e nder ndeen hare nde gooto kala haɓetee ngam riiwtude majjere e humambinnaagal. Nde ɓe nanondiri ɓe kollitoyi ɗum Ceerno Abuu Siraajo Soh gardiiɗo duɗal Hadaa iqal qur’aana, sabu kañum ne ina woowti noddude e nooteede e golle baaɗe nii. Ɓe kolliti ɗum kadi ko heewi e jinnaaɓe haa e moƴƴuɓe wuro ngoo. Takkusaan tawi boowal hakkunde wuro  ( lollirngal hakkunde gure) heewii teɓ rewɓe e worɓe, sukaaɓe e mawɓe. Almameeɓe jumaaji e jamaaji, seeremɓe jannginooɓe haa nii e ngenndiyankooɓe dillooɓe to pinal walla e rajooji. Fedde Sayku Tijjaani e gardagol sokna Kaggu Sem e heewɓe haa nan-ɓe moƴƴere ndee tan nootii hayso tawii e imtidaani fof. Nde waktu oo yonti, ko Ceerno Usu Caam udditi golle ɗee. Caggal calminaali tedduɗi ko hollude yimɓe ko ummini ɓe so addude ballal maɓɓe e nder nguurndam ɗam gooto fof anndi ɗam. So yimɓe ɓee mballii ɓe, ndarodiima e maɓɓe, eɓe njiɗi lewru fof hayso laawol gootol, wooda to ɗum waɗaa e nder  gootal e leeɗe wuro ngoo. Mbele maa ɗum huuftidin jookli Kahayɗi fof. Ɓaadi faandaare ndee ko naftude jamaanu oo. Nde o joofni ko Ceerno Aiw Yero Joob ɓami konngol ngam yeewtande juulɓe ɓee. Tawi tiitoonde yeewtere ndee ko Ganndal e Gollal. Oo ceerno peɗɗitiiɗo ɗemngal, baawɗo silo e lelngo konngol fuɗɗii seerndude ɗee kelme ɗiɗi. O wiyi – Ganndal feccii ko e pecce ɗiɗi mawɗe. Ɗiɗi fof noon ko janngeteeɗi. Go’o, ganndal jikku, ɗuum toɗɗii ko nehdi aada  e nehdi  diine haa e denndaangal jikkuuji neɗɗo jogii e nder nguurndam mum ɗam wuuroyta e daawe ceertuɗe. Ko ɗoo o joldi e nder nguurndam neene Mariyam yummum Annebi Iisaa yoo jam e kisal ngon e makko. No oon wonirnoo debbo moƴƴo nehiiɗo keewɗo gacce. Mo sabaabu neاdi mum e gacce mum ndokki ɗum dañde ɓure keewɗe. So en njonndiniima e heen ɗiɗi, ko jibinde annebi e iinnireede simoore e nder deftere Ɓuraana ndee. Tagi ceerno oo naatirde ɗoo, ko o yiyii e nder joɗnde ndee, rewɓe ina piiltoo worɓe fodde laabi tati. Yanti heen kadi ko e lewru marse wonaa. Balɗe nay tan ko 8 marse mawninanoo. Waɗde o ɗaccaani oon fartaŋŋe ɓenni. O teeŋtini ko needi e diine ngoni ngooroondi tafngo ɓiy aadama, no ngooroondi woniri jooɗorde huɓeere walla ɓalal jogorngal juutde balɗe. Ndeen noon yo ɓesnguuji nehe njannginee kuufee, ndewindee. Gila e ngonka mum en e nder galleeji ɗii, haa e no ngollirta geɗe mum en diiniyankooje. Njuulu, laaɓal e denndaangal geɗe ɗe Allah farli e dow neɗɗo, ɗuum gollirtee ko ganndal. Yoo debbo anndu ƴiiƴe e janaaba no laaɓirta, annda muddaaji mum haa no salligortoo. Kono gorko ne yoo tiiɗno daranoo ganndal daña no huufiri cuddiiɗo e ɓesngu mum. Ɗiɗi, o artii e jaŋde meccal gila e ko woni binndi haa e ko woni ñeeñal. O teeŋtinii suka so heɓii duuɓi 30 pawɗi haa 40, ina foti tawa o waɗtii naftude. Ɗuum noon wonaa suka oo loowata hoore mum ndiin loowdi. Ko jinnaaɓe ɓee e renndo taariingo suka oo ndarotoo ndeen darnde. Jinnaaɓe mbaasa ɓooraade doŋngal farilla ngal Allah roondi ɓe ngal. Ko nafoore sinkata neɗɗo, yiɗna ɗum, horsina ɗum. O wasiyiima gooto kala ɗo darii e kala meccal waawi jogaade, yo wood ko golli. Renndooji mawɗi e tokoosi  ndaɗondiri tan ko e janngude e jaɓde gollaade. Duɗal Hadaa iqal qur’aana ñaantirii joɗnde ndee comci nannduɗi  ɗi kala sete ɓoornii. Bulaaji e haako ñebbe. E nder yeewtere hee, sahaa fof dañat ko ɓe lommbi heen. Ɓe lommbii heen ciimtol nguurndam annebi men Muhammadu s.as. hakkunde makko e yumma Kadiija nde oon naatnata mo e njulaagu. Ɗuum fof ko e dow faandaare wiyde, neɗɗo kala asko e faayiida mo mbaaw-ɗaa jogaade, gollu. Ko caggal makko ko Ceerno Abuu Siraajo ɓami konngol, manti denndaangal banndiraɓe tawtoranooɓe, semmbini haala makko kaa teeŋtini ka. Ñaagii yimɓe ɓee nde naftortoo ko keɗii koo. Golle ɗee keewii faayiida no feewi sabu ŋarɗugol joɗnde ndee, haa e tawtoreede almameeɓe jumaaji e jannginooɓe. Ko noon jaayndeyankooɓe e hatanteeɓe nokku oo. Hade hiirde ndee fusde, tawi Hammadi Cammaa bismiima yimɓe ɓee leegal mum en e ko fayi arde. Kono ɗuum heɓaani laataade sabu rafi gonndaaɗo oo. Yimɓe fof ko yeedtuɓe haa yamiroore hesere. Daawuuda Sammba Ndonngo
https://pulaar.org/2020/04/17/yeewtere-nder-dingire-e-mbeddaaji-kayhay%c9%97i/
Haaliyanke gooto meeɗii wiyde « Hakillaaji renndo ko mawɓe, faaro mum ko rewɓe, kono doole mum ko sukaaɓe ». So tawii ko to bannge nguurndam, dawrugol, renndo, faggudu walla Pinal, hakke ko ko kala innama aadee foti rokkeede haa timma, mbele wuura nguurndam moƴƴam, ngondu ɗam e ndimaagu. Sabu ko hakke rokkata mo woni kala hurum e fartaŋŋe waawde addude ballal mum e ɓamtaare renndo mum, nokku mum haa e leydi mum. Kono ellee wonaa yimɓe ɓee fof nganndidi ko woni hakkeeji mumen, haa teeŋti noon e wiyateeɓe roofolɓe ɓee, tawi rewɓe e sukaaɓe ko heen njeyaa. Nde tawnoo ko yooli hakkeeji maɓɓe ene newii, te so ɓe mballaaka, ɓe mbaawaa yooltude ɗi. Ko teskaade ɗuum addani pelle ɗe ngonaa laamuyankooje daraade ngam heblude e hirjinde renndo ngoo mbele gooto fof annda hakkeeji mum, waawa reende ɗi e yooltude ɗi so ɗi njoolaama, tawa ko e kuutoragol hakkille,  woni tawa fitina alaa. Kono kadi anndinde ɓe fotdeeji maɓɓe fayde e renndo maɓɓe, fayde e nokku maɓɓe, fayde e leydi maɓɓe e fayde e aadeeji hono maɓɓe, ɗo mbaawi wonde fof. Ko ɗum jeynoo sabaabu heblo waɗaango to ɓoggee e darorɗe lewru Deesaambar. Hebllo waɗaango e daawe ɗiɗi. Daawal gadanal ngal toɗɗii ko rewɓe dillooɓe e pelle biyateeɗe koppe, ɓe darnde mumen to bannge faggudu e nguura galleeji ɗii maantini hannde. Sikke alaa, hay sinno hannde ngonka kaa ene fuɗɗii waylaade wonande teeruuji ɗii, en kumpaaka, rewɓe ene kaɗaa ko heewi e hakkeeji ɗi potnoo heɓde. Ene heen, hakke fewjideede so tawii won ko foti feewneede e nokku mo ɓe nguuri oo, gila e faggudu, renndo, cellal, haa teeŋti e dawrugol. Daawal ɗiɗaɓal ngal toɗɗii ko sukaaɓe. Ɓee sukaaɓe ene poti huufeede, laabi moƴƴi holleede, sabu en kumpaaka, hannde no aduna oo wayi mettude e weñaade. Caɗeele aduna e baasgol gollaade ngaddanii won e maɓɓe yiɗde ullaade e ladde hay sinno nganndaa to payi. Woɗɓe nana coorii jeereeji e galleeji ene ƴefta ko njeyaa. Woɗɓe nana nii kuutoroo kaɓirɗe gaañooje ngam heɓtude kaake janane. Won wiyooɓe ko sabu nehdi ngaadanteeri ndii nattii. Woɗɓe takki ko karalle kese ɗee, kono so en ƴeewtindiima, maa en paam ko waasde janngude tan. Jaŋde noon wonaa tan yahde duɗal. Sabu jaŋde mecce ko jaŋde. Yanti heen ko en ɓulnotaako ngam fewjude gollorɗe. Gooto fof tan fadi ko haa rokkee palaas e gollorɗe laamu, tawi ene waawnoo fewjude gollorgal mum ɗo waawi nii gollinde hono mum. Ɗuum noon ɓurata yaawde ko so tawii dente, pewjidal e kaaldigal ene ngoodaa. Gooto fof so addii huunde, maa wood ko mbaɗ ɗen heen ko nafata. Sabu ene wiyee «so gabble tawtii gabble ngoɗkon ngabbiima heen tan muudo yonat». Kono ene gasa tawa ko hoolaare kadi woni ko woodaani hakkunde men. Eɗen nganndi, hay sinno won pellitɗo waɗde ko oƴƴi ne, ko hoɗdiiɓe e jiydaaɓe keewi yamminde ɗum. Yoo Alla faabo en, itta en e kaa ngonka mettuka, kaaɓniika. Malal Samba GISe
https://pulaar.org/2021/01/16/tawtingol-sukaa%c9%93e-e-rew%c9%93e-e-golle-renndo/
Batu Iloyeladi Jaaƴe, Fedde aynaaɓe diiwaan Magaama e gardagol Bah Ifra Abuu to gurel Mammadu Nettu, e cukko makko koolaaɗo kuuɓal Taal Ɗaahiiru Yerel to Numa. Batu nguu waɗi ko to Magaama ñalnde altine 27-01-2020 nder galle Jallo Daawuuda Sam Punayel. Denndaagal gure taariiɗe Magaama ngarii e keewal haa teeŋti e terɗe fedde ndee. Woni sabaabu batu nguu ko ɓamtude ngaynaaka  e safrude caɗeele hakkunde remooɓe e aynaaɓe e caɗeele nguura   jawdi  e leɗɗe cafrooje jawdi. Geɗe keewɗe kaalaama ko feewti e caɗeele ngaynaaka kaa e aynaaɓe men seeɗoyooɓe Mali. Ciimtol fedde ndee ko nii wayi  : Magaama ina waɗi kominaaji 8, heen 7 ngarii. Keddiiɗo oo ne ko garoowo. Delegeeji fedde ndee  ko 56 delege. Fedde nde naatirtee ko 500 mbu. So lewru dariima piyaa teemedere mbu. Tawtoraaɓe batu nguu : heeliyabbooɓe mawɓe tawtoraama golle ɗee. Ɓe kaalii haala mbaɗka faayiida sanne, Kaaliidu Jibi Bah to Rajo RTS Maatam, Bah Abda Mali to FM Horkoƴere, Soh Abdul Sammba RFM Ndenndoori. So ngaynaaka  haalaama doktoreeɓe jawdi keedataa caggal. Bah Ifra Demmba e Jallo Muusaa to Haddaat. Jogiiɗo njuɓɓudi ginol haala ko Salli Sih Aadama Wat karallo ndema to Cali tawtoraama. Eɗen njetta Jallo Daawuuda Sampunayel sanne batu nguu waɗaa ko e galle makko, gila e ndiyam haa e kuuraa e tuwaalet fof alaa heen ko yoɓaa. Salli Sih –Magaama
https://pulaar.org/2020/04/17/fedde-aynaa%c9%93e-magaama/
Ñalnde 25 mee 2012, Abdullaay Wad noddii jaayɗe to galle mum, ɗo Ndakaaru ɗoo, ngam hujjikinaade e riiwtude sikkeeji ɗi fawetee kam e yimɓe mum, ina mbiyee porlii jawdi ndenndaandi, haa arti noon e haala otooji 600 jaltinaaɗi persidaas, majji (ngujjaa) ndonkaa yiyteede ɗii. O dallinii iwdi jawdi ndi ɓe mbiyetee aɓe njogii kanko e ɓesngu e makko ndii, o wiyi o hulaani cunnagol iwdi ndiin jawdi. Haaɓre kadi ina feeñii e haala makko nde o wiyata « min nattii waawde muñde ko min mbiyaa min mbaawaa yaltude Senegaal. So alaa ko min mbaɗi, amin poti haalaneede, mbele amin mbellitoo yahde e artude ». O wiyi kadi « Makki, a reeniino ɗemngal maa, mbaɗtu-ɗaa hakkille e ko kaalataa e kampaañ hee, sibu ko a jiɗnooɗo heɓde laamu, ina moƴƴi e maa jokkirde noon. So woodi garɗo e maa ina haalan maa huunde faytunde e jom suudu am walla e yimɓe woɗɓe, aɗa foti, ko idii fof hoolkisaade, so  wonaa ɗum, mbattintu-mi ko haalde ko nganndu-mi koo, ɗum ɗoon noon ina waawi muusde ». Kaa haala kam ina laaɓti, ko yiɗde wiyde tan « yo Makki suur hoore mum, so wonaa ɗum … ». O wiyi kadi yo makki « jaggu ministeruuji mum ». E wiyde makko « alaa fof ko min njaltini e galle laamu hee, so wonaa alluuje nate ɗiɗi ɗe luɓinoo-mi sokna Wad ». Wonande otooji ɗii noon, o wiyi o ɗaccirii lomtiiɗo mo oo ko ɓuri 200 oto. « Kono yimɓe makko naatnii mo juumre sibu mbiyii mo otooji ngujjaama ». O ñiŋii no feewi ko ɓesngu makko takkaa koo, haa arti noon e ɓiyiiko Kariim, ‘’sabu tan ko ɓiy hooreejo leydi’’ . O artii kadi e haala ANOCI (Nokku kalfinanooɗo yuɓɓinde Mooɓondiral Lislaam, mo Kariimu ardinanoo), o wiyi wonde hay gooto haalataa heen haala Abdullaay Balde, ndaa ko oon yiilatnoo jawdi mooɓondiral ngal. Wonande 400 miliyaar ɗi ɓe mbiyaa, kanko e yimɓe makko, ɓe ndognii, ɓe mooftoyii Dubaï e nder Emiraaji goɗii ɗii noon, o wiyi « ɗum nannaaki ! » O reentini laamu nguu, wonde so o welaama, kanko mo nganndu-ɗaa alaa ko majji e geɗe luulndo sibu makko ɓooynoode heen, omo waawi haɗde ɓe feewnitaade e laamu maɓɓe. Kono haɗata mo waɗde ɗum tan, ko o kellifaaɗo, jiɗɗo demokaraasi, ɗooftiiɗo demokaraasi, kormiiɗo laamu. Apr, hono parti Makki Sal oo, ɓuuɓtinaani, sibu waktuuji seeɗa caggal yeewtere Wad, jaabtii gila kelle ko law. Ko Seydu Gey ƴetti konngol wiyi « ko idii fof miɗo sakkita miijooji ɗiɗi, jaabawol gootol e laɓɓitinaango wooto e wasiya gooto » . Miijo adanngo ngoo ko « Senegaal ñaawii hafeere Wad » . Ɗiɗi, «yimɓe ɗamininoo e Wad ko fooftaade hankadi, kono wonaa wiyde ina jilɓina politik leydi ndii, sibu o dañii duuɓi » (ko e lewru mee nduuɗoo o dañata 86 hitaande). Miijo ɗiɗmo ngoo « alaa fof ko waawi yerɓinde laamu nguu haa haaytina ɗum jokkude golle ummanii ɗee » . Jaabawol ngol, ko wiyde Wad « wonaa laamu mum hoolkistee, ko golle mum ». O jokki « ɗum ɗoon noon, so Wad faamaani ɗum, minen a min paami ɗum ». « Hankadi bonande wontaa ɓennu ñaawaaka, tee laamu nguu maa laaɓtitin denndaangal gajaale laamu Wad, sibu ko ɓesngu Senegaal ɗaɓɓi ɗuum ». Caggal ɗum, o fayi e laɓɓitingol ngol « ko Wad yahata koo fof, ko gollata koo fof, dillinaani min, tee Apr ina heɓii e jaabaade ɗum laabi 10, walla 20 boom » . O joofiri wiyde « diwaali e doƴƴaali alaa ko nafata. Kooliiɗo hoore mum fotaani hulde ». Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2012/05/29/he%c9%93tinaa-woyi-saawaani-jam/
Ñalnde 6 mee 2009, depiteeji Afrik Worgo toɗɗiima hooreejo Afrik worgo keso, oon woni biyeteeɗo Jacob Zuma. Kanko woni hooreejo nayaɓo, gila leydi ndi yalti e laamaandi paltoor. Tawi yahiino haa heewɓe cikkitii wonde o waawaa yettaade ɗo, nde tawnoo, e laamu Tabo Mbeki, ko o tuumanooɗo moddude e njeenaari. Ko ɗuum rewi woppaani haa yooɓii laamu Mbeki e hoore mum, Motlante lomtii ɗum e mudda, hade ooɗoo ñalawma. Zuma fiilaama  ñalnde aset 9 mee 2009 ɗo Peretoriyaa ɗo, laamorgo leydi ndi. Zuma, nde fiilaa hooreejo leydi nde, huniima ɗooftaade aadaa « beldital » mo Nelson Manndelaa naatni e jikkuuji Afrik worgo. O huniima « reende ɓiɗɓe leydi ndi e semmbinde ɗooftaare hakkeeji maɓɓe ». Jacob Zuma, jibinaa ko ñalnde 12 abriil 1942. O jeyaa ko e leñol biyeteengol Sulu. Ko o tergal heerto ANC ngo o arditii e hitaande 2007, o lomtii Tabo Mbekki. O wonii cukko hooreejo leydi tuggi abriil 1999 haa  suwee 2005.  Jacob Zuma ko gorko cuusɗo : o haɓii ko juuti e laamu apartaayd. Ɗum addani mo dummbideede e Mandelaa fotde duuɓi 10, to duunde darjunde wiyeteende Robben Island. Ko o neɗɗo lolluɗo e nder ANC.  Jiknaaɓe makko ko waasɓe ngonnoo. Ko ɗum tagi, ko ɓuri heewde e cukaagu makko o waɗi ɗum ko e ngaynaaka na’i. Ko ɗum jeyi sabaabu o naataani ekkol. Baaba makko ko alkaati wonnoo, saŋkii tawi omo yahra e duuɓi tati fat. Yumma makko winndotono e nder galleeji tuubakooɓe. Coftal makko e jaambaraagal makko ngaddani mo heɓde ɗo o heɓi hannde ɗo, kaaɗtudi daraja politik e renndo, so ardaade leydi ɓurndi doolnude e nder Afrik. O naati ANC ko e hitaande 1959. Caggal nde ANC haɗaa e leydi ndi e hitaande 1969, o angisii e konu mum e hitaande 1962. E oon sahaa ko o gorko jom semmbe, mo janngaani no feewi, kono ko jaambaaro, ƴoƴɗo. E hitaande 1963 o halfinaa tafde njuɓɓudi cuuɗiindi e diwaan «Natal» kono o jaggidaa e 20 woɗɓe e nder diiwaan « Transwaal ». O takkaa moojobere yiɗde liɓde laamu, o ñaawanaa kasoo duuɓi 10, o neldaa dummbirde duunde ‘Robben Island’, o tawi toon Manndelaa, cokaaɗo toon kasoo kaaɗdi nguurndam, sabu mum yooɓtoreede ko o yooɓtoraa ko.  Ko e oon kasoo, ɓe o sokdanoo toon, wayɓe no Govan Mbeki, Jacob Zuma ekkii tarde e winndude e naatde e jeewte e gostondire miijooji. O woppaa e hitaande 1973, o wiyi omo ummitina ANC e nder diiwaan Natal o.  O naatti e suɗaare, polis Apartaay woni kadi e yiylaade nanngude mo. Nii woni o yalti leydi nde e hitaande 1975, o fayi Swaziland caggal ɗum o heɓoyi Mosammbik, tawi heɓii jeytare mum, o daranii yuɓɓinde e wallitde mooliiɓe caggal murto Soweto e hitaande 1976. E hitaande 1977 o woni tergal Goomu Ciynoowu Ngenndiyankeewu ANC, cukko hooreejo catal ANC to Mosammbik hade makko waɗeede hooreejo ngaal catal e hitaande 1984. Kono, caggal nanondiral Nkomati hakkunde Afrik Worgo e Mosammbik, wonti alaa e sago o yalta ndiin leydi. Nii woni o fayti to ardorde ANC to Lusaka, leydi Sammbi (Zambie), o ardinaa toon sarwisaaji kabaaru  (services de renseignements), o jeytoraa e yuɓɓinɓe konu ANC. E ooɗoo sahaa ko o tergal Diiso politik e Diiso konu ANC.  Caggal nde guwarnama Frederik de Klerk heptini ANC e h. 1990, o hooti Afrik worgo (omo jeyaa e ardiiɓe mum idiiɓe artude), ngam fuɗɗaade kaaldigal. E hitaande 1991, Manndelaa ɗaɓɓi nde o waɗetee cukko koolaaɗo kuuɓal kuftodinɗo ANC. O halfinaa toppitaade gartugol mooliiɓe e soldeteeɓe. O waɗi golle makko ceedtinɗe, moƴƴe, so jeyeede e ñifɓe kareeli e barondiral hakkunde ɓiɗɓe yumma, hakkunde yimɓe ANC  e Zulu en jeyaaɓe e Inkata mo Mangosutu Butelesi, to diiwaan Natal. E woote gadane, bellitaaɗe abriil 1994 o woni kanndidaa parti makko ngam wonde hooreejo hilifaaɓe diiwaan KwaZulu-Natal, kono ko Inkata fooli toon. Kono o toɗɗaa yo o won tergal Goomu ciynoowu geɗe faggudu kam e banngagol e nder guwarnama oon diiwaan. E desammbar 1994, o waɗaa mawɗo Ardorde ngenndiire ANC. Nii woni o wonti tataɓo, caggal Manndelaa e Tako Mbeki, e njuɓɓudi dowla o. E h. 1997 o toɗɗaa cukko hooreejo ANC.  Tabo Mbeki suɓii mo yo o sukku ɗum e hitaande 1999, caggal nde Butelesi salii. O walliti Mbeki, e rewrude e mooɓondiral senndikaaji biyeteengal Cosatu (Kosatu) kam e parti kominist (SACP) leydi ndi.  Kanko e Yoweri Museweni mo Uganndaa ɓe ndogii e maslahaa, mbele jam ina arta hakkunde Hutu en e Tutsi en to Burunndi.  E lewru mee 2003, porkireer leydi ndi wiyi wonde heɓii geɗe tuumooje Zuma « njeenaari » e «ɓurtingol mbaawka». O ɓoccitii e ɗuum sibu oon wattini ko woppude oon tumamuya sabu ŋakkeende dalillaaji. Nii woni kanko e Mbeki fof ɓe toɗɗitaa e hitaande 2004. Ñalnde 2 suwee 2005, caggal lebbi jeeɗiɗi ñaawoore, Schabir Shaik, ñaawaa kasoo duuɓi 15 sabu mum tottude Zuma 160 000 oroo (63 miliyoŋ ugiyya), hakkunde 1995 e 2001 e sabu kadi yooɓtoreede termondirde e sosiyatee jeeyooɓe njogitaaje biyeteeɗo Thint, njeenaari potnoondi totteede Zuma. Ñalnde 14 suwee 2005 Tabo Mbeki itti Zuma cukko hooreejo. Balɗe 6 pawtii heen Zuma takkaa muuɗneede. Galle makko wicitaa laabi keewɗi. Ɗum jibini luural e nder ANC : fedde sukaaɓe ANC kam e parti kominist e COSATU mbiyi wonde ñaawoore nde e polis ko wuurtaaɓe e Zuma, ɓe mbiyi yo ɗum nattu walla ɓe mbaɗa gerooji. Ko ɗo Tabo Mbeki waɗti ñiŋeede e peeñcu. Ñalnde 11 oktoobar 2005, Zuma ñaawaa to tirbinaal Durban, kono ñaawoore nde yowaa haa 12 noowambar 2005, ha ɓe ɓeyda anketaaji maɓɓe. Ko  ndeen Zuma wiyi : « mi meeɗaa sikkude wonde, ndeeɗoo wellitaare nde kaɓanii-mi, maa wayte am no ngonka ngonnoo-mi e sahaa nde Apartaayd haɓootoo mi nde ». Ñalnde 20 settammbar 2006, woodi ñaawirde waggini goppugol geɗe Zuma yooɓtoraa ɗe. Kono ɗum haɗaani mo ɗeɓde yooɓtoreede njeenaari kadi e desammbar 2007. Ñalnde 12 settaambar 2008, ñaawoore nde woppaa, sibu, e miijo ñaawoowo o, Zuma yooɓtoraa ko geɗe politik. Ñalnde 12 saawiyee 2009, hafeere nde ummitinaa kadi.  Kono ɓe mbattini ko woppude. Caggal ɗum ANC felliti rokkitde Zuma palaas mum cukko hooreejo. Ɗumɗoo jiidaa e geɗe goɗɗe ɗe o takkanoo e hitaande 2005 : wiyeede mo o yanii e debbo gonduɗo e sidaa. Kono caggal ñaawoore o laaɓɓinaa heen e hitaande 2006. E nder oo pilaa mbeñaa fof, Zuma ina heddii wonde cukko hooreejo ANC. Zuma, sabu mum wonde yaakaare waasɓe, heɓi keeweendi daaɗe e woote gardagol ANC e mooɓondiral parti o, ñalnde 18 desammbar. Ko ndeen kanko ne o fewjani Tabo Mbekki, haa yandinaa. Kono ezen mbaawi wiyde « ko jooni njoftiigu makko timmu ». Bookara A. Bah
https://pulaar.org/2009/05/23/afrik-worgo-jacob-zuma-to%c9%97%c9%97aama/
Lulnde dewal Allah ngam nehdi pittaali e laɓɓinde ɓerɗe, fuɗɗoriingo golle arti e dewe, yiɗaango yimɓe Allah huccanaango ndaartooɓe, doganaango yiilotooɓe, lulnde meeɗi jommba. Oo Daakaa na jogii taarik mo hakkillaaji njiyata e mum geɗe keewɗe maantiniiɗe. Enen en njettii to ɓuri laaɓde, to ɓuri maantinaade, tawa ko biyoowo en “mi tawaama walla ko ceerno haalani kam”, hono ceerno men Alhajji Usmaan Caam, gonnooɗo Almaami jumaa Madiina Gunaas, gila e nguurndam ceerno mawɗo haa e khaliifa mum, kañum haa ruttii e joomum (yoo Allah ɓuuɓan ɗum), kañum ko kañum tan. Jubbannde e taarik Daakaa : Hol nde Daakaa fuɗɗii Oo Daakaa o fuɗɗii ko 1942. Oon tuma, puɗɗuɗo Daakaa oo na yahra e duuɓi 42. Ko ndeen kadi o arti Makka laawol makko gadanol. Ko ndeen kadi o diidi jumaa makko ngadana, caggal lewru tan nde o arti makka. Kaan jumaa gollaama lewru gasi, ka hundiraa ko huɗo. Ndeen nguurndam nokku oo weeɓaano, kono kam juulɓe joom en ɓerɗe laaɓɗe yarlitaniiɓe gollande Allah ko kañum en ngonnoo ɗoo. Gila 1942 daakaa fuɗɗaama ha 1960 ko Madiinanaaɓe tan tawtortenoo golle ɗee. Madiina naaɓe noon, hay gooto heddotonooka, so wonaa rewɓe e reenooɓe wuro, seeɗa en tan cuɓtatee yoo ndeen wuro ngoo, heddiiɓe fof njaha. Na wonatnoo kilooji sappo hakkunde mum e wuro ngoo, na wonatnoo hay noogaas. Ndeen noon, wonaa hitaande fof waɗatnoo, na woodi kitaale ɗe waɗataa ɗoo e wuro hee, saabotonoo ɗuum ko tawa sahaa mo daakaa waɗata oo yonta, tawa ceerno na ɗannii golloyde lislaam « ɗoo nii won wiyooɓe, ko kanko kam, o waɗii Daakaa, sabu ko o gollatnoo Daakaa koo, ko ɗuum tan o golloyi. Ko diine oo, sunna oo, jokkere enɗam ɗam. O arta noon tawa sahaa oo ɓennii wona daakaa waɗaani. Daakaa kaa ndeen noon golle ina njeyanoo e ko imminta mo, kono won sirru mawɗo suuɗii heen. Ceerno RTA ina faamnoo mettugol nguura nokku oo, heɓɓittoo ɗum tan ko demal, jooni noon addi mo gaa ko darnude diine oo, tawi noon ko kañum e nguura kaa njahdata. O wiya njahen to ladde too, ngollen mbela ndañen nguura, kono tawa en njeebaaki ko addunoo en koo. So wonanooma ladde too, subaka juulaama, no waɗetee jooni nii, waɗee wirdu duwee, Ceerno waajoo, so inɗeeli na ngoodi, so gaynaama saakee, ko ndeen dawatee. So waktu yontii kadi artee e nokku hee, no ɗum wayi jooni nii tan. Woni faandaare makko e Daakaa hee ko Allah tan e nelaaɗo mum (yo Allah juul e mum hisna ɗum), golle ɗee ko haa no ɗuum dañiraa.1960 noon Daakaa waɗi, woni e Fuutankooɓe tawtoraaɓe, jahɗo fof jommba, hakkille mum heɗtoytoo tan ko hol nde ndee moƴƴere waɗtetee ? Kono oon sahaa, wonnoo ko nde toɓi fof tan, wonaa datuuji ganndaaɗi ; kadi so toɓii, wonaa jiɗɗo taweede fof tan tawee. E 1962, mawɓe Fuutankooɓe heewɓe tawaama, nde tawnoo oolel ngel fuɗɗiima lottude. Ɓe pelliti ñaagaade Ceerno, e sifaa mo Allah jolnirta e juulɗo, yiɗde ɓeydoraade moƴƴere Allah, yo Ceerno jaɓan ɓe ndee moƴƴere waɗee hitaande fof, kadi waɗee eeraango, sabu aɓe nganndi ɗumɗoo, no Fuuta wiyi e moƴƴere nii, kala tinɗo ɗum arat. Ɓe kawri kam ɓeen mawɓe fof, caggal juuleede tiisubaar, Ceerno naattoyii, ɓe njeewtidi heen, ɓe nanondiri e ñaagaade ɗum Ceerno. Ɓe totti konngol maɓɓe yo yottinan ɓe so Ceerno arii, ko Ceerno Aliw Saalihu to Ɓoke Jawe. Ceerno ari juulni takkusaan, tan Ceerno Aliw wiyi mo “Ceerno, miin dey mawɓe hawru ɓe ɗoo ɓee, won ko ɓe neli e maa.” Kala no o haalirnoo kanko ceerno Aliw, fillo ngoo kam firti tan ko o wiyi. Ɓe mbiyi ngalɗoo pottital nehirdi pittaali, e terɗe to inndude allah e to muñde e to juulde. Kono kadi ganndondiral hakkunde juulɓe immiiɓe e nokuuji goɗɗuɗi, yoo Qur’aana jannge, wonande waawɓe, sayfiyyu, salaatul faatiha, e ko kaalataa ɗoo ko fayti e nehdi to diine, to jokkere enɗam, almudaagu, min njiɗi ko hunaneede ɗum kala hitaande, tawa amin tawtoree, tawa kadi alaa ko haɗata ɗuum waɗde. Ndeen o rowii, Ceerno naamndii mo : “ko onon fof nanondiri e ɗuum ? “ Ɓe mbiyi “eey”. O wiyi ɓe : “miin, juulɓe fotɓe ndaanii nanondirtaa e huunde, miin mi luulndoo ɗuum. Mi jaɓii, tee ko to Allah njaɓ-mi ɗuum, alaa ko haɗata ɗum waɗde. Hade men saakaade, maa en kaal hol nde pottitten ɗoo. Kadi hankadi, waɗa ɗo nokkuyel gootel tan, to njiyaten ɗum jooni ɗoo.” Kono adii ina dirtatnoo, kono gila ndeen meeɗaa dirtu. O wiyi ɓe o ƴettanii ɗum pellital to Allah, ɗuum waɗi gila ndeen, kala hitaande ina ɓeydoo, nde tawnoo ko moƴƴere Allah. So a yiɗii anndude daakaa rawane no waynoo tan, ƴeew hol no wayi hikka tan, ko keewal yimɓe tan ɓeydotoo, kono ko heddii koo waylotaako. Ɓeydagol yimɓe ngol ne firti tan ko ɓeydagol men to Allah, sabu alaa moƴƴere nde Alla waɗani juulɓe, juulɓe njokki gollude nde, so wonaa o ɓeyda nde haa ɓe ɓeydoo ɓeydaade e mayre. Ndee moƴƴere noon ittunoo mo Fuuta, ko ndeen ne kadi ko o ari Madiina koo abborii mo, ko ndeen ne kadi wuuraa gaa. Bismilla mon hoɗɓe Daakaa, hannde daakaa tolniima e kesam hesamaagu, jamaa oo kam feewiino, ko heddii heen koo jokkitaama, ganndunooɗo ndeen daakaa e sifa mum, na anndi moƴƴere Alla ɓeydiima heen hannde e mbaadi mum. Daakaa jamyamo Abdullaahi Ac
https://pulaar.org/2018/04/30/madiina-gunaas-jubbannde-e-taarik-daakaa/
Muritani no diidorinoo hannde ko ko moɗti foofaandu, ina fadi e anndude ɗo «hafeere wul Naaji» jogori joofde. Gila e wonduɓe e laamu haa e luulndiiɓe, gila e gollooɓe faggudu luulndiiɓe maa ɓadiiɓe Abdel Asiis haa e jagge laamu calɓotooɗe e juuɗe laamɗo hannde o walla ɗuurtotooɓe ɗum en, gila e ɓesngu goongɗinoowu kala ko ari haa e ɗamtindiiɓe moƴƴere sabu laamaandi duuɓi 50 ndi feewaani, gila e foɓɓanooɓe golle persidaa hannde o haa e ñiŋooɓe ɗum, e wondude noon e dalillaaji. Muritani no diidorinoo hannde ko ko moɗti foofaandu, ina fadi e anndude ɗo «hafeere wul Naaji» jogori joofde. Gila e wonduɓe e laamu haa e luulndiiɓe, gila e gollooɓe faggudu luulndiiɓe maa ɓadiiɓe Abdel Asiis haa e jagge laamu calɓotooɗe e juuɗe laamɗo hannde o walla ɗuurtotooɓe ɗum en, gila e ɓesngu goongɗinoowu kala ko ari haa e ɗamtindiiɓe moƴƴere sabu laamaandi duuɓi 50 ndi feewaani, gila e foɓɓanooɓe golle persidaa hannde o haa e ñiŋooɓe ɗum, e wondude noon e dalillaaji. Kamɓe fof ɓe kaalata hannde ko haala wul Naaji, hol ko o haaldi e wiɗtooɓe ɓe, ko o jaɓaani haalde, noddaaɓe to polis toppitiiɗo ko fayti e warhoore faggudu*, walla kadi hol ɓe polis jogori noddude ko neeɓaani. Kono so en ƴeewtindiima ma en tesko heen huunde haawniinde : denndaangal yimɓe waɗdooɓe e ndeeɗoo hafeere ko «tagooje» Maawiyya wul Siidi Ahmed Taaya : gila noon e Muhammed wul Abdel Asiis haa yettii polisiyee ɓurɗo famɗude toppitiiɗo anket (wiɗto) o ! Persidaa ñaawoowo hannde o woniino edkaa makko caggal ɗum kalfinaaɗo kisal makko, wul Naaji woniino guwerneer makko to banke leydi ndi, caggal ɗum kalifu, caggal ɗum ammbaasadeer, gollooɓe faggudu ɓe, haa teeŋti noon e neɗɗo mo jaayɗe etotoo laɓɓinde o, ko e laamu makko ndañi walla ɓeydi (walla ɗiɗi fof) jawdi mum en, rewrude e porlugol ngalu leydi ndi. Poliseeji baɗooji wiɗto ngo, kam en ngonnoo, e cappanɗe cakkitiiɗe ɗee kala, warooɓe makko e uurnantooɓe mo kunuɗe yimɓe ! Hay ɓesngu ngu, e ceŋɗe mum kala, wonaniino mo, foɓɓani mo, yimi mo, walla yeddi mo, yenni mo, walliti e rokkude mo faayiida ! Kono ko ɓuri haawnaade ko, ko kamɓe fof «mbardi mo» : Wul Abdel Asiis woni hoore moojobere ittunde mo e laamu, wul Naaji jaɓii, sibu alaa ko haali, gollooɓe faggudu ɓe muum, poɓɓaanii «barhoore baaba», ndagniri ɗum jawɗeele mum en ; poliseeji baɗooji anket ɗi cujjanii «barhoore» ; ɓesngu ngu faalkisii hade mum toɗɗaade ɓiy-yumma barɗo baaba ! Kono, ɗee dille fof ko ngoni ? Hol ko saabii ñaamdatnooɓe hanki e lahal gootal ina mbarondira hannde ? Ina weeɓi faamde : «tagooje» Maawiyya ina ñaamondira hono no ronooɓe pooɗondirta ndonu caggal nde ngarti wirwirnde baaba mum en. Kono, ɓayri wul Abdel Asiis ɓaaftii kala ko moƴƴunoo e ndonu he (laamu e jawdi), hankadi alaa ko heddii so wonaa fooɗondirde ndonu geɗe ɗe moƴƴaani ɗe : ɓurɓe heen heewde doole hannde ɓe ina mbicca heddiiɓe ɓe mbonɗam, ɓe ɓami ko moƴƴi ko, ko boni ko ɓe mbeddii ɗum yahdiiɓe maɓɓe hanki, haa ko ɓesngu ngu ina sikka ko lammba hakkunde kokkolli mawɗi. Kono, ɓuri weltaade hannde fof ko Maawiyya : omo jala wul Abdel Asiis, liɓɗo mo o, gonɗo hannde persidaa donkuɗo fuɗɗoraade manndaa mum no feewirta nii, e dow deeƴre e teylaare. Omo jala Wul Naaji kam e jagge ɗe o waɗnoo «huunde», siññooɓe hannde kulol yiyde Abdel Asiis ina udditana ɗum en doosiyee goodnooɗo walla tafaaɗo jooni jooni. Omo jala gollooɓe faggudu wonɓe hannde e siññude kulol, heɓiiɓe hay seerde e comci mbele ina ngoppee, jawdi mum hisa. Omo jala ɗii poliseeji  ɓoƴotooɗi wul Naaji, ina naamndoo ɗum kaalis mo kam en e koye mum peccinoo e mum. Omo jala ɓesngu puuntirteengu oo sinemaa baɗiraaɗo suddude caɗeele guuraaɗe kam e ngonka ka feewaani e battane ɗe moƴƴaani. Maawiyya ina jala, too to o daayi hannde to, ngam miijtaade e battane daɓɓe Persidaa Muritaninaaɓe. Mette makko cuyii e njofiigu ‘ɓooy’ : «warnooɓe» mo, ina mbarondira e koye mum en, tawi omo wuuri, omo ndaara : dakamme ɓurataa ɗo ! Tee, hoto cikkito-ɗee, ɗumɗoo ko fuɗɗoode tan : janfinooɓe Maawiyya mbellittaako abada : «hare luulndiinde bonanndeeji» woppataa wul Abdel Asiis, o woppataa hoore makko nii, o woppataa ɓadiiɓe mo, o woppataa wallitooɓe mo ɓe, tee laamu makko ko heen yiƴƴata so o jokkii, sibu sawru ndu o fiyrata woɗɓe ndu, ko nduun fiytata mo. So o woppii ko o ummini ko, hay gooto wontaa goongɗinde mo tee laamu makko feccoo. Maawiyya koy dakmitiima sibu yiyde Abdel Asiis e caɗeele ! sibu yiyde yimɓe ɓe o tafnoo ina tuutnee ko o ñaminnoo ɗum en ! Ndaw dakamme, yiyde mo, e nguurndam makko, Alla ina yoftanoo mo janfinooɓe mo ! Dakamme mawɗo njoftiigu ! Aadama Soh, lollirɗo Yaayaa Fulo : Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2009/12/12/hafeere-wul-naaji-njoftiigu-maawiyya-e-dow-tagooje-mum/
Ciftoren tan, caggal dirtingol wooteeji meeriiji e dipiteeji ngol rewaani laawol ko ina tolnoo e duuɓi ɗiɗi, laamu Moritani fellitiino yuɓɓinde ɗiin wooteeji e lewru oktoobar 2013, e oon sahaa luulndo ngo muum (ko lollirnoo “COD”) salii yahdude e ɗiin wooteeji, ɗi paɓɓa e lewru noowammburu, woodi e luulndo hee serindiiɓe, tawtoraa ɗiin wooteeji (ko wayi no Tawaasul), kono heddiiɓe ɓee calii. Woytoraandu maɓɓe ko laamu nguu jaɓaani haaldude e maɓɓe ngam lelnude dabi laaɓtuɗi, nanondiraaɗi ɗo wooteeji ɗii poti fawaade, yeru : rokkude Moritaninaaɓe fof fartaŋŋe winnditaade keɓa karte mum en dantitee, darnude njuɓɓudi njambureeri njuɓɓinoori woote ɗee, lelnude goomu  (CENI) ɗo yimɓe kala njiytotoo koye mum en, doggol wootooɓe wona laaɓtanngol yimɓe kala ekn… Kono laamu nguu huccaani e ɗuum, ɓuri hollitde tan ko ina jaɓa kaaldigal e luulndo, kono heblanaaki addude ko hesɗi e ko woodi koo. Caggal nde ɗiin wooteeji njuɓɓinaa, aduna fof seediima ko luulndo ngoo faaynoo koo, sabu  woote meeɗaa bonirde no ɗiin wooteeji nii : CENI holliri baasgol mum jogaade katanɗe yuɓɓinde, e nuunɗal wooteeji ɗii, jinngere administarasiyoŋ wonande kanndidaaji UPR ina fuŋŋinii,  o holliraani jamburaagal makko e fooɗondirooɓe ɓee, caggal ko ina ɓura balɗe jeetati roŋka yoo annde hol poolɗo e hol poolaaɗo, walla kam mbiyen, laamu nguu wattini ko e toɗɗaade foolɓe e foolaaɓe kono wonaa CENI. E raɓɓiɗinde haala tan, luulndinooɓe woote ɗee e jaɓnooɓe tawtoreede e majje ɗee kawrii e konngol gootol : woote ɗee ndewani laawol. Ngol laawol ko laamu ngui e hoore mum fuɗɗi wiyde ina yiɗi haaldude e luulndo ngo ngam, e wiyde maɓɓe, “yuɓɓinde wooteeji tawa ko nanndiraaɗi” , caggal nde hooreejo hilifaaɓe jokkondiri e yoga e hoohooɓe lulndo ngoo ngam ɗaɓɓirde ɗum en ngaal kaaldigal. Jaabawol luulndo ngoo kañum ne, ko wiyde ko “ko hoynantenoo so saami hoccete” , kono, ko laatii e ɗum tan ko laamu ngu heblanaaki dirtinde wooteeji piɓanooɗi ɗoon e balɗe sappo e joy (21 suwee), tawi miijo luulndo ngoo, ko so tawii ko goonga e laamu nguu ina yiɗi ko kaaldigal, ko e nder kaaldigal  hee geɗe jowitiiɗe e woote hee fof poti haaldeede nanondire, teeŋti noon nde lajal woote ɗee foti fiɓeede. Ko ɗoon kaaldigal ngal tehi, haala fuɗɗaaka boni, wonti heen senngo fof dartii e darnde mum : laamu felliti yuɓɓinde wooteeji ɗii e yaadude e kala jaɓɗo yahdude e mum, luulndo  aadanteewo ngoo, (COD) renndinngo sappo e jeeɗiɗi lannda, caggal nde yaajtini njuɓɓudi mum, tafi mooɓondiral jaajngal yantondirde e won e hoohooɓe mawɓe e nder leydi hee, e pelle nay senndikaaji ɓurɗe mawnude e leydi hee, e pelle ɗe ngonaa laamuyaŋkooje (fotde sappo e joy), felliti kañum ne taƴaade woote ɗee, ngam, e wiyde maɓɓe “salaade dagnande Abdul Ajiiju woote ɗe ndewaani laawol”. Ko e oo ngar-mi ngaraa kampaañ woote ɗee udditi ñande 6 suwee 2014 e dikkondiral hakkunde mbiruuji joy : Muhammed Abdul Ajiiju, Ibirahiima Muttaar Saar, Bojel wul Humeyd, Biraam Dah Abeydi e Lalla Mariyam Mullaay Diris. Luulndo ngoo taam, e tawtugol Mesawuud wul Bulkayri (jahdunooɗo e laamu nguu e kaaldigal gadanal ngal) calii tawtoreede wooteeji ɗi. Ñalnde 4 suwee 2014, FNDU (Mooɓondiral Ngenndi ngam Demokarasii e Ngootaagu) yuɓɓinii seppo moolanaango moolee e nder wuro Nuwaasoot; maa mbiya alaa keddiiɗo e wuro hee mo yaltaani, kono kadi ɓe ɗimmitii ɗum ñande 18 lewru nduu to wuro Nuwaadiibu. Ina laaɓti tan, ko salii woote ɗee ngol laawol wonaa seeɗa, etee, ɗum battinii tigi rigi e kampañ hee, sabu alaa mo nanataa dille mum so wonaa Ajiiju, alaa portaleeje so wonaa ɗe Ajiiju, alaa tilliisa, so wonaa mo Ajiiju, ellee maa mbiyaa o waddata ko e hoore makko ! Haalaluuji keewɗi njiyaama e tiitooɗe  jaayndeeji “Ajiiju kontor Ajiiju” walla “Ajiiju jom dolokke kontor Ajiiju jom kostim” ekn…maa mbiyaa ɓe o waddata ɓee kam alaa ko ndaartata, ko ɗoftooɓe mo tan. Ko haawnii e kampaañ oo fof ko ko Ajiiju ɓe dikkondiri ɓe wonaa ɓeen ngoƴi ɗum, ɓuri woƴde mo ko taƴiiɓe woote ɓee hono FNDU, ko ɗum waɗi haala makko fof ko e ɓeen huccini, gila e ayyibaaji haa nii ko hiisortee nii ko ƴattooje (ko yooɗaani e hooreejo leydi teeŋti noon e ɗaɓɓoowo fiilteede). Hay heddiɓe ɓee ne ŋaacce mum en feewde e luulndo ngo ina fuŋŋinii, maa mbiyaa tan taƴagol woote ngol ina metti heewɓe teeŋti noon e mawɗo leydi ndi. Fawaade e ɗum fof noon addani luulndo ngo ko hiisaade faandaare mum nde joginoo e taƴagol woote ɗee timmii, hay so tawii eɓe tommbii tawo ñalawma woote oo. Ñalawma woote Heewɓe ceedtiima wonde birooji woote ɗii ina njeewi ñalnde woote ɗee.  So en ngartii ɗoo e wuro Nuwaasoot, ko aadoranoo ndeen ko gila subbunde subaka haa naange hoore lasi ko ko ndarii yeeso birooji, ina feddatnoo seeɗa tuggi tiisubaar feewde takkusaan, ɓamta kadi heen sahaaji nii haa geeƴe. Kono ko teskaa e ngolɗoo laawol, ko yimɓe ɓee tawtawtondirtaa e yeeso birooji ɗii, ko ɗum tagi lasi ngalaa, a arat tan ngootaa so a haljitii njahaa, ina waɗa sahaaji nii nde birooji ɗii peddata walla natta yiyde wootooɓe gila juulal tisubaar. Sikke alaano heen, Abdul Ajiiju jooɗtiima e jappeere hee, tee jooɗtoriima no yooɗaani, so wayde no Seneraal “ Siisii ” nii (96% ), walla no “Abdel Asiis Butefliika” keɓnooɗo kañum ne 81,49% . Ɓurnoo woƴde Abdel Asiis ko tolno keeweendi wootɓe ɓee. To oon bannge, kanko e UPR fof ɓe mbiyi wonde 56,46% ɗee ina heewi. Luulndiiɓe ɓee noon, kollitii luure to bannge limooje winndiiɓe, sibu CENI oo rokkii, limooje ɗiɗi ɗe nanndaani : 1 328 168 neɗɗo ɓe mbiynoo mbinnditiima, ɗum ko ñalnde 21 suwee, ko ndeeɗoo limmore ɓe pawii ngam waɗde hiisa maɓɓe; tawi noon, ñalnde 21 mee 2014 CENI wiynoo ko  1 415 138 neɗɗo mbinnditii : so en tuugiima e ndeeɗoo limoore, wootoyɓe ɓee ngonata ko 52,99% .  Ko wonaa ɗuum koo, CENI oo e hoore mum seedtiima wonde “ko ina tolnoo e 1 500 000 Muritaninaaɓe yontuɓe wootde mbinnditaaki. Ɓeen ɓe mbinnditaaki so kiisaama heen, ina wayi no, tolno fotɓe wootde wootɓe ɓee dartoytoo ko hedde 28%-30%.”  E miijo e FNDU, “yitere ɓuri muudo” tee “teskaama yimɓe ɓee nootitaaki e woote ɗee no feewi” , sibu, e wiyde maɓɓe, “so ƴeewaama kampaañ oo no yaari nii, ñalawma woote oo no ñaldi nii, eɗen mbaawi wiyde wonde woote ɗee ina “mboni ŋari”.   Ko ɗum addani ngo  wiyde “ boykot ” hooniima e leydi hee fof, tee ɗum ustii faayiida woote ɗee, etee herƴinii “poolgu” Abdel Ajiiju, maa herƴinoy kadi laamu makko ko fayi arde. Kappanɗe politigi Moritani caggal wooteeji Jooɗtoranoo ko woote hooreleydaagu ɗee maa cafru luure gonɗe hakkunde gollotooɓe politigi leydi ndii, mbele iiñcuru wuuraandu gila 2008 nduu, ina diwtee haŋkadi, kono baasgol nanndirde e peeje no wooteeji ɗii poti ɗowreede maa ruttu en e no nguurduno-ɗen : pooɗee nduuree hakkunde luulndo e laamu. Ndeen darnde noon ko ŋakkere kellifuya hakkunde gollotooɓe politigi ɓee kala e waasde jeertaade bonannde nde ɗum waawi jibinande Moritani. Kono, enen kam, ɓur-ɗen fawde feloore men kala ko e laamu hee, sabu ko kanngu jogii sañ waawde ƴettude kuule baawɗe waylude kala ngonka. Laamu hannde nguu ina heewi doole kono kadi eɓe poti faamde ko e sahaa nde neɗɗo jogii doole foti jaɓde haaldeede sabu ko ɗum woni ɓural mum. Gelaajo
https://pulaar.org/2014/07/16/woote-hooreleydaagu-muritani-%c9%93eydiima-lofaade-2/
Woni ɗoo ko miijo Dr Muhammadu Faalil Sih rokkunoo nder yeewtere waɗnoonde e dental WhatsApp biyeteengal “Goomu Fulo e Wiɗto” toppitiingal firde kelme kam waɗde wiɗtooji. Ndeen yeewtere noon toɗɗinoo ko anndude keɓtinirgal pulaagu, walla mbiyen “hol no pullo heɓtinirtee”. Woodi miijooji kaali heen jettooɗe…       Jokku taro hello 5 Musiɗɓe, on calminaama calminaali nehtiiɗi… Ceerno Abuu Njoom jaaraama e ƴettude ɗum yaajeende fotnde nih, weddii heen miijooji paayodinɗi. To bannge am, yettoode kam, ko en mawnin-ɓe ɗum tan haa ɓurti. Ngool mawningol noon ina jogoo sababuuji ɗi en limtataa, sabu faaɗireede. Kono so en ngartii e jaati, ma en taw ndaɗɗudi yettoode e hoore mum wonaa ko dartii no feewi. Ko adii fof, to men ko yettoode baaba ƴettatee. Etee to baɗte tafo neɗɗo oo, ko yumma oo e baaba oo poti heen. Mo woni kala e maɓɓe won ko addi e tuufeeje guurɗiweeje mahɗe ɗum, rentinaa woni ɓiɗɗo. Jooni noon, hay so en njiɗii yo yettoode dallin pulaagu neɗɗo walla capataagu mum, en njogoto saɗeende mawnde. Ngati so en mbiyii “ Soh ko pullo ” en mbiyii “ Bah wonaa ”, oon sahaa mo taaniraaɓe mum tato ngoni Bah, taanum gooto, hono baaba mum baaba mum woni Soh, oon kam, ina hasii tawa ko ɓuri heewde e tuufeeje mahɗe ɗum ko Bah-bahɓe ndokki ɗum, kono maa o ñaawe o wonaa pullo. Ndokkir-mi oo yeru ko hollitde wonde miijo “ ko yettoode dallinta jeyeede e leñol ” ina ŋakki no feewi. Hannde won ɓiɓɓe fulɓe rewɓe resaaɓe baŋ-yoo-baŋ, etee jibinannde maɓɓe ina yettee hay Dupont, ɓeen ko e ɓesngu fulɓe njeyaa. Ko refti heen, ɓaade ko e renndo ganndal ngon-ɗen, miɗo sikki jaggirtaake bon-needaagal so mi wiyii wonde Baaba mo hoolkisaaka ko tuumaaɗo tan, hade goɗɗo dañeede. Oon sahaa noon, ƴettude fofof fawa e yettoode mum, ko e cuus-ndeeraagu mawngu jeyaa ! Haa jooni, wonaa hay dara, ko hollirde tan alhaali dallinirgol yettoode oo, hay so ko o feere, nde wonaa feewnitiinde. Woni to njiɗ-mi arde ko to Abuu Njoom joofii too. Yo en paw daarti men e wiɗto, ko ndeen ceerndaten ko faati e daarti e ko abbitii e daari ɓoli. Heen huunde fof noon ina jogii nafoore mum heeriinde, kono noon hoto ɗi njaawondire ! Heddii noon, ko kala ko haalaa e daartol, yo rokke daliilu mum laaɓɗo so oon ina jogaa.  So o jogaaka,  yo feññine kam haa laaɓa, wonde ko miijo tan woni ɗoon, oon sahaa rokkee ko addani neɗɗo oo tuumde ngoon miijo. Kono hoto yimɓe njaggu e miijooji ɗi ngalaa tawo daliilu laaɓɗo,  tan caɗɗiloo heen no ko joganaa daliilu nih. Ɗum ko waawi wonde fof, wonaa no ganndal, e mbaadi mum hesiri addiri. Ko heddii, ko goonga enen fof ko e Islaam limtete-ɗen, kono paamen nganndineeje [hono sciences] ngalaa Geno, ngalaa diine, njuulataa, koorataa, njahataa kaaba, mbaɗataa asuru. Ngati coklaani jooɗtoraade ɗum fof ne woodi ngam gollaade. Sabu so nganndineeje mbiyii ina njooɗtoroo ɗum, maa jojjan ɗum en dallinde ɗum, etee ɗum ko saɗeende nde hay gooto meeɗaa ñawndude, kadi ɗe coklaani jooɗtoraade ɗum ngam waɗde golle majje. Ɗum noon, so eɗen ngoni e waɗde dalillaaji nganndiineeji, hoto ɓilen ɗoon Geno, hoto ɓilen ɗoon diine. Nde tawnoo njooɗtorto-ɗen ko dallinde e mbaadi nganndiiniweri, etee en ngalaa daliilu nganndiiniwo paatuɗo e Geno walla e ɗee geɗe fof. So en paamii, kala nde ɗis-ɗen e daliilu men ko en mbaawaa dallinde, wontata ko en ndallinaani hay batte. Etee ɗum soklaani nih ko ina ɓittee heen, ngati hay batte ɓeeydataa e kisindi hee. Waɗde, ɓuri ko so tawii eɗen kaala Sciences, kaaɗen e ko sciences dallini e ko sciences jooɗtorii. So en naattinii heen goɗɗum, pamminen heɗiiɓe ɓee wonde en njaltii sciences, en naattii e goɗɗum. Oɗon ɗacca hakke. Muhammadu Faalil Sih
https://pulaar.org/2020/04/17/pulaagu-e-jettoo%c9%97e/
Tuggi 18 haa 20 desaambar 2013, “ñalngu winndereewu nagge” ngadanu yuɓɓinaama to Ngaawundere . Ko ina wona cate 10 Tabital Pulaagu e Bilitol Fulfulde tawtoraama ɗuum. Ko ujunnaaje ujunnaaje neɗɗo nootitii heen. Ngalu keewngu kadi waɗaama heen, walla kam ummiima e juuɗe, naatii goɗɗe, hay so tawii kalfinaaɗo Bilitol gonɗo e wuro hee, seedtiima wonde « mi tinaani oon kaalis kaaleteeɗo…». Tuggi 18 haa 20 desaambar 2013, “ñalngu winndereewu nagge” ngadanu yuɓɓinaama to Ngaawundere . Ko ina wona cate 10 Tabital Pulaagu e Bilitol Fulfulde tawtoraama ɗuum. Ko ujunnaaje ujunnaaje neɗɗo nootitii heen. Ngalu keewngu kadi waɗaama heen, walla kam ummiima e juuɗe, naatii goɗɗe, hay so tawii kalfinaaɗo Bilitol gonɗo e wuro hee, seedtiima wonde « mi tinaani oon kaalis kaaleteeɗo…». O wiyi kadi « Mi waawaa wiyde on ko ɗum ɗoo feraa e kewu hee. Waɗi noon, ko nde yimɓe ngari e yahde Mali walla Niijeriyaa, kala garɗo ko kam jogotoo hoore mum. Ɗoo noon, ko min keɓi e balle koo alaa no wayi ». Gaa gaa luure kaalis, yuɓɓinɓe kewu nguu ina kiisii wonde njettiima faandaare mum en, so mawningol ɗemngal e pinal fulɓe e yahdinde ɗum en e yonta gonaaɗo oo. Hay laamiiɗo Fombina to Niijeriyaa , hono doktoor Muhammadu Barkinɗo Aliyu Musdafaa , puɗɗuɗo miijo ngoo, arii Ngawundere tawtoreede kewu oo. E nder balɗe tati ɗee, wejooji jotondirɗi e golle ngaynaaka kam e kaɓirɗe mum, mbaɗaama. Ga’i cuɓtaaɗi kadi kollitaama ; ko noon kadi jeewte njuɓɓiniraa ngam faamninde hol ko addi « Ñalngu Nagge » , kam e kuccam ngaynaaka, e faggudu kocce, e ƴellitaare mboomri pullo e nder yonta hannde oo. Hade kewu nguu uddude, laamiiɗo Yolaa rokkii e joɗnde, miliyoŋaaji 20 kaalis Kamaruun, ballal mum. BAB
https://pulaar.org/2014/05/18/nal%c9%97i-ngawundere/
Pulaar.org | Mammadu Sih Tunkara mo 2Stv  winndii Idiriisa Sek ngam wiyde ɗum wonde no innde parti mum, hono « Rewmi » winndiraa nii sellaani, sibu ndee helmere firataa ko Idiriisa Sek faanditii heen koo. « Rewmi » firti ko « ñormbolli » wonaa «Leydi ndii» , ko o yiɗnoo wiyde koo. E Wolof, no Tunkara winndiri, « Leydi  ndii» winndirtee ko « Reew mi » . O waɗii e ɓataake hee winndannde huurnde faatunde e jooporɗe e toɗɗorɗe. O wattindorii winndude « ko mbinndu-ɗon koo woodaani e wolof…  21 ɗemngal ina ndottanaa doosɗe mbinndiin e nder Senegaal, Wolof ko gila 1974. Ɗemngal ngal ina jogii celluka e cellingol binndi potɗi ɗoofteede … Ngol binndol ñawngol wallittaa ɗemngal ngal, wallittaa leydi ndii : jaayɗe ƴettitii ngol, tee yimɓe heewɓe ngoowtii ngol. Ma a taw kam a min mbaawi ɗaɓɓirde on sellitinde ɗum. Hormaade ɗemɗe men, haalde ɗe e winndirde ɗe no sellirta nii jeyaa ko e jojjanɗe ɓamtaare. Ɗum ko huunde ɓurnde famɗunde fotde fawaade e ardiiɓe men. » Enen kam mbiyaten Tunkara tan, ko junngo mum fuuɗaama, sibu heewɓe e gollooɓe politik ina mbiya « yo ɗemɗe ngenndiije njannge » tawi noon mbaawaa hay winndude ɗe. Tesko E wiyde Seriñ Mbay Caam, kalifu Senegaal Tippudi Nehdi e Jaŋde « Ko kuutorogol ɗemɗe ngenndiije tan waawi moƴƴitinde jaŋde ». O ɓeydi heen « jaŋde moƴƴitta tan ko nde ɗemɗe men ngenndiije naatnaa e tippudi nehdi e jaŋde ». O haali ɗum ko gollordu Ared yuɓɓidinnoo e ministeer jaŋde Senegaal, yowitiindu e ƴellitde ɗemɗiɗaagal e nder jaŋde lesre.
https://pulaar.org/2014/09/25/tunkara-e-idiriisa-sek-e-reewmi/
Haa e ñalawma hannde oo, haalde ɗemngal ngenndiwal e nder kewuuji juɓɓule laamu ko huunde heewnde addude duko. Seede mum, ko ngolɗoo laawol kadi, nde depitee biyeteeɗo Sammba Sih , toɗɗaaɗo e departemaa Ɓoggee , jeyaaɗo e parti UFP , felliti haalde e ɗemngal mum ngal muuyni, so Pulaar. Ko ñalnde altine 4 suwee 2012 wonnoo. Haa e ñalawma hannde oo, haalde ɗemngal ngenndiwal e nder kewuuji juɓɓule laamu ko huunde heewnde addude duko. Seede mum, ko ngolɗoo laawol kadi, nde depitee biyeteeɗo Sammba Sih , toɗɗaaɗo e departemaa Ɓoggee , jeyaaɗo e parti UFP , felliti haalde e ɗemngal mum ngal muuyni, so Pulaar. Ko ñalnde altine 4 suwee 2012 wonnoo. Cukko Hooreejo asammbele, hono El Arbi wul Jideyn , wiyi ina dartina mo, ina haɗa mo jokkude, kono o heɗaaki ɗum nii, o jokki, o haali haa o joofni miijo makko e ɗemngal makko. Hujja mo Jideyn rokki, ko wiyde wonde firooɓe ngoodaani. Ɗumɗoon noon ina haawnii, sibu hol ko haɗi firooɓe woodde, tawii Pulaar , Sooninke e Wolof fof tawtude  Arab ) ina keɓtinaa e nder doosɗe leydi ndii ko ɗemɗe ngenndiije. Caggal ɗuum, depitee RFD biyeteeɗo Lamat Mintu Samata , ñiŋii « baasgol firooɓe woodde e Pulaar, ɗemngal ngal doosɗe leydi keɓtini » . O wiyi «  ɗum ina haawnii, wonaa laawol  ». Caggal nde Sammba udditi ngal damal, depitee Suwoyraat jetteteeɗo  Wan  (toɗɗanooɗo e doggol APP faati UPR ) sorkii heen (Sammba dañanii ɓe baraaji), kam ne haali e Pulaar , biyeteeɗo Bah Siley rewi heen. Ko wonaa ɗuum, depitee UFP  goɗɗo, hono Haabu Sillaa , depitee Sehilbaabi , haalii kam ne e ɗemngal Sooninke. Partiiji ɗii fof, ko parti gooto, ɓurnooɗo hulaneede oo tan haali, oon parti woni Sawab , hono parti baasiste en, tuugniiɓe e miijooji Saddaam Huseyn. E wiyde Sawab « Ko depitee UFP oo haali e Pulaar koo, ko kewu ngenndiijo, piroowo ko heewi, jahoowo e yeeso tabitingol ndimaagu men to bannge ɗemɗe e nder njuɓɓudi carɗinoori leydi ndii ». Ɓe njetti « jaambaraagal » depitee oo, sibu o « waɗi ko o foti waɗde, sibu haalde Pulaar, ko ubbitde pinal njaatiraaɓe makko Fuutankooɓe lolluɓe, ko Pulaar e ɗemɗe men ngenndiije keddiiɗe ɗee ngoni ngooroondi pinal men ngenndiwal galɗungal ngal ». Ooɗoo parti « Sawab ina luulndii baɗgol Farayse ɗemngal nantinirgal hakkunde Muritaninaaɓe, haa teeŋti noon hakkunde ɓe ɓesngu fiili ɓee, sibu ɗuum ko nuskude hoore mum, ko ŋakkeende ngenndiyankaagal, ngal aaɓnotaako gaa gaa ɗemngal » . Heewɓe mbiyi « ko kamɓe kulanoo !!! » Caggal ɗuum, Kajjata Maalik Jallo artii heen, ngam « faccirde gollal Sammba Sih ngal, ngam hollitde wonde no wooraa jooni nii, alaa fof ko ɓuri ɗum wonde fenaande, sibu feccere e ɓesngu nguu faamataa jeewte baɗeteeɗe e cuuɗi sarɗi ɗii, paamataa ko haaletee e tele, sibu tan nanataa Safatoore e Farayse. » O wiyi « ndeen fenaande ina foti iwde, sibu ɓeen ina njogii hakke faamde ko haaletee koo, tee depiteeji ɗii e senaateeruuji mum en kadi ina poti haalde ko ɓeen paamata. Alaa fof ko haɗi cuuɗi sarɗi ɗii ƴettude firooɓe e ɗemɗe men ɗee kala, sibu aɓe ngoodi haa ɓe keewi. » Kanko noon, waɗi mo « jokkude e haalde Farayse, ko anndude so mi haalii e Pulaar e ooɗoo sahaa mo firooɓe ngoodaani, hilifaaɓe ɓee paamataa ko huccin-mi e mum en koo, yoga e yahdiiɓe am ɓee kadi paamataa… Miɗo yaakorii tan, Fulɓe e Safalɓe e Jolfuɓe e Soninkooɓe seeɗa nanooɓe Farayse ɓee, maa njettinan am konngol am e koreeji keddii ɗii ». E nder « jalog » (yeewtere) laamu nguu wattindii waɗdude e huunde e partiiji luulndo ngoo kadi, ɓe mbasoriima ƴettugol « kuulal ƴellitoowal ɗemɗe ngenndiije » , sibu, e wiyde maɓɓe, kuulal maa naatne e doosɗe leydi ndii, keɓtinoowal « keewal pine e nder renndo Muritani » , baɗowal «Arab ɗemngal laawɗinangal », baɗowal « Pulaar, Sooninke e Wolof ndonu ndenndaangu wonande Muritaninaaɓe kala, ɗemɗe ɗe Dowla foti hisnude e ƴellitde ». Hay so tawii, e miijo men, no ɗum lelniraa jooni nii ɓeydi ko jiiɓru, sibu, siforaande ɗeeɗoo ɗemɗe « ndonu ndenndaangu » alaa fof ko firti, lelngo adan ngoo ɓurnoo laaɓtude, sibu wiyanoo heen ( kuulal 6 ) ko « ɗemɗe ngenndiije ko Arab e Pulaar, e Sooninke e Wolof, ɗemngal laawɗinangal ko Arab ». Ɗum noon, foti haawde yimɓe ko baasgol tabitinde kuulal doosɗe leydi, ko baasgol firooɓe woodde e nder ɗeeɗoo juɓɓule. Ɓayri noon Sammba Koorka Sih , lollirɗo Sammba Kellel , fusii ndee uure, enen kam mbiyaten tan, ko Alla jaaraama, o jaaraama. Sibu ɗumɗoo ko ngoƴa mawɗo wonnoo : hol ko haɗi ɗemɗe ngenndiije ɗee huutoreede e nder juɓɓule laamu, e nder kewuuji laamu fof ? Ko ɗawre muusnde woni ɗoo. Eɗen njaakorii tan maa ɗum jokku, tee wontaa darto, haa nde laamu ƴettoyi denndaangal kuule mbele ɗuum ina laatoo. Ngannden noon, wallitta ɗuum tan, ko waɗtude ɗum aadaa, ko woownude ɗum yimɓe ɓee. So en njiyii haa hannde, so ɗemɗe ɗee kaalaama ina adda haala tan, ko en ngoownaani ɗum koye men : « mo jali kaangaaɗo, ɓooyaani ko yiyi ɗum ». Jaaynde Fooyre Ɓamtaare ina haawatnoo heewɓe, kono hannde, nde nattii haawde jaaynooɓe ɗemɗe goɗɗe ɗee, ɓe keɓtinii nde boom. Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2012/07/24/%c9%97em%c9%97e-ngenndiije-nder-cuu%c9%97i-sar%c9%97i-sih-sammba-ferii-laawol/
Fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende Human rights watch, yuurnitiima nguurndam almuɓɓe to leydi Senegaal. Nde bayyinii, ñalnde 15 abriil 2010, ciimtol ngol 126 hello tiitoriingol “Dow keeceeje sukaaɓe”, ɓe kolliti heen ko fayti e njelaari e kuutoragol sukaaɓe almudɓe e mbaydiiji keewɗi. Ɓe ñiŋii heen laamu Senegaal e seernaaɓe waɗooɓe ɗeeɗoo golle. Eɗen nganndi noon, to ooɗoo bannge, aadaaji Senegaal e Muritani ko gootum. So laamu maa huunde e seernaaɓe Senegaal njooɓtoraama huunde, yo laamu Muritani e seernaaɓe Muritanaaɓe nganndu ko kam en kadi kaaldetee, hay so tawii wiɗto ngo wonaa ɗo waɗaa, haa teeŋti noon e nder leñol Fulɓe. Fedde nde waɗi ngoo wiɗto ko tuggude noowammbar 2009 haa feebariyee 2010 to Senegaal e to Gine Bisaawo. E no ɓe mbiyri « Ko famɗi fof 50 000 cukalel, njanngooɓe e duɗe Alɓuraana (daaraaji) to Senegaal nguuri ko nguurndam njiyaagu tee ina pawee golle ɓurtuɗe ». Ɓe mbiyi wonde “seernaaɓe ɓe ina leepta almudɓe ɓe leepte caɗtuɗe, ina njeebii ɓe, ina kuutoroo ɓe”. Ɓe njokki heen “Kono tan wonaa duɗe ɗee fof mbayi noon, hay so tawii seernaaɓe heewɓe ina mbaawna almudɓe mum en yahde yeloyaade waktuuji keewɗi, tee ina piya ɓe walla keeda ɓe e hakillaaji maɓɓe”. Ɗumɗoo noon, wonande Fedde adunankoore toppitiinde Golle (l’Organisation internationale du Travail (OIT)), jeyaa ko e ko sifortee mbaydiiji ɓurɗi bonde e gollingol sukaaɓe. E miijo Human rights watch, laamu Senegaal e Gine Bisaawo e ardiiɓe diine toppitiiɓe ɗiiɗoo daaraaji (duɗe), kam e jiknaaɓe sukaaɓe ɓe,  ko ɓe yanɓe kamɓe fof, sibu ɓe mbaɗaani ko waɗɗii e maɓɓe ngam reende ujunnaaje ujunnaaje sukaaɓe, e surde ɗum en e lepte. Gardiiɗo Catal Afrik Human rights watch, hono  Georgette Gagnon wiyi wonde laamu Senegaal ina foti ummaade e joɗnde sibu ujunnaaje keewɗe sukaaɓe almudɓe ina leeptee ñalawma kala mo Alla waɗi, ina ngoppidaa e koye mum, toppitaaka : “laamu ngu ina fotnoo, ñalnde “ñalngu almudɓe”, hono 20 abriil, yuɓɓinde daaraaji ɗi (duɗe ɗe), waɗana ɗi laabi, ɗaɓɓira seerenɓe leeptooɓe sukaaɓe ɓe nde kujjikintoo”. Aliyuun Tiin, gardiiɗo “Pottital Afriknaawal jojjanɗe aadee” (RADDHO), kañun ne ko hono ɗuum haali, jokki heen noon “Jokkondire ina poti waɗeede, sibu hannde, hilifaaɓe mawɓe diine ɓe, ina keɓii e wallondirde e laamu. Alaa e sago feere dañee ngam dartinde ngolɗoo kuutoragol sukaaɓe”. E nder yoga e daaraaji ɗo fedde nde waɗi woɗtooji mum, seernaaɓe ɓuri toppitaade ko njelaari, wonaa jaŋde sukaaɓe ɓe. Ɓe tawi ko ɓuri heewde e maɓɓe ina mbaɗa fotde waktuuji jeeɗiɗi e ko ɓuri ɗum nder mbedda, ina njeloo. Won heen pindintee ko gila fajiri yo njeloyo. Won heen ngartata ko tawa jenngii … Kamɓe fof ko ɓe taƴanteeɓe ko ɓe ngartirta e kaalis. Mo dañaani fof, heewi ko fiyeede : ko « ɓuri fiya » woni e daaraaji he. Pawe aljumaa ɗee fof kadi ɓuri ŋeerde. Ɗum fawii kadi ko e gure. E nder oon njiylawu, ko ɓuri heen heewde ko dow mbeddaaji e hakkunde otooji ɓe ngoni. Ko ɗum tagi aksidaaji ina keewi. Alaa fof mo yiyaani cukalon tokoson, heen sahaaji kon keɓaani hay duuɓi 5, ina corsorta hakkunde otooji. Keewal aksidaaji ɗi ɓurii 10% (almudɓe 10 fof, heen gooto, ko famɗi fof, meeɗii waɗde aksidaa). Ko fayti e lepte haalaaka, nde tawnoo ko ɗum woni aada e nder duɗe daaraaji ɗi. Sukaaɓe heewɓe ina ndaña heen si’uuji bonɗi. E nder ngooɗo wiɗto, fedde nde haaldii e 175 almuudo, jaɓɓe seedtaade. Heen 60% ko Senegaalnaaɓe. Ina waɗi heen Gammbinaaɓe e Ginenaaɓe e Muritaninaaɓe. Ko ɓuri heewde e almudɓe yelotooɓe ɓe ko fulɓe (58,3%), rewi heen jolfuɓe (40%), seeɗa keddiiɗo o ko Seereraaɓe (1,1%) e Wambarankooɓe (0,6%). Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2010/04/20/dow-keeceeje-sukaa%c9%93e-paabo-%c9%97ee-almu%c9%93%c9%93e/
E hitaande maaynde ndee, jannginooɓe duɗe hakkundeeje ɗee mbaɗiino geddooji keewɗi ngam ɗaɓɓude ñawndugol hujjaaji mum en. Ina jeyanoo e ɗiin hujjaaji, bayyingol doosɗe kese juɓɓinooje golle jannginooɓe jaŋde hakkundeere, ɓeydugol njoɓɗeele e moƴƴitingol ngonka jaŋde ndee e sifaa kuuɓtodinɗo. Gila ndeen, kalifu nehdi e jaŋde jaɓaani haaldude e maɓɓe, E hitaande maaynde ndee, jannginooɓe duɗe hakkundeeje ɗee mbaɗiino geddooji keewɗi ngam ɗaɓɓude ñawndugol hujjaaji mum en. Ina jeyanoo e ɗiin hujjaaji, bayyingol doosɗe kese juɓɓinooje golle jannginooɓe jaŋde hakkundeere, ɓeydugol njoɓɗeele e moƴƴitingol ngonka jaŋde ndee e sifaa kuuɓtodinɗo. Gila ndeen, kalifu nehdi e jaŋde jaɓaani haaldude e maɓɓe, kono suɓii ko yowde njoɓɗeele maɓɓe ñalɗi ɗi ɓe njahi geddo ɗii. Yimɓe fof cikkatnoo ko ɓayri jannginooɓe njahii geddo (huunde nde laawol sariya dagnani ɓe), kalifu nehdi “ tiirii ” ɗum e njoɓɗeele maɓɓe, hay so tawii noon, e tuugnaade e fiɓnde “deftere janngirtee ko banndum” , laamu nguu nuunɗaani e nder golle mum, sibu safrooɓe mbaɗiino geddo, kono “ tiiraaka ” e njoɓɗeele mum en, ɗum noon cikkatno-ɗen ko “ yahdii ”. Kono, kalifu nehdi e jaŋde ndeke ina moofti wuufre guut. Ko ɗum addani mo fektude ko ina wona 108 porfesoor jaŋde hakkundeere, o itti ɗum en e nokkuuji mum en ɗo ngollotonoo duuɓi keewɗi jooni, ko aldaa e daliilu, sibu, fotnoo ko joom en ɗaɓɓa ɗuum walla hujja peeñɗo wooda. Eɗen mbaawi wiyde ɗuum woodaani, sibu alaa e maɓɓe ɗaɓɓuɗo fekteede, tee kamɓe fof, ɓe meeɗaa yooɓtoreede ŋakkere e golle maɓɓe.  Ko ɗum addani ɓe salaade ngaal kuulal gontungal kuugal, e wertude leece maɓɓe nder ministeer jaŋde ɗoo, ɓe mbiyi ɓe ummotaako ɗoon so wonaa kuulal “ fenaande ” ngal niilna. Ko ɗoon ɓe ñallata, ɓe mbaalata, ko ɗoon nii ɓe pummi, ɓe layyii e juulde taaske ɓennunde ndee. Ɓataake ummoraade e porofoseer jowaaɗo… Ɓataake ummoraade e porofoseer jowaaɗo, egginaaɗo riddaa, feewde e dooldooliijo kiiɓoowo mum, Jaagorgal Ngenndi kalfinaangal Jaŋde, Ahmed wuld Bahiyaa. Dooldooliijo, kiiɓoowo am tedduɗo, heewaani ko waɗi, so kiiɓaaɗo ɓamde kuɗol haa jogoo cuusal winndude ɓataake feewde e kiiɓoowo mum. Ina saɗi, ko ngoonga, mi jaɓii. Kono e ñalɗi men hannde ɗii, ko woowaaka ina yiyee, ko haanaani haanta, ko dagaaki dagtoo… Ko adii ko eɗen ngoɗɗoya mbeɗe jogii ɗoo seeɗa naamnde gaadoraaɗe; aɗa jogii ndimaagu jaabtaade walla mbaasaa, so tawii feewnitaaki ma. Mbele aɗa jogii jinnaaɓe, jiɗ-mi wiyde ko yumma e baaba ? Mbele aɗa jogii joom suudu e sukaaɓe ? Mbele aɗa jogii miñiraaɓe e mawniraaɓe rewɓe e worɓe ? Mbele aɗa duwii, hay so ko e hojom gooto, ɗomka, heege, raafi walla meseer heɓtoo gooto e maɓɓe ? Mbele aɗa heɓii ɗafteede e gannginorde maaɗa Kalifu Ngenndi ndee, sabaabu tan a horiima hujjikininaade to suudu sarɗiiji too, ndeen lowre nde huuɓaani, nde laamu halfinno maa ndee ? Mbele a meeɗii ñallude noon (ñallude wottaaki) walla waalde noon (waalde hirtaaki), waalde a muɓɓaani yiytere, mijaade kadi subaka janngo holi no finirtee? Mbeɗe yiɗnoo kadi anndude, ɗo ɓernde wonantunoo aadi ɗoo, aan, holi ko wonan maa ɗoon ? Kiiɓoowo am tedduɗo, nganndaa ko wonde temeedde galleeji pusii, beeli rewɓe owii kaljii, sukaaɓe mbeftilaama, e tee nganndaa ɓe ndaardat maa ko gite ngañgu, nde tawnoo ɓerɗe ɗee ko keewɗe fitina e nguutu. So hakkille maaɗa kay diftaaka, maa a faam no haanirta nii, wonde biineegara maɓɓataa buubi. Subaka Allah kala pinaaɗo, Taariik nani winnda jeece men binndanɗe ɗe momtotaako haa bada, ɗawaa heen tan ko mo faamataa. Dooldooliijo kala noon wattan mum tan ko peleɓ. Amin nganndi dooldooliijo ko dafaaɗo ɗiɗi dowrowi : wumde e faaɗde. Ɗum ne o horoto sowde heen, heddantoo mo tan ko boomaade heen. O yiytotoo hoyre makko tan ko e koongu kam e toow-kufnaagu. Kono koy sahaaji nana njirloo, ndeke baklitanɗe mbuntataa. Kiiɓoowo am tedduɗo, mi ñaagimaa ma nde ndaɓɓinantaa mi musallaaji am ɗii. Tiiɗno, heño, mbaraa mi so aɗa waawi kay, miin nii, mi nattii waawde muñde. Njolnen callalle petten, sabu yontii hankadi. Ko potnoo-mi waɗde fof mi waɗii, mi alaa wasiyaaji cakkitiiɗi. Muñan am tan noon mi weddoo konngol cakkitiingol hay so tawii mbeɗe yenanaa ko aan jogii mbaawka, sabu wonde ma dooldooliijo baroowo, heño potten laakara, siftor ko a aadee, welii mettii maa ngaraa. Ɗo e ndeen noon yoo ɓennire jam juulde kirse… porofoseruuji. Gooto e layyiiji ma Kuɗol pr Wad Usmaan, Fulo Dooro Gey (Boobo Loonde) . Nate juulde taaske jannginooɓe (porfeseruuji) nder gollordu kalifu nehdi e jaŋde Muritani
https://pulaar.org/2012/11/17/%c9%93ataake-ummoraade-e-porofoseer-jowaa%c9%97o/
Ñalnde 29 mee 2013, alakhbar.info (jaaynde) ina yaltini winndannde tiitoriinde «warhooreeji laamu Asiis ɗi cafrotaako » . Ko safrotaako koo, e wiyde jaaynde ndee, ko « aaccere e yammere heɓtiinde yimɓe ɓee, nde yiyi laamu nguu ina yedda won ɗiin goongaaji paatuɗi e won kewkewe ; ko wayi no maayɗeele tuumnuɗe e warngooji baɗɗi e nder ɗii duuɓi tati laamu Muhammed Abdel Asiis. Warkoyeeji keewɗi ɗo doole kisal leydi ndii njooɓtoraa, nana kippaa, tee hay heen nde seppooji ɓesngu nguu mbaawnunoo cosgol goomuuji wiɗto, njeñtudi ngoon wiɗto hollitaaka yimɓe ɓee ». Ɓeen ɓe diwooje konu njooɓii pittaali mum en « Ko famɗi fof, diwooje joy (5) e nder 12 ɗe konu nguu joginoo, njanii hakkunde 2010 e 2013, mbarori heen yimɓe 9, tawi heen 7 ko laawol gootol, ñalnde 11 sulyee 2012 ; heen gooto, hono konndiroowo biyeteeɗo Bukaari, sankii e njangu 10 ut 2011, jeenaɓo oo, mekanisiyee biyeteeɗo Buubakar Mbooc sankii ko e njangu 18 marse 2013 to Adraar. » Ciftinen tan aksidaa gadano oo waɗnoo ko e abriil 2011 saraaji Attaar ; ɗiɗmo oo ko elikopteer yannoo hakkunde Nuwaasoot e Aksuus e lewru suwee 2011. « Heewɓe mbiyi, e wiyde alakhbar addi ɗii aksidaaji fof ko laaɗe ɗee, ko laaɗe coodaaɗe e niɓɓere, nder mukñaa mo waasataa waɗde njeenaari ; ko ɗe laaɗe kiiɗɗe, coodaaɗe e coodgu tiiɗngu, ɗo nguurndam yimɓe teskaaka… » Yaakuub wul Dahuud : ko jula duppunooɗo hoore mum ñalnde 17 saawiyee 2011, e damal galle laamorɗo, sibu laamu salaade yoɓde ɗum ñamaale rewatnoo ɗum. O yaltinaa e oto ɗo duppunoo hoore makko ɗoo ko omo tampi, o nawaa Maruk ɗo o sankii ñalnde 22 saawiyee 2011. Yaakuub, jahranooɗo hedde duuɓi 40, jeyaa ko galle galɗuɗo. Omo jogodinoo e laamu nanondire, omo sooda kaɓirɗe, omo yeeya laamu nguu. Ndeen o yontii yoɓeede, laamu nguu salii yoɓde mo, e wiyde alakhbar, o wullitii to ñaawirɗe, kono alaa ko o heɓi heen. Lamin Manngaan : Almudel tokosel, ko kural sanndarma yooɓii fittaandu mum e nder seppo seytittunoongo binndital paltoor ñalnde 27 settaambar 2011. Hay losko wooto waɗaaka, barnooɗo oo, nana yaha e haajuuji mum, hay « hey » wiyaaka Abdaraamaan wul Baseyd : Ko sagata jahratnooɗo e duuɓi 28, sanɗa joonunooɗo jaŋde mum Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Nuwaasoot (fannu firo) wattini e janngingol sabu mum ronkude dañde golle e nder leydi ɗo kala mo alaa neɗɗo to laamu alaa geɗal. O fektaa e nokku to wooto e gure Asiis sosi jooni ɗee ina wiyee Nebeykat Lahwash, ɗo yimɓe ngoodaani, too e nder fuɗnaange Muritani. Hawri e rafi yumma makko, o ari wondude e mum to lopitaal haa nde sankinoo. O yowaa e golle makko. O maayi ko damal galle laamorɗo ɗo o arnoo wullitaade caɗeele makko. E wiyde laamu nguu, ko o bartoriiɗo jaynge. Kono koreeji makko mbiyi ko gardeeɓe wonɓe ɗoon ɓee pelli mo. Yimɓe ɗaɓɓiino yo wiɗte haa anndee heen goonga, kono laamu nguu jaɓaani. Seek wul Raajel wul Maali : Oo ne maayi ko ñalnde 9 suwee 2012 ɗo polikilinik ɗo yeeyatnoo bitik mum, tawi IRA ina yuɓɓini seppo, Polis yuppi e maɓɓe gerenaaduuji haa heewi. Ina wiyee ko kiin cuurki sorkii haa heewi e bitik makko, o fekkori, o roondaa o nawaa opitaal, doktoor gardunooɗoo ɗoon oo salii toppitaade mo so wonaa e tawtoreede Porkireer Dowla. Pelle jojjanɗe aadee meeɗaano seerde e jeertinde wonde gaas lakrimoseen mo polis huutortoo oo ko bonɗo, posnoowo. Ko gaas peewnaaɗo Farayse e Amerik e Israayiil, bonɗo e cellal. Muhammed wul Mechduufi : Ko ubriyee laboratuwaar MCM jeyanooɗo e gollotooɓe ɓe hay dara heedaano e tanaaji e tooke kaaƴe ɗee. Ko gardeeɓe arnooɓe fiyde ubriyeeji jahnooɗi gerew e sosiyatee hee, njani e makko, lappi mo haa o maayi, ñalnde 15 sulyee 2012. Ɓeen gollotooɓe ko ngonka golle moƴƴe e ɓeydugol ; njoɓɗeele ɗaɓɓatnoo. Mo o haɓɓidanoo e geƴƴelal oo seedtiima o maayi ko a ɓe kaɓɓidaa. Ko no feewaani yumma makko tawri mo. Wonande aksidaaji diwooje ɗee, wiɗtooji baɗanooɗi ɗii fof njoofii ko diwnooɓe ɓee, tuugaade e ko humpitaa heen. Wonande Wul Baseyd e Wul Masduufi e Wul Maali, ko tirbiiji maɓɓe mbaawni koreeji maɓɓe deƴƴere, kaɗi ɗum en wullitaade. Wonande Lamin Manngaan e Wul Dahuud , hay wiɗto wooto enndaaka. Ƴoogirde : MOMS – L’Authentique
https://pulaar.org/2013/09/09/warhooreeji-e-laamaandi-asiis/
Gila biyeteeɗo Nafisatu Jallo kalmii gooto e hoohooɓe leydi Farayse, hono Dominik Estoros Kan, gonnooɗo kadi hooreejo Fedde wiyeteende FMI (Booñ Winndereejo kopporeeje), en njaɓaani haalde heen huunde. Hay so tawii noon, e nder, eɗen ngondi e Nafisatu, sabu yaakoraade ko tooñaaɗo, sabu mum kadi wonde debbo pullo, fulɓe anndiraaɓe heewde gacce e hulde koyeera, eɗen cikkunoo kadi, ina gasa tawa tuubaako oo ko tuufaaɗo. Gila biyeteeɗo Nafisatu Jallo kalmii gooto e hoohooɓe leydi Farayse, hono Dominik Estoros Kan, gonnooɗo kadi hooreejo Fedde wiyeteende FMI (Booñ Winndereejo kopporeeje), en njaɓaani haalde heen huunde. Hay so tawii noon, e nder, eɗen ngondi e Nafisatu, sabu yaakoraade ko tooñaaɗo, sabu mum kadi wonde debbo pullo, fulɓe anndiraaɓe heewde gacce e hulde koyeera, eɗen cikkunoo kadi, ina gasa tawa tuubaako oo ko tuufaaɗo. Ko ndeen guumu-gamalde, haɗnoo en haalde. Kono hannde, en pellitii, sabu men anndude hankadi, Nafisatu alaa ko dañi e ko waɗi koo, so wonaa wirtaade. Sibu ko kewi koo kadi, ko addani ñaawoore New York yahrude caggal, ko geɗe ɗe pot-ɗen anndude, ɗe pot-ɗen reentoraade e nguurndam men. Ciftinen ko kewnoo koo e no geɗe ɗee njahrunoo Ɗum fuɗɗii ko ñalnde 14 mee, caggal nde debbo peewnoowo cuuɗi otel wullitii wonde gorko gooto yanii e mum. Ine wiyee wonde, nde o haalata ɗum ndee, hay gooto sikkitaaki mo, hakke no jaŋtawol makko ngol wayi nanndude e goonga. Kadi, hay so a yiyii mo tan, mbiyataa ko o neɗɗo juulɗo, mo a haandintaa e fenaande. Kadi, ɓe o gollodtoo ɓee fof nganndiraani mo caaysagaal. Yanti heen kadi, omo jogii dalillaaji memotooɗi. Halfinaaɓe kisal otel oo, tawii e ɓale e peroŋ suudu Dominik wonnoo nduu, kañtudi muuɗum. Ɗum noon, denndaangal geɗe gaddaanooɗe ñaawooɓe ɓe goongɗinde haala makko, e hiisde e nanngal gorko oo. Sibu, ɗoon e ɗoon, juuɗe makko mbaɗaa e geƴƴelle, fotooɓe ngari, portili mo, nate makko alaa ɗo kollitaaka e winndere hee, omo turi geenol, omo surwi, alla e gacce walla mette, ellee barɗo hoore. Haa ko won e jaayɗe e hoohooɓe Farayse ngoni e wiyde, « Ameriknaaɓe ina ɓurti golle » , tee, «  ellee ñaawoore ko ko jaalɗini bonannde ndee e hoore Dominik ». Enen fof ɗum ɓuri haawde, nde tawnoo en ngoowaani yiyde kiliifa potɗo nii, ina weejniree nii, yeeso aduna fof : ɗumɗoo ma a taw, ɓee ñaawooɓe ko yenanaaɓe ko debbo oo haali koo, ko goonga mo firtotaako. Kono, eɗen keewi wiyde «  tuubakooɓe ko saaysayeeɓe ». Ndeke ɗum haɗaani ɓe wiɗtude, wiñde hanki e hannde oo debbo, yiylaade goonga, walla anndude jikku mum. Anndude mbele konngol makko ina foti huutoreede walla alaa. Lewru caggal ɗuum, ñalnde 1 sulyee 2011, ɓe mbiyi ɓe tawii jaraani ko ɓe njokka hiisde e oo gorko, sibu debbo oo, meeɗii fende. Nii woni ɓe koybini nanngal makko, o natti reeneede, o tottitaa njuknaari makko. Ko idii fof, ɓe nduttitii ko e anndude no Nafisatu ardi e leydi Amerik, haa wonti Ameriknaajo e hitaande 2004. Nde o ɗaɓɓata ɗuum ndee, dalillaaji ɗi o rokki, ko wiyde wonde ko o jiyletenooɗo, o nannganooma, o fiyaa, o dummbaa to leydi makko, hono Gine. Caggal nde Dominik nanngaa ndee, nde o naamnaa no o wuurdunoo Gine, o haali ko jiidaa e ko o haalnoo e ɗaɓɓaande o waɗnoo ndeen ndee. Tee o heptinii wonde ko o haalnoo ndeen koo, woodaano. Geɗel ɗiɗmel ngel, ɓe tawi ko e hiisaaji lempoo o fotnoo yoɓde, omo waɗi heen ɓiyngel sehil makko. Nde o ɗaɓɓata hoɗorɗe ndee kadi, o hollitaani dañal makko fof. Geɗel tataɓel ngel, ko Nafisatu noddiino e telefoŋ gooto e sehilaaɓe mum. Kono, nde tawnoo oon sehil ko neɗɗo cokraaɗo tawreede fotde 190 kiloo marijuwaana (dorog), yeewtere maɓɓe nanngaa. Omo wiya oon, e fulfulde « Hoto hul, oo gorko ina heewi jawdi, miɗo anndi ko mbaɗat-mi » . Haa hannde kadi, e wiyde jaaynde «  New York Times  », wiɗtooɓe ɓee njiyii e binndi konte makko banke, ujunnaaje dolaar keewɗe na naati konte makko to Arizona, Géorgie, New York e Pennsylvanie. Tee ko kaalis ɗoreet-ɗoreet wersaa heen e cili keewɗi, fotde 100 000 dolaar… heen gootol ummorii ko e sehil makko nanngiraaɗo dorog oo. Ɗuum addanii mo sikkiteede no feewi, sibu o wiyiino ɓe wonde o alaa dañirgal goɗngal ngal jiidaa e golle makko e otel hee. Haaɗaani ɗoon tan : o wiyiino kadi wonde gorko meeɗiino yande e makko to leydi Gine too, tawi woodaani. Tee jaŋtawol makko e ɗiiɗoo cili fof, ina ɗeɓi nanndude e goonga, sibu o wonata ko e woyde, haa ko hay gooto sikkittaako ko o haalata koo. Ɗum noon, ɓayri o meeɗii wiyde o yanaama, tawi ko fenaande, ndeke ngolɗoo ne, hay so tawii ko seedtotoo ɗum ina woodi, hay gooto goongɗintaa. Walla kam, ina naatna sikke. Ko noon kadi hollitiraa o waylii haala hakkunde makko e Dominik. Ɗo idan ɗoo o wiynoo, ko caggal nde oon yani e makko, o yaltu o darii boowal haa mawɗo makko tawi mo ɗoon. Caggal ɗuum ɓe mbiyi o wiyii wonde, caggal nde oon yani e makko to suudu 2806 too, « o yaltu, o fayi suudu woɗndu, o fitti ɗum, o ruttitii 2806 ngam fittude ɗum, hade makko haalande mawɗo makko ko kewi koo ». Ɗoon ne kadi, wiɗtooɓe ɓee kuutorii ko coktirgal makko sulɗewal, ngam anndude hol suudu o naati, e hol ndeen. Tee, toon to Amerik, moyde goonga yeeso ɓee ñaawooɓe, jaggiraa ko no warhoore nii. Yanti e ɗuum, o wiyiino ɓe wonde, o jogii ko telefoŋ gooto. Kono jaaynde New York Times wiyii ɓe tawii e makko kaayitaaji kollitooji o huutoriima pelle telefoŋ joy. Ɓataake 30 suwee peeñninɗo denndaangal ɗee geɗe, wiyi kadi o moyii gonnga laabi goɗɗi keewɗi ko fayti e iwdi makko e ɗo o rewdaa haa ɗoo, ko fayti kadi e ko kewi jooni koo, kam e jotondire makko. Nafisatu fof e moyde goonga, ñaawooɓe ɓee ina njenanaa geɗel : won ko kewi hakkunde Nafisatu e Dominik. Seede mum ina woodi, yeddotaako. Heddii ko anndude mbele Nafisatu ko porsaaɗo walla ? Ɗum fof e wayde noon, werlaade neɗɗo e kasoo e fawaade e haala neɗɗo meeɗɗo moyde goonga e cili keewɗi, mbar ko nuunɗal ? Enen juulɓe kadi eɗen nganndi no sariya Lislaam saɗtiniri dallingol geɗe bayɗe nii. Tawti ɗee geɗe fof, enen e koye  men en ndonkii faamde, no neɗɗo mo welaaka huunde, jogiiɗo hunuko e juuɗe, yanirtee tawa wullaani, ŋataani ŋaaccaani, seekaani comci janɗo e mum oo, walla woppaani e mum hay aanoode wootere … E ooɗoo sahaa, aalaa ko mbiyaten so wonaa « seeɗa ina waawi bonnude ko heewi »  : fenaande «  tokosere  » ina waawi ittude neɗɗaagu haa laaɓa. Ɗum noon, reentaade ɗum ko huunde moƴƴere. Geɗel goɗngel na heen kadi : e yonta hannde oo, kala ko neɗɗo ina waɗa yo reento, sibu karallaagal yettiima e nokku ɗo telefoŋ maa, coktirɗe maa, faktiiraaji maa, ɗaɓɓaaɗe mbaɗno-ɗaa, konte maa banke, oto njolno-ɗaa, … fof ina waawi huutoreede ngam hoolkisaade ko njahataa, ko kaalataa e ko mbaɗataa. Ɗuum ko wonande yejjitooɓe wonde Alla kam humpaaka ko njahata koo. Neɗɗo yenanee kadi « ko goonga tan woni ko wattinta » , « fennaande jogii tan ko koykon ko ƴeɓiri, kono alaa dote ko jooɗorii ». Bookara A. Bah
https://pulaar.org/2011/07/05/nafisatu-e-dsk-see%c9%97a-ina-bonna-ko-heewi/
Ñalnde 14 e 15 feebariyee 2015, Baaba Maal mawninii maanditaare duuɓi 30 goodal Daande Leñol e nder Nuwaasot, tawi ko e teddungal Mohammed wul Abdel Asiis, hooreejo leydi ndii. Nii woni ardorde Diɗɗal ngal suɓiima fuɗɗoraade leydi Muritani ngam yoɓde diminna e ruttude teddungal fayde e ɓesngu leydi ndii fof e kuuɓal, ɓiɓɓe fulɓe e keertal. Ko maa Muritani ɓenna nde leyɗeele keddiiɗe ɗee ndewa heen, ko wayi no leyɗeele Afrik Santaraal (Afrique Centrale) e leyɗeele Orop. Daande Leñol waɗtindortoo ko leydi Senegaal heedde maayirɗe hitaande ndee. Ɗum firti ko hitaande ndee fof, diɗɗal ngal wonata ko e geɗe maanditaare ndee. Leydi njontaandi fof noon, e wiyde Daande Leñol, ko mawɗo ndiin leydi rokketee teddungal maanditaare ndee. Nii woni Umaar Wad, keedo kalfinaaɗo fiyakuuji Daande Leñol ummii Ndakaaru, ari Nuwaasot ngam heblude no ñalɗi ɗii potata tammboreede. O jokkondiri e won e pelle e won e yimɓe teelɗuɓe ko wayi no Fedde Ɓamtaare Daande Leñol e Fedde Tijjaani Aan, ɓamti Leñol e Fedde Haɓɓere Giɗli Rewɓe Bagodin. Ardinaa goomu njuɓɓudi nguu ko Sammba Neene Sal. Umaar Wad ɗacciri ɓe golle ɗee, ruttitii Senegaal haa ñalnde 8 walla 9 lewru colte, arti kadi ngam ƴeewtaade ɗo geɗe ɗee njahrata e ngam heɓɓitaade heen ɗo waɗi lohre ko adii nde maanditaare ndee yettotoo. Ñalnde alkamisa 12 colte, Baaba Maal naati Nuwaasot heedde 18w50hojom. Njaɓɓii mo to Boowal laaɗe diwooje Nuwaasot ko terɗe goomu njuɓɓudi maanditaare ndee, e sehilaaɓe makko heeriiɓe. Jamaanu keddiingu nguu sabboyii mo ko Otel Tufeyla, nokku ɗo o aadorii jippaade ɗoo. Aduna nootitiima e garal ngal haa dingiral Otel oo ɓitti. Hay mo tawtoraaka ngooɗoo futuro ena fota anndude no ñaantungal e coftal e weltaare arnooɓe jaɓɓaade mo ɓee potata siforaade, hay so tawii kuɗol men rewaani heen. Ñalnde aljumaa 13 feebariyee, Baaba Maal dawri ko rokkirde ballal kaɓirɗe janngirɗe feewde e sukaaɓe janngooɓe to Duɗal 4 to Sebka, caggal nde o juutnii e nafoore jaŋde, teeŋti e jaŋde ɓiɓɓe rewɓe. Heɓi ballal ngal ko mawɗo duɗal ngal hono Sokna Faatimata Jaw lollirɗo Hawo Huseyni Jaw e tawtoreede hoohooɓe jaŋde Diiwaan Rewo oo (DREN du Nord). Nde dokkal ngal e konngi ɗii kempata tawi ko dadiiɓe reenatnooɓe njuɓɓudi ɓee nattitii waawde harŋaade yimɓe hakke e keewal. Gooto fof fof wiyata ko maa yettondira e Baaba Maal. Ñalnde aset 14, Daande Leñol waaldi ko jamma gunndabi to dingiral ngal ɓe mbiyata Ammbasadoor. Hiirde ndee ko hiirde e hiraande. Jolol ngol (biyee) ngam naatde hiirde ndee, ko 10 000 mbuuɗu. Kono jolol ngol fof e tiiɗde, haaɗaani nokku oo heewde dak haa won e heen ndonki ɗo njooɗii, ndarii haa hiirde fusi. Ɗo sakkitii ɗoo, jolol dartoyiima e 15 000 mb, hay ɗum ne jiirondira. Teleeji 2STV mo Alhajji Njaay to Senegaal e Saahel TV mo Nuwaasoot mbaɗaani ɓe njahatnoo ɓee ko jokkondiral beƴ ngam humpitde ɓe no jamma oo yahri. Kaalis juuraama e oon jamma haa woodi sikkuɓe wonde o ummortoo ko dow asamaan ko jiidaa e cakkaaji ɗereeji kaalis ɗi Baaba Maal logganaa e daande ɗii Alla e weltaare. Hiirde ndee fusoyi ko 3 w 30 h subaka. Kono ɗum fof e wayde, maanditaare ndee waɗeede e teddungal mawɗo leydi Muritani, addanii won e heen jogaade faayre e kulhuli yo a taw añɓe leñol ɓadtiiɓe laamu ngonaani e honde walla hoomtude Daande Leñol. Won e heen kadi njambiti ko njiyaani ɗoon won e jeese, tawi ko jaale mawɗe e nder Leñol ngol. Baaba Maal noon wiyi ko dawrugol walla ndaartude kaalis addaani Daande Leñol e leydi Muritani. Addi Daande Leñol e Muritani ko ruttude teddungal e aadi ɓooyɗo feewde e ɓeen, ɓe nganndu-ɗaa, ko ɗoftunooɓe mo, ko suusnunooɓe mo, ko semmbinnooɓe mo gila e fuɗɗoode haa e ooɗoo sahaa mo njahraten. Ñalnde 15, hawri ko e ñalawma alet, jamma mum, Daande Leñol jirwinoyi ko to dingiral fuku koyɗe ngal ɓe mbiyata Estaad Olempik. Jamaanu nootiima, kaalis kadi juuraama maa mbiyaa haa ɓuri ko juuranoo e jamma jawtuɗo oo. Mbiyen tan maanditaare Daande Leñol e ndeeɗoo hitaande waɗtunde duuɓi 30 nde sosanoo, teskinii to bannge ngalu e to bannge keewal yimɓe haa ɓuri ɓennuɗe ɗee. Gelongal Fuuta lollirɗo, Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2015/04/04/maanditaare-daande-lenol/
Gorle koolol Gure Ganni ngarti hikka ko e wuro  wiyeteengo Shingiti walla Shengete, tuggude e ñalnde 10 haa 16 lewru nowammbar (kawle) 2019. Faayiida kewu nguu teskinii saɗne e tawtoregol mawɗo leydi Muritani Mohammed wul Sheex Mohammed Ahmed El Xazwaani, gudditɗo golle ɗee e tawtoreede jaagorɓe yonɓe e jooɗaniiɓe leydeele mum en e Muritani. Setooji keewɗi, keewɗi faayiida, teskinɗi naatii nokku oo. Jaɓɓii ɗi  ko Goforneer diiwaan Adraar Mohammed Waagi Jagana e mawɗo falnde Shingiti hono Abdul Aamadu Bah. Hikka noon, teddungal koolol ngol waɗaa ko e inɗe leyɗeele Maruk e Alaseri. Ɗuum jiidaa e garal naalaŋkooɓe e yimiyaŋkooɓe mawɓe dillanɓe kewu nguu. Fitiram-golleeɓe, fulɓe, safalɓe, sooniŋkooɓe e jolfuɓe, gila e jibinannde leydi ndii haa e hoɗɓe ummoriiɓe caggal mayri keedtaani caggal, kollirii geɗe mumen e les tillisaaji peŋaaɗi, potndaaɗi, juɓɓinaaɗi. Yontere haa dawdi e naange, ñalnde fof mo Geno addi, yitere ena yiya, nofru kadi ena nana ko yooɗi, ko weli walla ko yurminii. E ngol koolol Shingiti, alaa ko holliraaka heen. Gaagaa wejo duumiingo e kiirɗeeli koɗli, njimri e ngamri e jime, kawgel jaŋde quraana. Hay daɗndu yimɓe, bamɗi e gelooɗi mbaɗaama ko jiidaa e takko petelaaji e cokki. To bannge wejo defte e geɗe ganni, ko Kan Mammadu Hadiya gardiiɗo Yiilirde Ngenndiire Jaatirɗi ɓuri teskinde walla teskeede heen. E haralleeɓe jaagorde pinal ndee, ko kaŋko dañi nanngitde mawɗo leydi ndii fotde 35 hojom ena heɗtii mo. Ɗuum ŋakkaani waɗande mo batte teskinɗe ummoraade e El Gaswaani haa jarani ɗum bismaade mo to galle laamorɗo too, kaŋko Mammadu Hadiya(maa en ngartu e konngol makko). Ɗum fof e wayde noon, won ɓe nganndu-ɗaa, njillu mumen e Shingiti  seɓondiri e mehre tan ko coc, teeŋti e wiyeteeɓe ko yimiyaŋkooɓe ɓee. Hay gooto e maɓɓe heɓaani « badse mum, ɗerewol bismaango walla waɗeede e doggol mbele ena anndee ko woni sabaabu garal mum e nder ndee ɗoo sahre. Subaka kurmbitgol koolol ngol e heewde faayiida,  hiirde jamma ndee e jirwude njahri ko noon. Alaa yimiyaŋke dañɗo tawtoreede nde so wonaa ɓaggiiɗo e junngo juutngo. Hay welɓe ɗemɗe, heedtikintonooɓe hakkunde yimiyaŋkooɓe e mawɓe ardiiɓe, jogiiɓe jamirooje ɓee, holliratnooɓe koye mumen wonde ena nganndi, ena mbaawi walla alaa baawɗo woorde ɗumen, momti e jiyɗe haa laaɓi, majjiti e nder jamaanu. Nii woni yimiyaŋkooɓe ɓee ɗaldaa e koye mumen, teeli, mbeeli, majjiti e nder jeereende maa mbiyaa no ndeen e sahaa Njeeygu Ɓaleeɓe, nde jiyaaɗo tellintee e laana ena tonngaa tawa hay so woppidaama e hoore mum ne, waawaa seerndude cookli saka yantude e bolol, ruttoo to ummorinoo. Ena laaɓii  wonde e Muritani, miijo ngootaagu ngenndi haaɗi ko e ceɓe ɗemɗe, alaa heen ko yetti ɓerɗe saka tabitineede walla siyneede haa laaɓta. Arannooɓe leƴƴi ɓaleeji ɗii (Pulaar, Sooniŋke e wolof), alaa heen fof mo yiyaani mette, dañaani caɗeele sabu ɗaweede hakke mum ɗawre laaɓtunde, ɗawre ŋaña-ŋañalde. Ɗuum noon  wonaa e Shingiti tan fuɗɗii. Ellee ko huunde ɓooynde, yahnde haa waɗi ɗaɗi. Diɗɗal naalaŋkooɓe e yimiyaŋke jolfuɓe won ko nganndi heen saɗnde. Kala biyɗo kadi ena njambita hujja mum, wiccee ndiyam mbonɗam, wiyee yiyata tan ko hoore mum walla ko caroowo yimɓe. Ñalawma uddugol golle ngol, maa mbiyaa ɓuri kadi haaɓnaade e yimiyaŋkooɓe ɓee. Hay ceede ɗe ɓe potnoo rokkeede ɗee, ɓe keɓaani. Kala mo ɓe potnoo jokkondirde e oon fannu, dogru ɓe ñalñalol. Ɓe ñalli wumpilaade, ɓe kiiri wumpilaade, ɓe leldoyii e njoorto bullungo e haaɓre nde alaa njaatigi haa werlaaji ngari e maɓɓe subaka janngo e mum ngam nawtude ɓe Nuwaasot ko aldaa e heblagol saka dañde ko nawtani ɓadiiɓe e geɗe ŋarɗuɗe ɗe tawnoo to Shingiti. Hol ko woni Shingiti walla Shengete? Shingiti walla Shengete ko wuro ɓooyngo, daartiyaŋkeewo, wuro diine, hannde laamorgo falnde wonngo e diiwaan Adraar Muritani. Ngo heedti Attaar, laamorgo diiwaan oo ko rewo, fotde 80 km. Ngo siñcaama laabi tati, e wiyde yimɓe nokku oo: – Koɗki ngadani Shingiti sosaa ko e hitaande 777, caggal Annebi Iisaa. E oon sahaa, nokku oo ɓurnoo anndireede ko innde Abeer, wuro diine e gannde toowɗe. Hakke makko e soobanoode e diine Lislaam, jamaaji ɗii, e no wiyraa, ndaroyinooma e 40, so heewii walla e 12, so ɗi famɗii. Hannde oo noon kiin koɗki walla ngoon wuro ko nattungo woodde, ceene ngubbii ngo, ngo majjii. – Koɗki Shingiti ɗimmi sosaa ko hitaande 1264, caggal Annebi Iisaa. Ko e ngoon wuro innde Shingiti walla Shengete ndee fuɗɗii dowlude. Ko ɗoon jamaa ɓurɗo ɓooyde oo darii. Ko ɗoon duɗal jaaɓi-haaɗtirde e deftorɗi mawɗi ngoni. Ko ɗeen ɓarake ɓurɗe ɓooyɗe, keddiiɗe e mbaydi mahdi ndii addani Unesco lasde ngo e doggol jaatiiji ganni e hitaande 1996, kanngo e gure goɗɗe bayɗe no Tishit, Wadaan e Wolata haa wanngotooɓe mbaɗti juuraade ɗe. E taawilaaji ɗi keɓ-ɗen ɗoon e nokku hee kollitii en wonde cosi wuro ngoo ko sooniŋkooɓe. Innde “Shingiti” ndee seekaa ko konngol singede ñawnaa ɗoon. Ngol firti ko Ɓunndu Puccu e ɗemngal sooniŋkoore (si: puccu, gede: ɓunndu). Won miijo woɗngo kadi, hay so ngo yaajaani, holliti wonde rokki wuro ngoo innde ko debbo. Oon feewnatnoo walla jeeyatnoo kodde. Ko ɗuum waɗi won wiyooɓe ngo Shengete. Shengete itta ko e sengete. Helmere ndee firti ko kodde e ɗemngal sooniŋkoore laaɓngal cer. Ko waawi heen wonde fof, so Shingiti walla so Shengete, yimɓe, ɓe cuf-ɗen miijooji mumen ɓee kam kolliti en tan ko sooninkoore woni ɗoon. So a naatii e nder dingiral jamaa ngal, yanaande ena woniri bannge maggal rewo, e no ɓe mbiyri, ko yanaande biyeteeɗo Naamori Kamara. Ko oon mahi jamaa oo, adii wonde kadi almaami e ngoon wuro Shingiti. Ngoɗɗeeki hakkunde kiiɗoo koɗki ɗimmi e ngadani majjuki kii ko km 5 walla 6. Enen fof e nande ummoraade e nehaaɗe keewɗe wonde Shingiti ko wuro sooninkooɓe wonnoo, naamndal men ko hol no ngo wontiri hannde wuro safalɓe, ngo safalɓe naftortoo, paarnortoo tawi mbaɗaani iddiya? – Koɗki tataɓi kii, cosi ɗum ko tuubakooɓe e hitaande 1917, caggal jibineede Annebi Iisaa. Seerndi ki e wuro ɗimmo ngoo ko caanngol ceenal fotde ko ena wona 500 meeteer, bannge rewo. Ko toon gollorɗi jooɗaniiɓe laamu Muritani njooɗii. Koolol Shingiti faayodinii sabu ngol heewii jamaanu ngu ngenndiiji, ɗemɗe e guri ɓalli ceertuɗi. Heddii ko ñaawoore e yiyannde nde gooto fof jogii. Eɗen nganndi tan kala kam yimiyanke walla wiɗtiyanke binndoowo weltiima nde darii e wiiɗnde Shingiti e mahdi mum ɓooyndi, naati e jamaa gaadanteejo humpitii ñeeñal Naamori Kamara, yiyi duɗal jaaɓi-haaɗtirde e deftorɗi mawɗi, desorɗi binndi ɓooyɗi ɗii, ɗi nganndu-ɗaa won e heen binndaa ko e dow guri. Ko noon ne kadi kaawisi wellitirta taltali miijo e sahaa nde rewi gadanol mum e yolnde hakkunde Attaar e Shingiti haa o seedii no Mohammedu Wul Ebnu feewnitiri, kaawniiɗe Geno, ngol leeɓol-siraaɗi laylaytowol no laadoori hakkunde joolooli kaaƴe iil-iilnooje. Gelongal Fuuta lollirɗo, Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2014/12/14/gorle-ngartii-e-shingiti/
Ngaynaaka ko ndeenka. Gaynaako ko deenoowo. Ndeenka so wontii nduumiika jamma e ñalawma, kaan nattii ndeenka, wontii ngaynaaka. Gaynaako ko deenoowo jawdi ndariindi, njahoori, njaaroori koyɗe. Kono no pulfule mbaydi, so tawii ko to Gelgooji, gaynaako ko duroowo, ngaynaaka ko durde… Ɓinngel Pullo so jibinaama, yahii haa waawii ladde, waɗtii yahde, dañii duuɓi joy no cukalon mbaydi, walla jeegom, waɗtat yahde mbaalndiiji maa mbiyen gedduuji, ina daroo e damuɗe hudumaaji, ina faddoo gooleeji, walla borti, maa ɓoti. Ko nii tan cukalel Pullo ekkitortoo ngaynaaka. So duuɓi ɗiɗi walla tati pawtiima heen, o wonta gaynaako gooleeje, no jogogal galleeji waydi. So tawii ko galleeji paggiiɗi ndammiri ɗii, ngel wonta gaynaako ɓoti, walla duroowo borti ; engel ayna e gaɗa wurooji ñallal ñalawma, ngel jofna kikiiɗe ko adii jofo jawdi. So hiirii, ngel hiira faddaade. So ɓe ngaynii ɓirde, ngel daaƴa gooleeje. Ko nii tan ngel wonri (worri / woori). Ngel nehoo e ndeeɗoo janngirde nguurndam, haa ngel daña duuɓi sappo, no yeraaji e cellal sukaaɓe waydi ; ngel wonta gaynaako battam boriijo, duroowo, durnoowo jamma e ñalawma, jaalo mo hulataa ladde, jaambaro niɓɓere, ooroowo feccere jammaagu, mo hulaali kullon ladde (lakde), mo deñaaki hay huunde, ngam o nehii ko e nder ladde ! So tawii o dañii sappo e joyi hitaande, o waɗta agoyaade e wiidoyde. O wiyee aga, walla yirwaaru. Won heen kadi aylinkooɓe. So tawii ko gaylinke, oon ko Pullo mo alaa jawdi, ina aynana woɗɓe. Omo wiyee kadi sardinke, maa mbereyanke. Kañji ne, ɗi mbiyee mbereeji, walla ɗi mbiyee sardinkooji. Ɗuum ko jikkannde njikku-ɗen ɗoo seeɗa e nguurndam aynaaɓe ; maa mbiyen ko ɗum jubbannde e nguurndam Fulɓe, ngam Fulɓe ko aynaaɓe. JAWDI NDARIINDI. Jawdi ndariindi wonnoo, ko kullon ladde ; jeyanoo, ko e poñɗi laddeyankooji ; njaggaa, nehaa ; cuusti yimfie, ngonti daabeeje nafooje to bannge ndimndateeri, e to ɓirateeri, e ko jiidaa e ɗeeɗoo geɗe. Tawi kadi nafoore mum famɗaani. Ina jeyaa e ɗeeɗoo daabeeje gontuɗe wuroyankooje eeltaaɗe : nayi, baali, beyi, gelooɗi, pucci, bamɗi. Ko ɗeeɗoo daabeeje ɓuri lollude e nder gure Fulɓe. Jooni naaten e sifaaji ; naatiren sifaade nayi. Nayi ɗi kine kecce, gallaadi joorɗi, ɗi ngalaa paɗe ɗiggini laabi, gooburaaji daneeji ɗilliwel, joom men jaalaalo ! Ñaale pure nder seeno, ɗii ɗi camal sama nguma Aali-Hammaat ! Gooleeje njappeeri dono njappeeri, ɗi Iloo-Yalidu joom men Jaaƴe ! Sifaaji nayi ina keewi tawi pamɗaani, e ɗiin ɗoo ngara e maaɗa. Daneeji . Nagge ranewe nge leeɓol gootol… Ngeen ko raneewe, nge kolce daneeje, toyre (hunduko) raneere, nge jillaani hay huunde. Buunaaji . Ina woodi nagge wuunaawe raneewe, ngeen ko raneewe jillunge leeɓi ɓaleeji ; ko ɗuum wiyi nge ranewe wuunaawe. Enge anndiree kadi to bannge gallaaɗi ; tawa ko nge ranewe nge gallaaɗi ɓaleeji ; walla kolce ɓaleeje, maa toyre ɓaleere ; walla sammeere laaci ɓaleere, e ko nanndi ɗeeɗoo geɗe. Puri .    Nagge fure ko nge leeɓi cooyi. Fure wuunaawe, ngeen ko nge leeɓi ɓaleeji jillondirɗi e cooyi ; eɗi mbaɗi puri daneeji, hono no ɗi mbaɗiri puri bammbaŋaaji nii ; buunaaji-cayeeji e buunaaji-bammbaŋaaji. Ooli .    Nagge oole ko nge leeɓi ooli. Nagge oole ne weli yeeɓde, so durnaama fayii, hefiima. Toddi .   Nagge todde ko nagge ranewe waɗnge pate boɗeeje, walla daneeje. Caaji . Nagge saaje ko raneewe waɗnge caajol boɗewol, walla ɓalewol, hono no caaji mbaydi. Ciibi .   Nagge siiwe ko nge leeɓi jillondirɗi. So tawii nge waɗii lappi, e oon saanga nge wiyee siiwe-bammbanaawe. So tawii  leeɓi magge ɓuri ɓallaade ko ɓaleeji, nge wiyee siiwe wuunaawe. Boɗeeji .    Nagge woɗewe (woɗeewe) heewaani sifaaji hay sinno ina woodi e majji boɗeeji-juumi. Ñaabi . Nagge ñaawe, ko waɗnge toɓɓe toɓɓe, tawa ko ɗe tokoose. So tawii ɗe mawnii, nattii ñaawe, wontii todde. Ko ɓuri raɓɓiɗde tan, sifaaji nayi ina keewi e no pulfule mbaydi, ngam ina woodi wuunaawe-sayeewe, e wuunaawe-lellele, e boongi, kam e buuli, e pelli… Nagge felle ko waɗnge fatere e hakkunde tiinde, ina woodi ŋokke. Ngeen ne, ko nge allaadu ŋeembitiindu, tawi yottaaki fuɗde. Ina tawee e majji wurme. Nagge wurme ko nge noppi mum taƴi to fuɗde. So tawii ɓe ustii ɗi, walla ko ɗi joordi seeda ɗi ngalaa leeɓi, ɓe mbiya nge holñe. Ina tawee e sifaaji maɓɓe, nagge ruule. Ngeen ko nge purol niɓɓiɗngol. Ko hono noon ne kadi njiyraten bareewe ; ma a taw ngeen ne ko nge ɓurtunge ñaawe, nge yettaaki saaje, enge ŋakki todde. Eɓe njela nay maɓɓe, ɗi nganndiree jelooɗe majji. Kala Pullo ina anndaa jelogal nay mum. So tawii ɓe njiyii nge, ɓe ngannda ko nagge Kaari, nde tawnoo Fulɓe ko yimɓe ŋelɓe, waawɓe teskaade haa alaa ko nanndi. Ɓiɗɗo-Pullo so yettiima duuɓi sappo, ina saɗi ko majjata e nder ladde, hay sinno ko e nder jammaagu ; alaa ko haali ñalawma. JELOOƊE FULƁE : Jelooɗe ina keewi, tawi ina ceerti ; hay sinno won e maɓɓe hawritɓe jelooɗe, tawat ina waɗi teskuyaaji maantinɗi, ɗi ngaldaa e luure. Jooni kay, ngadden ɗi, ngam haa mbaawen teskaade holi kañji : cumooɗe, baakanɗe. Ko ɗeeɗoo gede ɗiɗi ngoni jelooɗe maantinɗe e nder aynaaɓe nayi ; hay so na woodi goɗɗe keewaani ; ma a taw ɗeen ko cakkitiiɗe, ɗe ngonaa gene e nder Fulɓe ; ko ɗe Iuɓaaɗe, walla taw ko ɗe jiggaaɗe. Cumooɗe  ina keewi, ngam ina woodi e aynaaɓe, sumooɓe gallaaɗi burgal. Gallaaɗi ko cabbi ɗiɗi palfaltondirɗi. Maa en taw e maɓɓe kadi, sumooɓe takkere ginal. Takkere ginal, ko cabbi tati ceertuɗi laaceeje ndenndi to fuɗde, sawru mawndu jokkii e majji. Ɗeɓi nanndude fof, ko e sammeere junngo. Ɓee ɓe ndewa e nayi maɓɓe, ɓe naata e ladde. Ɓe nduudataa, ɓe celmbataa ; ɓe ndeena ɗi e doldolɗe, kam e ruttooji, e beeli loorooji. Ɓe ñallora nder saŋre, walla e dow ceene ; ɓe taaroo kollalle, kam e ñaaruuje, e kala nokkooje loorooje. Sahaa fof wooda looriinge, walla yannge e rutto ; ɓe nduttoo, ɓe ummina nge, ɓe ndewñina nge, ɓe mbaɗta e nay maɓɓe, ɓe naatira yeeso. Ko nii tan ɓe ngoorata e oorol oo ñalngu, haa hiira ; ɓe kibbitoo ɓe njoofoya ɗi, tawi ko ɗi ñalluɗi ñaamde e ñoome, eɗi njara e deeɓeele, eɓe mbeytii, eɓe mbeltii e ndee yurmeende telliinde to dow ndooguuji, jippii e dow leydi, hebbini caaɗli, softini ɓalli aynaaɓe… So yahii haa baalɗe tati pawtiima, caama e dow ngatamaare, walla nayi, ina wona heen baalɗe ɗiɗi. E nder oon saanga, njiyataa ko puɗe leydi ina duuña, ina mbaɗa dukkeeje, eɗi mbaɗa peŋɗe, ɗii heen ndoondoo ɓooɗe. Won heen goɗɗi ko biltooji, ko nanndi e ngaadooje, kam e daƴƴe. Nde tawnoo ɗee ɗoon geɗe ɗiɗi maayataa e nder ceeɗu, daƴƴe mbaɗi ko ɗaɗi goɗɗoyɗi e nder funngudu leydi. Raññeere ina wuura ko juuti tawa maayaani, haa heɓa teemedere hitaande no nokkuuje mbaydi, walla ɓura ɗoon ; daƴƴe ko huɗo toowko darnde, dagguko, laayko ; ko waɗata ko gulle, nannda e gawri ; eko waɗa gulɗe ko yaha haa ko ɓura neɗɗo darnde. Daƴƴe ɓurde lollude e nder gure aynaaɓe, kañje ngoni siiwko, e semmbaano, kam e cele jeeri. Siiwko, e semmbaano ngonata ko e waalo ; ɗe tawetee ko e togge, e pooɗe, haa e nder kollalle, walla e nder jeejeeli. Cele . Celal wonata ko e dow jeeri ; tawetee ko e nder ceene to dow laddeeji. Ɗe ɓurata heewde ko e ɓalji gonɗi e nder ceene lommbe, lommbiiɗe e nder caŋe joorɗe. Eɗe ngona kadi e nder saalkaaji, walla e ŋore caaɗli gonɗi e nder jeereende. Ngaadooje . Ngaado waɗata ko ɓoole daneeje ; irotoo ko e nder leydi ; nanndi, ko e basalle. Ngaado wonata ko e jeeri, fuɗataa e nder waalo, ngam wonata ko e nder ceene, walla e ñaaruuje. Ina waɗi ngaado sewko e ɓutto. Sewko koo woni dureteeko. Ɓutto koo duretaake. Kono sewko koo fuɗata ko e heen cumata, ko cabbi ɗiɗi deggondirɗi to bannge ñaamo. Ina woodi heen waɗooɓe tati, haa e wooturu, hono no cumooɗe mbaydi. Won heen e maɓɓe cumata ko e dow keeci. Woɗɓe ne ngoodi pirlinta ko ƴonngo. So tawii en cunniima, maa en taw e  maɓɓe suumooɓe. Cuumgal ko sumoode firlintee toyre. So a teskiima, maa yiy toon suumooɓe e tiinde. Eɓe cumatnoo kadi nayi maɓɓe so ɗi cellaano. So sellii, wonta jelooɗe. Maa en ngaroy heen to nder safaruuji ndariindi. Baakanɗe . Ina woodi nay baakaaɗi, walla teɓaaɗi, maa korwitaaɗi. Ko woni waakannde ? Woni waakannde, ɓe ceelatno nofru nagge haa woɗɗa seeɗa, tawa joloyaani. Ngeen siforee waakaange. So tawii ɓe njemmbii ndu, walla ɓe teɓiima, nge wiyee teɓaange. So ɓe taƴii ndu to fuɗde, oon saanga nge wiyee wurme. PECCE NA’I. Na’i ina peccoo pecce tati e fulfulde Fuuta-Tooro. Fuutankoore, kam e jeerinkoore, kala ina kawri e majje, tawi luurdaani. Kañje ngoni ɗee ɗoo : gooburaaji, e cafarooji, e ndaamaaji. So tawii ko gooburaaji, ɗiin ko moƴƴi mbaydi ; ɗi bohi (bohol) juurtiiɗi (jurtiiɗi); toowɗi ƴonngooji ; ɗi gallaaɗi luhiiɗi, timmuɗi darɗe, jettiiɗi terɗe. Ndaamaaji : eɗi mbiyee areeji, walla ɓunndunkooji. Ɗiin ko ɗi kibbi, ɗi ngalaa bohi e ƴonngooji. Ɗi keewi wuurde tan ko e ceene, kam e caŋe joorɗe ; eɗi mbiyee ferlankooji. Waɗi noon, ɗi ɓuri yiɗeede ko e Ferlo. Ko ɗi nay Fulɓe Ferlankooɓe ; eɗi cuusi ceeɗu, ɗi keewaani horaade. Cafarooji . Wiyi ɗi cafarooji, ko ɗi nay safalɓe. Fulɓe ne njogoo ɗi, kono heewaani. Ko ɗuum waɗi eɗi noddiree capatooji. Ɗiin ne kadi, ngalaa bohi, kam e ƴonngooji, e gallaaɗi. Ɗi keewi wonde ko boɗeeji e juumi ; eɗi mbaɗi ɓaleeji, kam e caaji, e ñaabi. Eɗi keewi toddi ; ɗi ngalaa daneeji hay sinno eɗi mbaɗi buunaaji. Maa en ndutto ɗoo seeɗa e sifaade ; ngadden kibbi e gajji, kam e letti, tolli, e moolooji. Nagge hibbe ko nge gallaaɗi luhiiɗi, jahruɗi yeeso, ɗi luhi ; tee ceeɓeendi majji huccotiri, ɗiin gayi mum men ina keewi yuwde. Nagge ajje , ko nge gallaaɗi mum payti e ƴonngo ; lette, ko nge gallaaɗi kibbi, luurondirɗi. Mooluuwe, ko nge gallaaɗi junnitiiɗi. So alaadu nagge helii, ɓe ciforoo ɗum tolle. Nge alaa gallaaɗi, ɓe mbiya ɗum nguumuuwe. So laaci nagge taƴii, ɓe mbiya ɗum jadde. Nge enndu mum taƴi, wiyee jodde. Kala nge soñtaani, ɓe mbiya ɗum dabaawe. Aamadu Aan (Deftere “Maanditorde annde e pine Pulpule hirnaange Afrik”)
https://pulaar.org/2011/07/03/ngaynaaka-e-ngaynaandi/
So en tuugniima e deggondiral ciimti cuurtooji dawrugol laamu Muritani ko faati e paltoor leƴƴi (rasisma) e njiyaagu e ŋakkeende nuunɗal ekn, so en kulaani mbiyen ko ngu laamu mbeejngu hannde e winndere ndee. Ɗum noon ko ngu etotoo, gila ko ɓooyi suuɗde winndere ndee koo, nde tawnoo ko geɗe puŋŋiniiɗe, buttaama hannde e dingiral. Waɗi noon ko ngolɗoo laawol kam laamu nguu waawaa wiyde ina takka joomum en wonde yeenaaɓe walla reftaade pelle yimɓe heeriiɓe, walla luulndiiɓe, sibu ko Goomu nder Komisariyaa Toowɗo Jojjanɗe Aadee mo Fedde Ngenndiije Dentuɗe (ONU), mbiyeteendu Goomu ngam Mumtugol Paltoor Leƴƴi (Comité pour l’Elimination de la Discrimination Raciale, walla e Engele Committee on the Elimination of Racial Discrimination – CERD), seedtii ɗum nder eɓɓaande ciimtol ngol ciimtoowo wonande Muritani sakkiti, caaktangol ñalnde 11 mee 2018 to Jeneef. Ciimtol ngol mumaani, ngol wiyi Muritani ɗooftaaki Nanondiral winnderewal paatungal e mumtugol denndaangal mbaadiiji paltoor leƴƴi hono ko innir-ɗen ɗoo Nanondiral tan, ngam dottude. Eɗen teskoo tan ngolɗoo ciimtol feeñinii haa laaɓti ngoƴa pelle pinal, hono Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani (F.Ɓ.P.M) e fedde Muritaninaare ngam Ɓamtaare Ɗemngal e Pinal Sooninke (AMPLCS) e Fedde Ɓamtaare Ɗemngal Wolof (APROLAWORIM) rewrude e Dental Ngenndiwal pelle daraniiɗe Jojjanɗe Aadee (ko anndiraa FONADH) njettinnoo joɗnde 62ɓiire Goomu Afrikeewu Jojjanɗe Aadee e Ɓesnguuji aadoraande (CADHP) jooɗinoonde ɗoo e Nuwaasoot tuggi 25 abriil haa 9 mee 2018. Oon ngoƴa mo pelle pine ɗee kollitnoo faati ko e joñgol ɗemɗe Pulaar, Sooninke e Wolof e nder leydi ndii, e wasiyaade laamu Muritani nguu « nde siynata politik pinal e ɗemɗe e faggudu ɗooftiiɗo hakkeeji ɓiɓɓe leydi keewndi pine e leƴƴi, nde laawɗinta ɗemɗe Pulaar, Sooninke e Wolof, ɓama kuule sariya teeŋtinooje ɗuum, nde ɗooftotoo hakkeeji yimɓe kam e ko huninoo wonande hakkeeji pinal e renndo e faggudu e politik ». Ɗum noon, so daande pelle ɗee njaɓaaka naneede ɗoo, nde fuɗɗiima naneede e aduna hee rewrude e Dental Afrik (UA) kam e Fedde Ngenndiije Dentuɗe (ONU). Teskuyaaji e wasiyaaji keewɗi mbaɗaama feewde e ciimti Muritani holliti ɗii, ciimti potnooɗi heɓeede duuɓi 9 ko adii hannde, ɗi delegaasiyoŋ tekkuɗo laamu Muritani neldunoo toon holliti. Ko noon kadi, pelle Muritaninaaje daraniiɗe jojjanɗe aadee keewɗe neldii toon yimɓe mum en ngam yettinde toon miijo mum en. Nde tawnoo konngol ñaañata ko e hunuko joom mum, min tonnganii on ko ɓuri heewde e eɓɓaande ciimtol ngol, hono no min keewi waɗirande on. Tesko : Kala ɗo wiyaa Dowla joopaa ɗoon ko Dowla Muritani. Kala ɗo wiyaa Goomu, ko Goomu ngam momtugol paltoor leƴƴi. Kala ɗo wiyaa Nanondiral ko Nanondiral mumtugol paltoor leƴƴi. Gommu Fedde ngenndiije Dentuɗe ngam momtugol paltoor leƴƴi (CERD) adorii ko hollitde weltaare mum e ko Muritani yettini ciimti mum jowitiiɗi e Nanondiral mumtugol paltoor leƴƴi, hay so tawii noon kollitgol ngol leeltii duuɓi jeenay (9). Weltaare e ƴettugol kuule sariya e politik paatuɗe e njiyaagu, e leepte, cosgol Goomu ngenndiiwu jojjanɗe aadee, e njulaagu ɗanniyankooɓe, cosgol Tadamoun, ko jiidaa e ciifgol nanondire jowitiiɗe e cuuɗgol (majjingol) yimɓe ekn… Kono CERD wiyi ina teskii heen ŋakke e mumaaɗe keewɗe, ŋakkeende laaɓtugol e geɗe baawɗe ɗawde won ɗeen dente yimɓe Muritani hakkeeji mum, haa teeŋti noon e ŋakkeeji faggudu e renndo e pinal. Ɗiin teskuyaaji ngoni ɗi njogor-ɗen sifaade les ɗoo. Ngoƴaaji e wasiyaaji Dokkugol kabaruuji e limooje (…) Goomu nguu ɗaɓɓii e laamu Muritani nde rokkata ɗum limooje timmuɗe, koolniiɗe, kese, paatuɗe e goomuuji yimɓe koɗɗi e leydi ndii (caggal nde teskii ɗeen limooje ina ŋakki), kam e maandinooje faggudu e renndo jowitiiɗe e leƴƴi e eddaaji ɓalli, haa waawa ɓetde mbele leƴƴi gonɗi e leydi ndii (hay tumarankooɓe) ina keɓi hakkeeji mum to bannge faggudu e renndo e pinal cifaaɗi e Nanondiral ngal. Sariya jowitiiɗo e paltoor Paltoor feewde e Hardaneeɓe e leƴƴi ɓaleeji Kaɓgol e njiyaagu e jiyɗingol Ƴellitgol ɗemɗe  Pulaar, Sooninke e Wolof Sifaa njogarameejo paltoor leƴƴi Paltoor nder donnugol ngenndaagu Ngonka muritaninaaɓe mooliiɓe e artiraaɓe to/ (e ummoraade) Senegaal. Ndonaandi aadeeri kewkewe 1989-1991 Keɓe paatuɗe e paltoor leƴƴi So Goomu nguu tuugniima e wasiya mum kuuɓtodinɗo tŋ 31 (2005) jowitiiɗo e paltoor leƴƴi nder njuɓɓudi laamu kam e sifaa no tippudi ñaawoore kuuge gollortoo nii, e ngu siftina Dowla oo wonde baasgol woodde gullitaali walla ñaawooje joopiiɗe paltoor leƴƴi ummoriiɗi e loraaɓe ɓee, ina waawi feeñninde baasgol woodde sariya keeriiɗo paatuɗo heen, ŋakkeende humpitaade ɗo ɗum waawi wulliteede, ŋakkeende pellital laamu nguu ñaawde waɗooɓe ɗeen golle paltoor, baasgol hoolaade tippudi ñaawoore kuuge ngoodndi ndii walla hulde lorateeɓe ɓee tampineede so ngullitiima. Goomu nguu ina ɗaɓɓi e Dowla oo nde darotoo mbele sariya leydi ndii ina waɗa dame coklaaɗe mbele yimɓe ɓee ina ngannda hakkeeji mum en, haa teeŋti noon e yimɓe wuurɓe e nder tuddule mooliiɓe e artiraaɓe, yimɓe eggiyankooɓe kam e yimɓe dowri, kam e yimɓe rimɗinaaɓe e njiyaagu. Ɗuum ina toɗɗii kadi ñawirɗe toppittooɗe paltoor leƴƴi. Pelle ɗe ngonaa laamuyeeje e pelle jojjanɗe aadee Wasiyaaji goɗɗi Ciifgol kuutorɗe goɗɗe Jaabawol Bayyinaango Tuugnorgal golle Durban Goomu nguu ina ɗaɓɓa e Dowla oo nde waɗata e ciimtol mum muddewol paangol, kabaruuji laaɓtuɗi jowitiiɗi e tuugnorɗe golle ɗe o ƴetti kam e kuule goɗɗe nde o ɓami ngam siynude Bayyinaango ngoo kam e Tuugnorgal golle Durban e nder leydi ndii. Diisnondiral e renndo siwil Ciimtol ngol joofiri ko wasiyaaji cariiɗi goɗɗi, ina jeyaa heen : Taƴe kimmuɗe no feewi Cargol kabaaru oo Tonngani on ɗum ko Bookara Aamadu Bah Nanondiral winnderewal paatungal e mumtugol denndaangal mbaadiiji paltoor leƴƴi ko Nanondiral Fedde Ngenndiije Dentuɗe, puɗɗingal siyneede ñalnde 4 saawiyee 1969. Nanondiral ngal ina waɗɗini e kala leydi ciifndi ɗum, nde momtata kala paltoor to bannge leñol, kala ceerndugol leƴƴi walla Apartaayd, e daranaade ɓamtude paamondiral hakkunde denndaangal leƴƴi. Ina wiyaa e udditirde Nanondiral ngal : « Nder ngalɗoo Nanondiral, konngol “paltoor leƴƴi” joopii ko kala ceerndugol, ɗawgol, deɗɗugol walla ɓurnugol tuugingol e edda leñol, noordi (goobu), jibinannde, iwdi ngenndi maa leñol, tawi faandaare mum ko firtude walla haɗde keɓtingol, maa naftoragol walla gollaloragol, nder ngonka potal, hakkeeji aadee kam e wellitaare worworde to bannge politik, faggudu, renndo e pinal walla e faanu nguurndam renndo baawɗo wonde kala. » (taƴre 1 kuulal gadanal).
https://pulaar.org/2018/08/05/muritani-yoo%c9%93toraama-go%c9%97ngol%e2%80%88-paltoor-le%c6%b4%c6%b4i-e-njiyaagu%e2%80%88/
Ardorde Jaayɗe* Toownde (Haute autorité de la presse et de l’audioɓisuel) yaltinii bayyinaango ina hollita heen wonde leydi Mauritani waɗii taaɓal teskinngal to bannge demokaraasi caggal wooteeji battindiiɗi ɗi, wooteeji laaɓtuɗi, bellitiiɗi. E wiyde bayyinaango ngo, ɗum ina feeñi e nguurndam jaayɗe ɗe, sibu, haɗre (censure) iwii, jaayɗe ɗe ina mbellitaa tee nattii sunneede ; ɗum ina jeyaa e ko addani Muritani wonde hannde tiimtorgal to bannge wellitaare jaayɗe e miijo e nder diiwaan o. Ɗum ɗoon nii, e wiyde bayyinaango ngo, ina maantini e jaaynirɗe dowla o, sibu ɗe nattii dartoraade waɗde parbagaan laamu tan, ɗe udditaniima denndaangal gollooɓe politik, miijooji maɓɓe ko mbaawi wonde fof, e ɗo ɓe mbaawi heedde fof. Darnde HAPA e nguuɗoo mbayliigu ina maantini, sibu, ko kam fuɗɗi diisnondiral hakkunde denndaangal waɗooɓe politik kam e gollooɓe nder renndo e juɓɓule laamu ngu mbele sarɗiiji ina mbaawa lelneede, ɗo yimɓe mbaawata tuugaade ngam golloraade jaayɗe ɗe e sifaa laaɓtuɗo. Ɗeen ɗoon doosɗe nanondiraaɗe tuugii ko e calɗi tati garooji ɗi : – reende keewal miijooji politik e nder juɓɓule jaayɗe dowla ko aldaa e paltoor (firti ko miijo gollotooɓe heen ɓe tesketaake, walla boom ina yiɗaa miijooji ɗii fof tawee e maɓɓe ….) – tiiɗtingol darnde jaayɗe dowla e nder ƴellitaare leydi ndi, rewrude e bayyingol golle laamu ngu jowitiiɗe e nguurndam ɓesngu leydi ndi ; teskaade doole partiiji politik to bannge woote e nder peccitagol waktuuji to jaaynirɗe dowla o, tawa noon ina gaddanii pelle politik ɗe ngalaa depiteeji kam e pelle renndo, waawde kam enne huutoraade jaayɗe ɗe ngam bayyinde tuugnorɗe mum en. * Helmere « jaayɗe » ina toɗɗii : jaayɗe binndaaɗe e kaaleteeɗe e jiyeteeɗe (suurnooji, rajooji e teleeji e internet), kala ko ina nawa kabaaru (kala ko ina jaayna), e sifaa kala. Bookara A. Bah
https://pulaar.org/2008/02/16/ardorde-jaay%c9%97e-muritani/
«So tawii gawlo awlata ko yimɓe haa yaltina mo woni kala ɗo umminoo, Miin ko mi gawlo gawloowo yimɓe haa artira ɗum en to ngumminoo, To yumma men Hawaa e baaba men Aadama Arɓe mehɓe, hotɓe ngaluuji naworaani. Ko mi gawlo  mo weelnaaki hoddu, Sinndaaka moolo, Gaskinoowo miskineeɓe, tooñaaɓe, Lorlaaɓe, yurminiiɓe, yuŋginiiɓe….. » «So tawii gawlo awlata ko yimɓe haa yaltina mo woni kala ɗo umminoo, Miin ko mi gawlo gawloowo yimɓe haa artira ɗum en to ngumminoo, To yumma men Hawaa e baaba men Aadama Arɓe mehɓe, hotɓe ngaluuji naworaani. Ko mi gawlo  mo weelnaaki hoddu, Sinndaaka moolo, Gaskinoowo miskineeɓe, tooñaaɓe, Lorlaaɓe, yurminiiɓe, yuŋginiiɓe….. » Ɗum ko seeɗa e konnguɗi Mammadu Sammba Joop lollirɗo «  Murtuɗo  » bayniiɗo en ñalnde  alkamiisa 11 lewru suwee 2009, saanga tiisubaar ina ruttii e joomum, yoo Alla ɓuuɓan mo toon. Ina gasa tawa heewɓe nganndaa Mammadu Sammba Joop, kono alaa majjuɗo Murtuɗo sabu « mo yiyaani mbaroodi ne nanii uŋngaango mum », sabu tuggi rewo haa e worgo, fuɗnaange haa hirnaange, teeŋti noon e leyɗeele saahal ɗe haa leyɗeele Orop, alaa ɗo golle Murtuɗo njettaaki, sabu darnde makko e ƴellitgol ɗemngal Pulaar gila e jaŋde mum haa e wiɗto mum, jeewte pinal e haaliyaŋkaagal ekn…..Mammadu Sammba JOOP ko ittanaaɗo nemsa sabu Alla ina haayani mo konngol, ko ɗum waɗi kala ɗo o ari, fuutaŋkooɓe ngonata ko e fooɗondirde mo, mbele omo yeewtana ɗum en ko yowitii e pinal haalpulaar en e ƴellitgol ɗemngal mum en. Ina saɗi e gure Fuuta Moritani e Senegaal ɗo o yettaaki, haa yettanoyima Fuuta jaloŋ, Gineeji ɗi kala e ko wonaa ɗoon tan…. Ko ɓuri ƴellitaade e golle makko ko haaliyaŋkaagal sabu ko o wallifii e jime, en kuɓindaaki fof, kono ko teemedde limti-limtinɗe, heen deftere wootere muulaande tiitoonde mum ko «Wullaango Boolumbal». Gollal Mammadu Sammba Joop to bannge pinal e coñce ɗaɓɓi ko winndannde heeriinde e jot keewɗo, maa en etoo, e wallondirde e annduɓe mo, e sehilaaɓe makko, waɗde feere mbele maa wood ko kollit-ɗen heen janngooɓe Fooyre Ɓamtaare. Yeeso woɗngo, Mammadu Sammba Joop ko wonde mo koohoowo to bannge dawrugol, sabu gila Moritani heɓi jeytaare mum, ko min nganndi koo kay, minen e yonta amen, alaa e sippirooji ndimaagu, ƴellitaare pooɗantooji potal e demokarasii ɗi o tawtoraaka. O jeyaa ko e njeñtudi dillere mai 68, njerɓinnoondi Farayse e tiimaandi mum (yeru Moritani, Senegaal ekn…) sabu ko e oon yonta dillere ƴellitgol ɗemɗe ngenndiije Arab, Pulaar, Sooninke e Wolof ummanaa e nder leydi he, etee enen fof eɗen nganndi o wonaanii heen sara sabu miijo ngo o yooɓnata e nder jime makko. Loowdi jime makko fof roondii ko yiɗde waylude renndo ngo, ñiŋde bonɗi mum e wasiyaade jikkuuji moƴƴi. Mammadu Sammba Joop ko neɗɗo ɓesngu, ɓattiiɗo renndo mum, jankiniiɗo, jiɗɗo ngenndi mum, poɗaniiɗo sahaa kala dental leƴƴi e potal mum en, kono kadi ko neɗɗo meho, nuunɗuɗo. So en njiɗii, eɗen mbaawi wiyde koŋngol « Gawlo miskineeɓe » sifiima jikku Murtuɗo fof, sibu ko o neɗɗo jiɗɗo miskineeɓe, daraniiɗo hakkeeji mum, ɓattiiɗo ɗum en, nguurndam makko kala ko salaare tooñannge e ɓiɗtere. Alla ruŋtinii mo belanteeje aduna, o faggaaki jawdi, o nehaani dawangel, o faarnoraaki galleeji e otooji, ko ɗum waɗi o ruttiima e joomiiko meho, hay dara o naworaani, «no yummen Hawaa e baamen Aadama arɓe mehɓe, hootɓe hay dara naworaani… » no o wiyruno e wootere e jime makko nii. O jeytoraama e pelle politigi keewɗe, peeñɗe ɗo e leydi he, gila e MND (Dillere ngenndiyaŋkoore demokaratiyaŋkoore), PMT (Parti Moritaninaaɓe ngam Gollal), FLAM (Doole ngam Dimɗingol Afiriknaaɓe e Moritani) ɗum ko e kitaale 1985-86. Danndimo e oon sahaa e lepte Maawiya ko polis mum roŋkude yiitude mo sabu ina yiiloroo mo « Mourtodo », tawi kaŋko kaayitaaji makko woni heen ko Mammadu Sammba Joop, o rewi jeese maɓɓe e tufnde Rooso o taƴti. Fedde makko wattindiinde ko nde o sosi, wiyeteende DEKALEM ko dooɓngo koŋngol « Dental e Kaaldigal Leƴƴi Moritani », « ko ndiyam ɓooyi e caaɗngol fof fayti tan ko maayo ». Nde wonde tagoodi Mammadu Sammba Joop ko ngenndiyaŋkaagal, jiɗɗo dental e kisal Moritani, ɗo o yaari fof ko e ɗum tan o artata, hay so o selnaama bolol ne, o wattinta tan ko ruttaade heen. Hay e dille battindiiɗe e nder leydi men he, o wemjaani, jarabi aduna e jawdi fuutaani mo, nde Goomuyel militeer en folli laamu Siidi Wul Sheekh Abdallaahi, o dari, o wii loppet o alaa heen, o yantondiri e ngenndiyaŋkooɓe yuɓɓuɓe e FNDD (Maalde Ngenndiyaŋkoore ngam Dandugol Demokarasii) ngam telɓinde oo jamfa. Alla rokkii mo wune o, sabu nde nodditta mo tawi kuudetaa militeer en o telɓii, moojobere jamfotooɓe coomnoo ñalnde  6 suwee 2009 wontii « koyɗol muumo ». Mammadu Sammba Joop heewi ko mbiyanno-ɗaa e jeewte maa « Neɗɗo so maayii ñaametaake yaaretaake, ko golle mum tan kaaletee… ». So tawii noon leydi maa ñaam teewu maa e ƴiye maa, golle maa kam haa bada majjata. Yoo Alla moƴƴin jaaƴnje Mammadu Sammba Joop to fayaa too, hoɗorde maa sakkitere to Silɓe e Mbaañ Sammba, ngenndi baaba, wonan maa suddaare teddungal e yurmeende. Aamiin yaa Rabil Aalamiina. Maamuudu Haaruuna Joop (Aan wiyatnoo kam ‘Doom Baay’)
https://pulaar.org/2009/06/13/gawlo-miskinee%c9%93e-wayniima-2/
Ɓokki mawki ɗoofiima fukkiima e ceene ndii   leydi Baramlefi cariima nder mbooyi Fuuta ko mo ngenndi Cate kelii cammalle koccen ko en muum ndenndi Ɗaɗi janal maayaani nguuri ko sewnde boli-ndenndi. Murtuɗo woppirii en heege e ɗomka nder yolnde Almaddaa mooftii daande eeltunoonde no hulnde Sunaare ɓesngu alaa ɗo haaɗti ko hoore wulnde Duneyaa wonaa paso sanɗaaji noddii yurmeende. Yurmeende Geno saawat ɓanndu hormundu Almaami Mammadu yolbinii nguurndam adunaaru Pinal e ganndal ɗoo nguurndam taƴtii yettii faru Daande deƴƴii rimere eggoore nde jimɗi sooyru. Ɓokki mawki ɗoofiima fukkiima e ceene ndii   leydi Baramlefi cariima nder mbooyi Fuuta ko mo ngenndi Cate kelii cammalle koccen ko en muum ndenndi Ɗaɗi janal maayaani nguuri ko sewnde boli-ndenndi. Murtuɗo woppirii en heege e ɗomka nder yolnde Almaddaa mooftii daande eeltunoonde no hulnde Sunaare ɓesngu alaa ɗo haaɗti ko hoore wulnde Duneyaa wonaa paso sanɗaaji noddii yurmeende. Yurmeende Geno saawat ɓanndu hormundu Almaami Mammadu yolbinii nguurndam adunaaru Pinal e ganndal ɗoo nguurndam taƴtii yettii faru Daande deƴƴii rimere eggoore nde jimɗi sooyru. Jooburu Kunnda, ruŋtiima alyitiima debbo e gorko Joomiraaɗo jaɓɓo-maa nder Aljanna toowɗo Yeeso maa newoo ko O yurmeende jurmotooɗo Caggal maa finnataa ko O baɗoowo baawɗo. Jime maa e jimɗi tiitoree caawɗe nafoore pulaar Jannginooje e tinndinooje ronɓe njaaɓataa ɓaar Wonaa ɓellere gajjal ko hoore mofi fuu a sar Ngenndiiɓe haŋki e hannde toownu-ɗaa a jaar. Capanɗe jeegom e jeegom hitaande ko cagataagal Ɓuuɓeeki ɓalji Mbaany mooftii ko teddi so ngal jaalal Min kaaraani kono a woppii ndonu baafal A suddiima leppi leydi, leydii suddii ma leppi teddungal. Aamadu Malal Gey «Afogalle» Ndakaaru, 11/06/09 – Waktu 15 ɓo
https://pulaar.org/2009/06/12/murtu%c9%97o-mutii/
Ñalnde 1 feebariyee 2020, joofirde Kawgel Haala ɗimmel yuɓɓinaama to Suudu Sarɗi. Ina tawtoraa ɗum hoohooɓe toowɓe arɓe heɗaade sukaaɓe njeetato ittanaaɓe nemsa. Ɗumɗoo noon ko caggal silsil juutɗo e daawe keewɗe cuɓagol, joofruɗo cuɓagol, ñalnde 20 saawiyee 2020 ƴettugol kanndidaaji jeetati, sukaaɓe rewɓe nayo e sukaaɓe worɓe nayo, tawi heen nayo kadi ko e Arab, nayo woɗɓe ɓee e Farayse, ngam felɓondiroyde e joofirde hee. Nii woni, ñalnde 1 feebariyee ndee, sukaaɓe rewɓe ɗiɗo koonii : heen gooto ko e ɗemngal Farayse, oon woni de Moona Ahmed Kaliifa, oya ko e ɗemngal Arab, oon woni Jeefulɓe Bah. Moona haali ko ko faati e jikkuuji renndo men, haa arti noon e dognooɓe otooji ɓe ndeentaaki, heeɓe yooɓaade pittaali yimɓe… Jeefulɓe Bah haali e ɗemngal Arab laaɓtungal ko ko faati e ngootaagu leydi Muritani. Yuɓɓini kawgel hikka ngel ko fedde ine wiyee Traversées Mauritanides e ballal Unicef. Kawgel haala wonande sukaaɓe Muritani ko kawgel ɓuraa waawde dallinde hakkeeji aadee. Fuɗɗi ɗum ko Sarwiis Gollondiral e Gollal Pinal mo Ammbasaad Farayse e Muritani, kam e Liisee Farayse Nuwaasoot  kam e Duɗal winnderewal hakkeeji aadee e deeƴre. Ko kewu maantinɗo puɗɗaaɗo e hitaande 2017. Ko kawgel ɗo sukaaɓe muritaninaaɓe ittanaaɓe nemsa ndokkaa fartaŋŋe suurtude jaɓɓugol jojjanɗe aadee ngol ɓe teskii. Kawgel ngel udditanaa ko sukaaɓe yahrooɓe duuɓi 14 haa 18 winndiiɓe e gooto e liiseeji Muritani walla jeyaaɓe e fedde muritaninaare.
https://pulaar.org/2020/03/16/kawgel-haala-walla-kawgel-ittanaa%c9%93e-nemsa%e2%80%88/
Ñaawoore leydi Farayse fawii e ruwanndaanaajo biyeteeɗo Paskaal Simbikangwa kuugal kasoo duuɓi 25. Ñaawoore oo neɗɗo ko huunde hesere, tee ko jogornde battinde e geɗe goɗɗe nannduɗe e ko o ñaawraa koo. Waɗi mo faweede ngalɗoo kuugal ko sabu makko jeyeede e warnooɓe yimɓe (warhoore leñol Tutsi en) to leydi Ruwanndaa e kitaale 1990, ɗum noon o ñaawraa ko bone ɗe o waɗnoo ko ɓuri duuɓi 20 hannde, tee ko e nder leydi Farayse, Ñaawoore leydi Farayse fawii e ruwanndaanaajo biyeteeɗo Paskaal Simbikangwa kuugal kasoo duuɓi 25. Ñaawoore oo neɗɗo ko huunde hesere, tee ko jogornde battinde e geɗe goɗɗe nannduɗe e ko o ñaawraa koo. Waɗi mo faweede ngalɗoo kuugal ko sabu makko jeyeede e warnooɓe yimɓe (warhoore leñol Tutsi en) to leydi Ruwanndaa e kitaale 1990, ɗum noon o ñaawraa ko bone ɗe o waɗnoo ko ɓuri duuɓi 20 hannde, tee ko e nder leydi Farayse, e fawaade e fiɓnde wiynde « mbaawka kuuɓtodinka» (compétence universelle) addanoore leydi mbaawndi wonde fof ñaawde tumarankooɓe waɗɓe golle bonɗe mawɗe e nder leyɗe goɗɗe. Faandaare ndeeɗoo fiɓnde ko mbele kala baɗɗo bone ɗo waawi wonde fof, ina waawaa ñaaweede ɗo waawi yahde kala. Firo majjum wonande Muritaninaaɓe ina mawni, sibu ɗum firti, ko ɓayri laamu Maawiyya ƴettiino kuulal jaafotoongal warkoyeeɓe Muritani, haɗataa ɓe waawde ñaaweede so ɓe njahii Farayse, tawa ko e tuugnaade e seedanfaaguuji. Ɗum noon, ɓeen warnooɓe yimɓe e kitaale 1989-1991, yo nganndu ndaɗaani tawo, hay so tawii noon laamuuji wul Taaya e Abdel Asiis etiima daɗndude ɗum en.
https://pulaar.org/2014/04/06/naawoore-paskaal-simbikangwa-wa%c9%97bonii%c9%93e-yo-ka%c9%93%c9%93u-koye/
Ñalnde 04 lewru duujal hitaande 2014, koɗungu Laamɗo miskineeɓe e miskineeɓe artiranooɓe ummoraade Senegaal teskinii to Karefuur Madriid e nder Nuwaasot, laamorgo leydi Muritani, no feewi. Koɗungu nguu ɓooyat daarteede. Laamɓe miskineeɓe jaɓɓorii hoɗɓe mum ko garnatuuji, bede (matarakuuji) e kasooji. Ñalnde 04 lewru duujal hitaande 2014, koɗungu Laamɗo miskineeɓe e miskineeɓe artiranooɓe ummoraade Senegaal teskinii to Karefuur Madriid e nder Nuwaasot, laamorgo leydi Muritani, no feewi. Koɗungu nguu ɓooyat daarteede. Laamɓe miskineeɓe jaɓɓorii hoɗɓe mum ko garnatuuji, bede (matarakuuji) e kasooji. Ujunnaaje banii-Aadama garnooɗe jaɓɓaade e seppatnooɓe jaɓɓetenooɓe ɓee, alaa heen jahduɗo e hakkille. Koɗungu nguu waɗtini ko e tef e ref, tut e rut, woy am e feere am-bonii .  Asamaan wiyi kurum, nokki juumol ƴiiwoonde, kartaali piyanɗe nanngondiri e diiraali otooji e iidaali diwooje beeyooje, juurotooɗe walla diwooje. Mo wiyaani walla mo tawaaka oo kikiiɗe e Karefuur Madriid, won ko luutaa! Seppatnooɓe ɓee njooɗtoranooki tawtude ndiiɗoo tawtaari bonndi. Kañumen ngardunoo ko waɗde seppo  yamyamo ngam yooltude hujjaaji mumen. Tesko-ɗen wonde ko hikka waɗti duuɓi jeegom ko won e taƴtinanooɓe (taccinanooɓe) ngartiranoo e leydi Muritani ummoraade Senegaal. Kono e nder ɗiiɗoo duuɓi jeegom, e wiyde hooreejo Fedde ndee hono Ibraahiima Aamadu Njaay lollirɗo Usmaan : «  alaa ko laamu nguu waɗani min e podooje ɗe min podananoo caggal nanondiral hakkunde HCR, leydi Muritani e dowla Senegaal so wonaa yejjiteede e nder tuddule joorɗe kos, ɗo ndiyam alaa, nguura alaa, safaara alaa, jaŋde alaa e ɗaldeede e mbooy kartuɗo walla jaangol ɓurtungol hakkunde ñawu, heege e baasal. Gollotonooɓe e laamu ɓee ne ngoɗɗaani ɗoon. Sabu hay ƴettitanooɓe heen ɓee ne ndonkii ɓosde, ko ɓe deŋɓe to bannge darajuuji ». Caggal goylaali keewɗi ɗi ɓe kucciti, e mbaydiiji laawɗuɗi, gila e meeruuji, mawɓe palɗe haa e ardiiɓe diiwanuuji ɗi ɓe koɗi ɗii, ɓe mbaɗii kadi nulaaɓe dariiɓe ngam yahde haa Nuwaasot, laamorgo leydi Muritani mbele ena njooɗodoo e won e jaagorɗe walla e won e pelle ɗe ngonaa laamuyankooje ngam hollitde ɗumen caɗeele ɗe ɓe ngondi. Jotondire keewɗe e podooje keewɗe mbaɗaama kono alaa tawo ko hoybinani ɓe e caɗeele ɗe ɓe ngondunoo. Ko e oon sahaa, fedde noddirteende Dental Ngenndiwal Muritaninaaɓe Artiraaɓe ummoraade Senegaal (UNRMS) toppitiinde fiyakuuji artiranooɓe ummoraade Senegaal felliti, caggal miijooji luggi e diisnondiral teeŋtungal, caggal mawɗo leydi ndii hono Mohammed wul Abdel Ajiij wiyii ko laamɗo miskineeɓe, ñawndoowo caɗeele mumen , yo ɓe njah ɓe ngoytanoo mo caɗeele ɗe ɓe ngondi ɗee.  Ena gasa tawa goytaali maɓɓe ɓennuɗi ɗii, kamɓe artiraaɓe ɓee, njettanooki mo walla njettoranooki mo no haaniri. Nii woni ardorde fedde ndee nuli e denndaangal mawɓe tuddule(sites) gonɗi gila to Tararsa, Barakna, Gorgol, Gidimaka haa to Asaaba. Batu diisnondiral waɗaa ngam ƴeewde hol fannu mo ɓe potata huutoraade ngam hollude mawɗo leydi ndii caɗeele maɓɓe. Fedde ndee hawri e waɗde seppo yamyamo, ngo alaa dille, alaa ƴattooje walla malli, jogiingo faandaare laaɓtunde e hollirde caɗeele gondaaɗe. Nde hawri yo nde ummoro tuggude e Ɓoggee haa nde yettoo Nuwaasot tawa ko koyɗe yahraa. Nde suɓii kadi laawol ɓurngol liiltude e juutde, heewde ceene e mettude yahde. Ngool woni laawol Ɓoggee, Eeleega, Butilimiit fayde Nuwaasot, laamorgo Muritani. Nde fiɓi ñalnde 24 lewru seeɗto hitaande 2014 hawritde Hudallaay sara Ɓoggee ngam fuɗɗaade seppo ngoo ñalnde 25. Njalti baarajaagal ñalnde heen ko 54 hakkunde worɓe e rewɓe, sukaaɓe e mawɓe, tuggude e duuɓi 20 to les haa heɓi duuɓi 80 to dow. Ɓe mbaɗii balɗe 10 e laawol, hakkunde dawde e ñallude, hirndude e jofde. Ñalnde ɓe njofi e Butelmiit ko ɓe 95 fittaandu. Nde ɓe ngari e 15 km, naatirde Nuwaasot, ko ɓe yimɓe 114. Ko ɗoon ɓe ñalli, kadi ɓe mbaali haa ñalnde 4 lewru nduu. Nde weetata tawi ko lohorgol ngol dartoyiima e 300 neɗɗo pawɗe. Ko ɗoon e nokku hee, jagge laamu Nuwaasot tawi ɓe. Adii arde e maɓɓe ko komseer polis ena addi nulal Waali Nuwasoot. Nulal ngal waɗi ko toɓɓe tati: 1-   Naatirde laamorgo ngoo e otooji 2-  Jaɓɓeede e heblaneede  jippunde to jooɗorde Cuuɗi Sarɗiiji 3-  Ɗaɓɓitaneede aadi e hooreejo leydi ndii. Seppooɓe ɓee ndiiwti ngoon miijo, kolliti wonde sokla mumen tan ko yiydude e hooreejo leydi ndii, laamɗo miskineeɓe, yiyee-ñawda-joote hono Mohammed wul Abdel Ajiij kono wonaa e goɗɗo, sabu teskaade wonde ɓe njiydiino, e ko adii, e meeruuji, perefeeji, goforneeruuji diiwanuuji maɓɓe haa e ministeruuji kono alaa fof ko sosti e geɗe maɓɓe. Ndeen ɓe ndiiwtii miijo ngoo, laamu nguu ne waɗi dadiiɓe mum, paddii ɓe fotde waktuuji jonɗi, kaɗi ɓe yawtude. Caggal ɗum, yamiroore ari ummoraade e Waali Nuwaasot wonde yo ɓe ɗaccite ɓe ngara. Dadiiɓe ɓee cekki ɓe haa ɓe paandii Karefuur Madriid, ceerti e maɓɓe. E oon sahaa tawi ko karefuur oo ena heewi jamaanu arɓe jaɓɓaade. Fotde ujunnaaje banii-Aadama gila e fulɓe, hardaneeɓe, sooninkooɓe, safalɓe woɗeeɓe haa e jolfuɓe ena ndarodii. « Jaɓɓungal wayrii wayde nii laaɓtinde goobu e ngootagu leydi Muritani » e wiyde mawɗo gooto. Jamaanu nguu ukki, sookii haa seppatnooɓe ɓee e koye mumen ndonki ɗo ndewri ngam yawtude. Haa hannde kadi, ko ɗoon e karefuur hee, seppatnooɓe ɓee potnoo waɗde konngol mumen njettoor fayde e yimɓe arɓe nootitaade ɓee. Kono ɗuum dañaaka waɗeede tawi ƴiiwoonde garnatuuji toɓɓii e maɓɓe, kamɓe e arnooɓe jaɓɓaade ɓee fof. Won faɗɗiiɓe e gaañiiɓe heen, kono kadi yimɓe tato e seppatnooɓe ɓee nanngaaɓe. Ɓeen ngoni Usmaan Juulde Jah jeyaaɗo to Jeki Tuuba, Sammba Bullaay Salli Bah to Gurel Falli e biyeteeɗo Umaar Aliiw Bah. Ɓeeɗoo tato ngonii e juuɗe sanndarmaaɓe Brigade Mixte fotde 48 waktu, caggal mum ɓe ɗaccitaa. Ko ɗoo golle seppatnooɓe ɓee ndartii ñalnde heen. Ko ɗoon ne kadi woni ɗo goomu kalfinanoongu jippingol e rewindo seppo ngoo e gardagol Ibraahiima Umaar Soh, lawii denndaangal seppatnooɓe ɓee, faarni ɗumen to jippunde mumen e nder leegal Siiseem Nuwaasot. Luɓi ɓe nokku oo ko Fedde Kofiir (Covire) Mammadu Kan. Ko ndeen ne kadi waɗani hoɗɓe seppatnooɓe ɓee hiraande fattamlamre, ñalnde heen. Tampuɓe mbaali fooftaade e miijtaade battanɗe seppo ngoo caggal balɗe sappo yahdu e daawal ngal 318 km. Gelongal Fuuta lollirɗo Njaay Saydu Aamadu
https://pulaar.org/2014/05/08/ko%c9%97ungu-laam%c9%97o-miskinee%c9%93e-e-miskinee%c9%93e-artiranoo%c9%93e/
Gaññeeje tati juulɓe njiytaama to Nîmes, leydi Farayse, tawi ko gaññeeje juulɓe ɓurɗe ɓooyde jiytaaɗe to Farayse. Gaññeeje tati juulɓe njiytaama to Nîmes, leydi Farayse, tawi ko gaññeeje ɓurɗe ɓooyde jiytaaɗe to Farayse. Gaññeeje tati juulɓe njiytaama to Nîmes, leydi Farayse, tawi ko gaññeeje juulɓe ɓurɗe ɓooyde jiytaaɗe to Farayse. Gaññeeje tati juulɓe njiytaama to Nîmes, leydi Farayse, tawi ko gaññeeje ɓurɗe ɓooyde jiytaaɗe to Farayse. Ɗum na seedtoo wonde juulɓe koɗiino e worgo leydi Farayse gila e duuɓi gadani Yonta Hakkundeeje (Moyen âge) hakkunde teeminannde jeeɗaɓiire (VII) e jeenaɓiire (IX) (ko ina wona duuɓi 1 100). Ɗe mbiɗtaa ko e mbedda mawɗo e wuro Nîmes hee, tawi jofnirde (parking) ina mahee nder leydi. Ina laaɓti ko gaññeeje juulɓe sibu ɓalli tati ɗii kala tawaa ko ina lelorii no lislaam wiyri nii : eɗi lelorii bannge, ngaflii ñaamo, ina kucciti Makka. Biyeteeɗo Yves Gleize, ganndo ko faati e yimɓe, wiyi « Ina anndanoo juulɓe ngariino Farayse e teeminannde jeetaɓiire, kono haa hannde en ngalanaano ɗum seede jiytiniiɗo ». Haa e oo sahaa seedeeji joganooɗi tan ko kañnjara e keeɗelle, ina seerti e duungel Iberik (péninsule ibérique) to bannge worgo Pyrénées (gallol kaaƴe gonngol bannge hirnaange worgo Orop ngol) ngel juulɓe keɓtunoo teeminanɗe keewɗe. Kanko Gleize o wiyi kadi « Yuurnito gaññeeje ɗee to bannge yimɓeyaagal e ganniyaagal e ndonuyaagal ina rokka en seedeeji goodɗi gonaangal juulɓe nder worgo Farayse e teeminannde jeetaɓiire ». Yuurnito ADN gittaaɗo e ñiiƴe maɓɓe e ƴiye maɓɓe hollitii ɓe njeyaa ko Afrik rewo ; duuɓi maɓɓe ko hakkunde 20 e 29 wonande heen gooto, hedde capanɗe tati wonande heen goɗɗo, tataɓo oo ɓurii duuɓi 50. Hay aanoode wootere tawaaka e maɓɓe. Denndaangal juurnitte baɗaaɗe e maɓɓe ina kollita ko ɓe berbeer en jeyanooɓe e konu kiliifu ummiyaad en, nde aarabeeɓe keɓtata Afrik rewo e teeminannde jeetaɓiire. Ko idii hannde, yenaande juulɗo ɓurnde ɓooyde yiytaande e Farayse ko to Marseille, duuɓi mayre ko hedde 700 hitaande tan. Gaññeeje tati ɗee goɗɗaani no feewi gaññeeje kerecee en e nokku hee. Kañje fof kadi ɗe ngoni ko e nokku mo romee en keertinoo. Ɗum ko seede juulɓe e kerecee en nguurdiino ɗoon. Duungel Iberik.  Duungel iberik jeyaa ko e Orop. Ina taarii ɗum geec Mediteraane bannge worgo, geec Atalantik bannge hirnaange worgo e hirnaange e hirnaange rewo, kaaƴe Pyrénées ceernduɗe Espaañ e Farayse ɗee keedi bannge fuɗnaange rewo. Ina jeyaa e nokku hee bannge e Espaañ (493 519 km2), Portugaal (89 261 km2), Farayse (540 km2), Anndoor (468 km2) e Jibraltaar (7 km2). Hedde 55 miliyoŋ aadee ina nguuri e nokku hee. Bookara Aamadu Bah
https://pulaar.org/2016/04/20/juul%c9%93e-mee%c9%97iino-ho%c9%97de-farayse-ko-%c9%93ooyi/
Gila e maayirɗe 2011, leydi Mali woni ko e tiimaandi mbonndi, tiimaandi maalde goomuuji innitortooɗi diine, jeeyooji dorog e tarafikaa en, wondude e fooɗaniiɓe jeytaare diwaan rewo Mali lollirɗo Asawaad. Ɗum fof noon, ina jeyaa ko saabii ɗum geɗe tati : – Jiilgol laamu ngol fooƴtaaki e daawal ɗimmal laamagol Aamadu Tumaani Tuure, sabu ɓuri teskinde e ngaal daawal ko jeebagol laamu Mali keeri leydi mum, e burñitagol konu mum. Ko ɓuri teskinde ko hoohooɓe konu ɓee kala njiiɓiima haa boni e geɗe tarafik, e njeeygu dorog e tee, ɗum wonaa majjere ATT, omo tuumaa nii mbele kanko e hoore makko walla ɓalliiɓe mo (banndiraaɓe ɓadtiiɓe mo) naataani e ɗeen geɗe. Nii woni ko wonnoo faaro Mali (tiimtorgal demokaraasi e nder Afirik) wonti tan ko wutte jooɗɗo ɓoornaaɗo e ɓalndu wondundu e ñawu nguɗoowu. – Pusgu leydi Libi e jangol Kaddaafi gonnooɗo mbootu mbaabnoongu denndaangal fusinooɓe e murtooji tuwareg en ɓennuɗi to Mali, e kitaale 1990-1995 e 2007-2009; sabu, e ɗiin sahaaji, ballal Kaddaafi walla Alaseri, wonnooɓe ndaartatnooɓe maslahaa hakkunde laamu Mali e murtuɓe tuwareg en, ko sakkude peeje tan no fitina ñifiri, kono wonaa safrude ko saabii ñawu nguu koo. Kaddaafi, e oon sahaa, nawi yoga e ɓurtuɓe tuwareg en haɓantenooɓe jeytaare rewo Mali, naattini ɗum en e konu mum, teeŋti noon e ceŋɗe deenooje mo. Yoga e ɓeen ngonti hoohooɓe  fedde lollirnde MNLA saabiinde ummingol fiyannde e maayirɗe 2011 ngam faltaade diwaan Asawaad oo. – Pollugol laamu ATT e gardagol Kapiteen Sonogo e lewru marsa 2012. Ɗum ɗoon ne ko kaawis goɗɗo sabu yaakoranoo ko pollugol laamu ngu faanditaa heen ko yuɓɓitinde konu Maali ngam falaade goomuuji  ownooɓe ɓee (terorist en) e ɓurtuɓe MNLA wonɓe e mooɓde leydi Maali kala sabu ɓe keɓtii 2/3 (tataɓe ɗiɗ leydi ndi) e tee hay mbuubu ɗojjaani; ɓuri teskinde nii ko militeeruuji polluɗi laamu ATT ɗii ɓuri woƴde ɗum en ko fooɗondirde e siwil en laamu e nafooje gonɗe heen, ɗum ɓeydi ko feccude renndo Maali e gollotooɓe mum politigi. Laamu ”jihaadi“ walla laamu ownooɓe ? Cikku-ɗen ko nde innde ɓuri wonde sifaa maɓɓe sabu konngol “jihaadi” e nder hakkillaaji juulɓe ko daranaade haɓde e heeferɓe ngam naatnude ɗum e diine lislaam, ɗum ɗoon noon so won ɗoo fotnoo huccineede wonaa e nder leydi Maali, sabu hay so tawii tan ko goodal Tummbuktu ina hollira wonde diine e lislaam ko ɗoon tuddini e nder duuɓi jappondirɗi tawa nii en nduttaaki e jihaadi ndi Alhajji umar Taal umminnoo toon e teeminannde 18 jiidaani e gostondire galɗuɗe hakkunde leyɗeele aarabeeɓe e leydi Sudaan (Maali hannde) gila e jamanuuji gadiiɗi ɗum. Ummantooɓe jihaadi tuugnotaako e njeeygu dorog  e kala ko rewaani laawol walla diftagol jaambureeɓe ina ɗaɓɓira laamuuji mum en  kaalis. Ko hedditii e hakkilaaji Malinaaɓe e nder laamu ownooɓe  nder lebbi sappo (10) tiimaandi maɓɓe ko juuɗe taƴaaɗe, rewɓe larbeteeɓe e mbeddaaji, kiiɗal sukaaɓe, kaɗgol yimɓe heɗaade jaaynirɗe kumpital (rajo e telewisiyoŋ), duppugol duttorɗe diine, kelgol genaale annduɓe e waliyaaɓe, tiɗɗugol kala geɗe pinal e wellitaare…. Maa wood naamnitiiɓe hol to MNLA woni sabu oon goomu tuwareg en adiiɓe umminde fiyannde ndee, innitortoo ko wonde demokarat en daraniiɓe jeytaare rewo Mali. Maa taw ko ɓuri “sasa yanii e woyndu” sabu ɓeen ina wayi no heɓtii ɗum en  ko “roondaade haayre, ɓoccitoo yana e koyɗe mum”, ɓe laatanii ownooɓe ɓee tan ko no ardotooɓe uddita laawol caggal ɗum mbiyee yoo njoño. Ɓeen ɓe ɓe udditani laawol ngadorii ko kamɓe, ndiiwi ɓe e nokkuuji ɗi ɓe njooɗinoo kala : Tummbuctu, Gaawo e Kidaal; Nii woni, Aqmii e wallidiiɓe mum, Ansaar diin , Mujao ekn.. kawi kanndii, tali Maali, gooto heen fof jogii tuddunde mum e nder leydi hee. Mali wontii pecce ɗiɗi : rewo ina mooɓi gure ɓurɗe himmude e mum : Tummbuctu, Gaawo e Kidaal, worgo ko ina qiimee e 1/3 leydi Maali woni ko hedditii e tiimaandi Bamako tawi keerol hakkunde maɓɓe rewi ko dow wuro Moɓti e Sewaare tawi ko heerondiri ɓe timmaani teemedere 100 kilomeeteer. Ngaal cooynondiral juutii seeɗa kono nde wonde goomuuji ownooɓe paamii wonde keblagol CEDEAO wayi ko no “yaadu heende nii”, ko hedditii e laamu Mali e gardagol Sonogo won ko hiilnii ko wonaa kisal Maali, ɗi pelliti diwde “keerol nanndirangol” so etaade yaaɓande Sewaare, wuro ngo nganndu-ɗaa ko tuddunde larme Maali wonnoo etee, ko nokku jogiiɗo himme e kala golwole baawɗe ummaneede e ko fayi arde. Ko ɗum saabii pellitgol leydi Farayse naatde e hare ndee. Ñalnde 11 saawiyee konu farayse ummoriingu e  tuddunde mum to leydi Caad ardii e beeyooje mum sompi kaɓirɗe mum e tuddunde koonunayaŋkoore Sewaaree, ummanii furtinde goomuuji ownooɓe sordinnooɓe e nder gure Tummbuktu, Gaawoo e Kidaal;  Ko ina tolnoo jooni e lebbi ɗiɗi ko e ndee hare wonaa, konu Farayse riiwii ɓe e nokkuuji ɗii kala e ballondiral e ko ɓuri laaɓtude konu Caad sabu nokkuuji ɓurɗi saɗtude ɗii ko wayi no Gaawo e Kidaal e tuddule ownooɓe lommbiiɗe e nder kaaƴe Tasaliit  e hayre “Adraar Iforaa en”, ko caadnaaɓe ngoni fedde baafal. E ñalawma hannde oo, konu Farayse waasii fotde soldateeɓe nayo e ofisiyee gooto (5), cadnaaɓe mboomoraama ko ina tolnoo e sappo e njoyo neɗɗo (15), arme Mali, e ko tinaa, ina foti waasde ko ɓadtii soldateeɓe capanɗe njeegomo (60). To bannge goomuuji ownooji ko waasi e yimɓe ɓurii teemedde njeegomo (600), kono jaayu ɓurɗo bonde mo ɓe ndañi ko maayde won e hoohooɓe maɓɓe ko wayi no Abuu Seyd, alserinaajo,  ina haalee suwaa tawo laaɓtude e biyeteeɗo Muktaar Bel Muktaar lollirɗo “Ɗokko” hay oon ne, ko alserinaajo. Ɓeeɗoo ɗiɗo ko e koyhoyi goomuuji ownooji njeyaa, ɓe ngadii hamminde tawo ko leydi maɓɓe Alaseri e kitaale 90, ɓe pelloyii hay Afganistaan, ko ɓe jagge tiiɗɗe e dillere winndere ownooɓe innitirtooɓe lislaam. Ko ɗum waɗi maayde ɓe, ko tolsere mawnde wonannde ndeen dillere. Hannde, larme Farayse e Caad kanndiima diwaan rewo Maali oo kala, teeŋti noon e cordingel ownooɓe ɓee e nder kaaƴe “Adraar Iforaa en », sabu ko tawaa toon e kaɓirɗe e njogitaaje  hollirii  ko toon, ko tuddunde maɓɓe tigi. Kono kadi, laaɓii en wonde hare ndee joofaani tawo, sabu e oo sahaa, Goomuuji ownooji mbaɗti ko hare “betel” (guérilla), nde ɓe paami ngarmi-ngaraa waawata aaɓnaade hakkunde maɓɓe e maalde nde Farayse tafi ndee, ɓe carii e nokkuuji hee kala, teeŋti noon e saraaji Gaawo, ɓe ngunndo won e gure walla ɓe kuutoroo “njanguuji wartaare” (attentat suicide) saka kadi, e nder hakkillaji maɓɓe ko jihaadi ɓe pellata, ɗo gooto e maɓɓe maayi fof “ko aljanna fayi”. Ko ɗum ɓuri wonde hannde ngoƴa dowrowo wonande silooɓe politigi : So tuubakooɓe Farayse (hooreejo leydi maɓɓe hollitii wonde ɗoo maayirɗe lewru abiriil ko ɓe fuɗɗotooɓe hootde) njahii, hol gaddotooɗo kisal Maali? Jooni woni e miijeede ko hol no Fedde Dowlaaji Dentuɗi (ONU) ɓamtirta golle ɗee, MISMA (fedde militeeruuji Afiriknaaɓe wonɓe hannde Maali) wonta e njiimaandi ONU, ina yaakoraa e oon sahaa maa ɓe ndañ jawdi no ɓe ngollorii mbele eɓe ndewindoo kisal Maali. Hol ko addi Farayse Maali? Ɗum roondiima haala keewka, sabu won wiyɓe wonde addi toon Farayse ko yiɗde tiimtude Maali laawol goɗngol ngam naftoraade ngaluuji ɗaminoyaaɗi toon ko fayi arde (peteroŋ, iraniyum ekn…), kono kadi won yiyruɓe ɗum e yeeso diine, wonde ko heeferɓe naatti e diwaan oo, won nii hoohooɓe diine e nder Moritani mbayyinii miijo (fatwa) wonde kala jaɓɗo walla ballitɗo Farayse e wolde he ko “goofɗo Alla”. Kono ko ɓuri heewde e dowlaaji e yimɓe, miijo mum en ko waɗi koo, ko huunde moƴƴere sabu so Farayse araano, ownooɓe ɓee maa njettoytono Bamako, tawde woni larmeeji Afiriknaaɓe ndoŋkaama yoo nootito, etee, e oon sahaa, ɓe mettat yaltinde leydi ndii.  Ngoon miijo holliti ko bonannde ownugol hakkillaaji e nder aduna oo, ɗo tolnii ɗoo, teeŋti noon so tawii anniyaaji maɓɓe; e ko teskaa, ko eggude e won e nokkuuji (Afganistan, Somali, Yemen…) ngam sompude tuddunde hesere e nder diwaan saahal oo, sabu ko e oon nokku ɓe ɓurata jogaade wellitaare to bannge nokkuuji mogginorɗi. Maali ne, ko leydi ndimɗanndi hoore mum, ina jogii hakke eeraade kala mo yiɗi ngam arde faabaade ɗum,  won koohoowo politigi gooto moritaninaajo wii “joolotooɗo e maayo  faltotaako juuɗe ɗe weeɗetee ngam faabaade ɗum”. Ko waawi heen wonde kala, ko ɓurnoo himmude koo, ko hol no Maali heɓtirta leydi mum, ɗum ne dañaama, hol ko Farayse waɗiri ɗum, ina gasa tawa wonaa njurum ndeeraagu mehu, walla  giɗli maɓɓe  e malinaaɓe. Eɗen njenana tan ko yiɗde tawo danndude hoore mum e nafooje mum, sabu so eɗen teskii, ɗii duuɓi kala, yoga e difteteeɓe ina ɗaɓɓiree kaalis ko Faraysenaaɓe so wonii ɗoon e Maali walla Niseer ekn… ɗum fof kadi, ina telɓini golle sosiyeteeji maɓɓe gonɗi e oon diwaan, ko ɗum waɗi eɗen mbaawi wiyde tan, ko yiɗde maalinaaɓe tawtawtondiri e nafoore Faraysenaaɓe. Ɓesngu Maali kam hollirii weltaare mum e faabuya Faraysenaaɓe tawde wonii hannde eɓe ne ceppa, eɓe njima Farayse e laamɗo mum, eɓe ciŋkiri mbeddaaji maɓɓe e geɗe maɓɓe kala ciiri leydi Farayse, hay Idiriis Debi laamɗo Cad fuɗɗiima heƴde heen. Ngonka politigi Maali hannde So tawii won e peeje ownooɓe hakkillaji ko diftaade yimɓe ina ɗaɓɓira laamuuji mum en kaalisaaji, to Maali ko goomuyel militeer en, e gardagol Kapiteen Sonogo diftii geɗal politigi ko wonaa ko mum en, parlini e gollotooɓe politigi jiiɗe mum en daɓɓe : huutoraade joɗnde mum e laamu ngam ɗaɓɓude teddineede   e heɓde nafooje dañeteeɗe e laamu. Hannde, oo alaa ko woni haaju Sonogo so wonaa ɗaɓɓude palaas toowɗo, njoɓdi keewndi e lorde kala moo welaaka diine mum (jaaynooɓe, laamɓe ekn..), ko wonnoo sabaabu pollugol makko laamu ATT o yejjitii ɗum : o woƴaaka haɓoyde e ownooɓe, saka moƴƴitinde ngonka konu Maali, o wontani ɓesngu maali ko “ƴiyal palingal e goddol”. Ko woni ngoƴa hannde ko hol no Mali ruttortoo e demokarasii so tawii jam e kisal dañtaama e leydi hee. E nder kappanɗe laamu Jonkunndaa Tarawore, ɓe nganniyii yuɓɓinde wooteeji ko ɗoo e lewru suliyee 2013, kono hay gooto goongɗinaani ɗum tawo, sabu gaggaaji keewɗi inan ɗoon tawo : darnde bonnoore Sonogo e goomuyel mum militeer en, kisal timmungal dañaaka tawo e fawaade haa hannde e caɗeele kawreteeɗe e piyanɗe ownooɓe sahaa e sahaa kala, hol darnde MNLA e ko fayi arde hay so tawii ɓe nattii fooɗanaade jeytaare diwaan Asawaad oo. Ɗum fof yanti heen kadi ko eggugol hoolaare hakkunde won ɗiin leƴƴi, teeŋti noon e ooɗo sahaa ɗo eeraali keewɗi kollitta wonde larme Mali inan golla golle kaantare feewde e leƴƴi tuwareg en, aarabeeɓe e fulɓe sabu tuumde ɗum en wonde mballitiino ownooɓe. Laamɗo Farayse noon wiyi ko e “ lewru suliyee 2013, maa wooteeji mbaɗ, etee ɓe ngalanaa ɗum ɓerɗe ɗiɗi”, en ngannda noon hol to o fawi ɗum, mbele nii eɗum woodani mo. Hakkunde MNLA e laamu Farayse noon won ko laaɓtaani tawo, wayi ko no haa jooni, won yaakaare ɓe njogii e fedde ndee, no Sarkosii e Abdul Ajiiju ɗaminorinoo nii, wonde eɓe mbaawi wonande ɗum en heɗɗaawo e ownooɓe ɓee, ko laataaki e dumunna ɓennuɗo oo. Faraysenaaɓe njaɓaani larme Maali yettoo diwaan Asawaad oo, hulde hoto ɓe mbaddude e yimɓe MNLA, kono, hol no ndimaagu leydi Maali timmirta tawa ɓe njettotaako e nder keeri maɓɓe kala. Ko goonga, hannde, leydi Maali heɓtii ndimaagu e nder keeri leydi mum, kono ina heddorii ngoƴa dowrowo, ɗum woni hol no jam e kisal ngartirta e nder renndo he? Ɗum ɗaɓɓi ko ɓesngu Maali kala, denndaangal gollotooɓe mum politigi, pelle renndo, juɓɓule diine ekn… ndartoo ndenndina peeje mum en e peelelaagal mum en, mbele ina pera laabi kesi, laabi kaaldigal e nanndiral ngam mahtaade leydi ndii e dow demokarasii e ƴellitaare ko aldaa e ɗawre hay gooto. Woodani hoɗdiiɓe e heediiɓe maɓɓe ko wallitde mbele ɗum ina laatoo, teeŋti noon e Moritani. ————————————– Wolde “Serval” (culuyel  walla cewngel jaawle)   : “Sawru gorle weñcitiima” Culuyel : Barogel ladde taweteengel  e jeereende saahel, ɓuri ullundu yettaaki boy ina sonnga, ɓanndu ina abbitii e wutte ngatam, ina gasa ko ko keewɗen innirde e nder won diwanuuji e nder renndo fulɓe:  culuyel walla cewngel jaawle. Larme farayse tolniima e nder wolde maali he e ujunaaje nayo neɗɗo 4 000, e nder haala hooreejo leydi maɓɓe, “maa ɓe ustu soldateeɓe ɓe haa heddito ujunere wootere 1 000 ɗoo e maayirɗe hitaande nde”, soldateeɓe afiriknaaɓe keɓɓitoo  o jokki noon e wi’de kono “min ngoɗataa”, ɗum firti ko tuddunde maɓɓe nan ɗo cad ɗo. Konuuji Afirik ɗii, gaagaa Cad, kolliri  keɓanaaki hare nde, CEDEAO fedde fotnoonde  huufde golle ɗe fof alaa ko waɗi tawo sabu ŋakkireede kaalis e kaɓirɗe. Gelaajo
https://pulaar.org/2013/04/22/wolde-serval-cewngel-jaawle-sawru-gorle-wencitiima/
Mbele ko mbaawka walla ko koongu saabii kaan ngonka ? Hakkunde ngoowka e ngonka mbele hakkilantaagal fotaani ɗoon wonde ? 2019 haa 2021 ko bone rewam mboros Koronaa o wonnoo bojji winndere ndee kala. Oon rafi guddunooɗo keeri haɗi yah ngartaa, dartini golle keewɗe. Ɗuum waɗi batte mawɗe e faggude winndere ndee. Gila e leyɗeele cemmbolinɗe haa yettii leyɗeele pamare semmbe. Ko noon ne alɗuɓe gure e leyɗeele. Kono 2022 hare hakkunde Ikreen e Riisii nana yejjitina yimɓe haala Koronaa. Sabaabu nde heege hulaange ina jogori heɓtaade winndere ndee haa teeŋti kadi e leyɗe Afrik. Teeŋti e geɗe remru gemhaa e fariñ ekn… Ko yiyaa heen e ko nanaa heen koo no wayi hulɓinaade, mbele faaynii fuutankooɓe so tawii ko tuugnaade e borjingol jawɗeele e nder kewuuji ? Jaabawol ngol ko alaa. Sabu tuggi e mboros Koronaa oo, haa hare Ikreen e Riisii ndee. Alaa fof ko waylii e no fuutankooɓe mbaɗiratnoo kewuuji mum en. Gay kirsete, jawɗi ɓooree, comci tiiɗɗi e pijirlooji naamniiɗi ngaluuji keewɗi taƴondirtaa. Wuro e wuro, diiwaan e diiwaan, haa leegal e leegal, haa nii yettii galle e galle. Maa mbiyaa ko hannde pompondiral ngal ɓuri mawnude e hakkillaaji renndo ngoo. Banndam sumii tan yo mi hooñ Tawi ne dey leyɗeele potɗe remeede nani njooɗii, sagataaɓe rewɓe e worɓe ina pawondiri e nder gure mawɗe, ina cabbii golle ɗe tampere mumen ɓuri heewde e njeñcudi mumen. Mbele so aduna hulii en paayataa, ɓaadi ko e hettere aduna ndee njeyaɗen ? Aldaa e sikke, eɗen poti hulde. Sabu ko e renndooji ɓurɗi yaarude caggal to bannge faggudu njeyaɗen. Hay so tawii koonngu ina haɗi en yiyde ɗuum. Ina jogii ko yiyatoo e ko mematoo : cogguuji ɓeydatooɗi ɗi ngustotaako, hooram-hooremaagu puɗɗiingu jaalaade, e gustagol semmbe dañirɗe keewɗe cuurnooɗe yimɓe ɓee. So en njiyrii ɗuum fof gite men Ɗuum tinndinta ko eɗen poti waylude sawru mbaggu e nguurndam men to bannge kewuuji ɗii. Kuccanen faggitaade e renndinde jawɗeele. So pelle gure, giƴiraaɓe, haa diiwanuuji, njuɓɓina keesuuji kuccana ndema, awo e ngaynaaka. Paggito-ɗen kaɓirɗe moƴƴe katojinaaɗe e nder karallaagal ñeeñaagu, ko wayino masiŋaaji karlooji jamɗe, cehooji, mottooji e cañooji. Cemmbinen fiteram golleeɓe waawɓe nii hisnorde ñeeñal ngal. Caggal ɗuum maa ndema kaa jibinan en golle e haaranduru. Wona kisal leyɗeele gonɗe e semmu ɗee. Tonngol Neɗɗo walla renndo ɓurngo moƴƴude, ko waawngo waylaade e sifaa no aduna addiri ngam kisal. Hannde noon hay renndo wooto hisaani ɗoon ɗo ngo wuuri e dow baasal. Ko fayi arde fof kadi heblante. Pulaar wiyi ko bettu maa fof waaw ma. Ɗuum noon ngummo-ɗen he joɗnde. Yoo jannguɓe, alɗuɓe, jooɗiiɓe e ɗanniyankooɓe mballondir ngam kisal renndo ngoo haa teeŋti to bannge kulhuli baasal jogaaɗi ɗii. Daawuuda Sammba Ndonngo
https://pulaar.org/2022/07/05/heege-jookii-hey%c9%97u%c9%93e-paayaani/
Ko mi baawal mahowal renndo, ko miin reeni jotondire, moopti kawre, suuɗi gannde. Ko miin tami pinal, ko mi seede kala kewu. Ko mi laylaytoowo hakkunde tumaaji, ko mi eggoowo dow jolle. Miɗo diwa keeri tuma, mi sora tataaji nokkuuji, mi waamtoo pergite renndo, miɗo yinoo, miɗo ñekka, miɗo fortoo, miɗo lada, miɗo ɓafa, miɗo rega, miɗo diwa; so mi yaaɓanii nokku, mi jaaƴoto, alaa haɗoore. Mi tampataa, mi heyɗataa, mi ɗomɗataa, mi ɗaanotaako, mi ñawataa; kono noon miɗo feeña, kadi miɗo majja. So mi feeñii, mi feññina fofof; so mi majjii, mi nawora fofof. Mahdi renndo ko e am tiigii, so mi tiggiima mi tagga fofof, so mi wirniima, mi ɗawa fofof. Hol jangtotooɗo tinndi mon ? Hol pertotooɗo janti mon ? Hol cifatooɗo sato mon ? Hol to cefi mon tonngii ? Hol to jime e jimɗi mon mahii ? Hol bagi heɗtani on konnguɗi mon ceniiɗi ? Hol gaawol waamnata gannde ɗe hakkillaaji mon ƴoogata ? So mi majjii, mi faljina fofof. Mi faljina ko weltinat-ma, mi mofa ko peññinirtaa sunaare, mi maaɓa ko kisnirtaa miijo, mi taƴa jokkol hakkunde mah e sato. So mi feeñii, mi haalan maa ko pinal mooɓti, mi newnana miijo ma golle gannde, mi setta cohirɗe ma haa ceeɓana sornaade e kala fiyaaku sato ma. Mi seŋa fittaandu ma e ɓurnaaɗe mum, jimɗi e gaaci dillinooji ɗum; daaɗe e cefi moccooji ɗum, haa heboo dura, waawa kala miijo seeɓngo. Miin, ko mi ɗemngal ma, nguurndam am ko teeyre ma, maayde am ko fuuyre ma; ƴellitaare am ko ɓamtaare ma, nuskere am ko baasal ma. Ko miin sifatoo ɗii beri dammbuɗi diƴƴe, ɗii boli ladooji ina piiltoo coomsome e dunle, ko miin jaŋtatoo boowe e biinle, karaaje, kolaaɗe, ceene e jeejegol. Ko miin innata puɗi birfitiiɗi e kala edda ɗee berte. Gila taana ɓokki, tawanooki batuuji mawɓe adiiɓe, jawliiki moɗi kala jeewte jaltunooɗe e kunuɗe ɓee faamɓe; haa e takam-poolel, ngel keccam-hakilaagu kurkaaji fijiratnoo, hay so ngel wojjinaani ngel siiɓiima welo-welo cukaagu. E wirtaade boñjol ngol surga mofanta giɗel mum. Ko miin woni ɗemngal, ko miin anndi ndiwri njirwinoori mbeeyu, so juuriima adda kabaruuji. Boolumbal so haalii ɓooyɓe leliiɓe pina, gelongal kam deƴƴere mum yonii, haa ara e Jey joom jinnde mo majjaani peeje teeldoynooɗo e hoore mum. Ko miin woni ɗemngal ma, tonngi sato ma, ko miin beytata cide e booti, anndi lumma majjaa debo-dellere. So mi noddii fijo nder maayo, maa koɗɗaali nooto, tammbuuje mbanngoo e jas-jassinere, maa gicce njol, cafɗi, ceeli, hay ñoli-nguurkon e anndoonde maa nooto e weytaare. So mi toƴƴii daande dow, njiyaa tewdel jeeri arda legaali, koobel wiya ngel waawaa. Gila ñiiwa, ndeenmba sirluuji, haa bona-kiringel ngel bonaa kabaaru maa ngar e ngoo jirwo. Ñande heen mi luɓa muumon hoore am, kaala haa najon. Ko mi ɗemngal, ko miin tawaa hanki, anndi golwole e njannguuli. Ko miin anndi Heli-e-Yooyo, luɓnoo Kaaydara e Kuumen baawal am haa ganndini Hammadi-laamɗo e Sile Saajo, ko miin muti e hunduko Baagumaawel, suppitoyii e Joom-Jeeri. Ko miin duusi on e ferngo faade hirnaange, ɗuwi on e Fuutaaji gadani. Ko miin semmbini Jah-Oogo, ɗowi Manna. Ko miin anndi ko Toñnjoŋ wuurnoo. So on naamniima, mi jaŋtanoo on Satigeeɓe e Almameeɓe. Ko miin luɓi Gumbalaa, Yelaa, Fantaŋ, Dillere, Naale, Pekaan e kala edda njimri mon cette am ceeɓɗe cañirɗe ko regata e noppi mon, daagoo e pittaali mon haa deeƴtoya e ɓerɗe mon. So mi tawaaka, on mbeltotaako, so mi araani on paamataa. So mi ɓulaani on njarataa, so mi fiindaani on njeeɓataa, so mi ɓesnaani on kaarataa. Ko mi ɗemngal ma, ko miin seŋata renndo e ganndal, mi saaboo hirjo ganndal e nder renndo, no caabortoomi jirwo e nder fijo dingire jamma. Ko miin anndintu ma cañu tiiɗndi, diƴƴe, incu e ɓoljam. Mi firan-ma dirtal Brown, maa haljere saɗtunde nder ndiyam ɗaaniɗam. Mi habru-ma tolnooji yakawere goodanɗi mittere, miɗo jaŋtoo denrentiwal pecoron, mi firora fiyakuuji duusooji ɗiiro. Ñande eewniimi hiisiwal ngardu-mi famminde-ma yerɓo, ñande ngar-mi habrude-ma ɓaaƴo kan e sulɗo, ko’oni so mi artanii-ma e moɗto ɗee geɗe, haa waɗtude-ɗe potindire, so mi tugganii-ma pirooje, mi yaaɓanii sifaaji kaaɗtirɗi, ñande heen maa a anndu huunde e mbaawka ɗemngal ma. Ko miin woni ɗemngal ma, mbaawka am ko semmbe ma, mi maayaani, mi wirnaaki. Mi wumaani, mi fahɗaani, mi yejjitaani hanki, mi ruŋtaaki dingire, mi haawaaka hannde, mi hulaani janngo. Miɗo loowi kaɗtane ɗe a waawaa miijaade, miɗo resi semmbe mo a waawaa ɓetde, ar laaɓndo-mi mi haalan-ma, ar diisno-mi mi waajo-ma, ar wayno-mi mi jaaƴnu-ma, ar hoɗo-mi mi ɗuwnu-ma. Muhammadu Faliilu Sih
https://pulaar.org/2020/02/15/ko-mi-%c9%97emngal/
So eɗen ciftora, ɗi kelanoo ko e hitaande 2009, caggal kuudetaa 6 ut 2008. Gila ndeen ko boowal tan wonnoo ɗoon, yimɓe fof ina naamnoo hol ko ngal jogori waɗteede ? Jooni, laaɓii; ngal yeeyaama. Hade maggal yeeyeede ngal feccitaa ko e lowe jeetati. Ko ɓeeɗoo coodti ngal : Boowal ngal fof yeeyaa ko fotde miliyaaruuji 5 e 635 miliyoŋ ugiyya. Ɓeto bertalle lowe ɗe ko nii ciforii : lowre 1 : 1.400 m² ; lowre 2 : 1.000 m² ; lowre 3 : 1.000 m²; lowre 4 :1.449 m² ; lowre 5 :1.276 m² ; lowre 6 : 1.000 m² ; lowre 7 : 1.000 m² ; lowre 8 : 1.350 m². Fof hawri 9475 m². So en kiisiima, m² kala yeeyaa ko 594 722,9551 mbuuɗu. Wonande ɓe paamaani, nokku o hucciti ko e Afarko, juutiri bannge hirnaange haa yettii jehre kapitaal. O jeyanoo ko e leegal A (iloo A), heedi mo bannge rewo ko laawol Gamaal Abdel Naseer, bannge fuɗnaange makko ko laawol Mammadu Konaate (tiindingol kaŋ garde), bannge hirnaange ko laawol Charles de Gaulle (jehre), bannge worgo ko koɗorɗe iloo A. Sodɓe ɓe poti mahde e makko tan ko gollorɗe (birooji) walla jippinirɗi (otel), maa nokkuuji njulaagu e sarwisaaji. Ɗum firti ko nokku o hoɗetaake. So leelii, soodɓe ɓe ina poti fuɗɗaade mahngo mum en ɗo e lebbi 12, ɓe ngortoo ɗoon e duuɓi tati. Kala mo ɗooftaaki ɗee laje, lowre mum heɓtete. Hay mahdi ndii no foti siforaade ko ko dottaa: Wonande lowe 1, 4, 5 et 8, ko famɗi fof ina poti waɗde etasuuji 5, jiidaa e mahdi les ndi (woni R+5 ko famɗi fof); Wonande lowe 2, 3, 6 et 7 ko famɗi fof R+7 (etasuuji jeeɗiɗi e mahdi les). Heen nokku kala ina foti waɗde ɗo otooji ngaarata “nder leydi”. Joom mum en ɓee noon ina njogii hakke yeeytude ko coodi ko, mo mbelaa kala, jeyaaɗo e leydi he walla mo jeyaaka heen.
https://pulaar.org/2011/03/26/boowal-bolokaaji-bo%c9%97eeji-yeeyaama/
Eɗen keewi nande konngol annduɓe men njettini en ummoraade e Nulaaɗo Alla tedduɗo, mo jam e kisal ngoni e mum oo. Ngool konngol woni « Liimanaagal juulɗo timmataa so wonaa tawa yiɗan banndum ko yiɗani hoyre mum koo » . E miijo men, en cikkaani so tawii enen fof en paamdii ko ngol konngol firti e holi ko ngol roondii. So en ngetiima faccirde ngol, alaa e sago ndutto-ɗen e ngonka renndo e hoore mum. Tawa noon eɗen paami wonde renndo ko dental leƴƴi, tee ko renndooji ndentata ngona leydi walla ngenndi. Ndiin ngenndi keewndi wiyeede ko laana ka ɓesngu fof joli e mum, ngonka e hakkunde maayo, ɗo hay gooto sooynotaako tufnde saka miijoo so engo juuwni. Waɗde ko ɗoon wiyetee woto dilluɗo, so ɗum alaa ka waɗa sooyyaa, hawngo wooɓna ka ndiyam. Eɗen nganndi noon, e ngaa sahnga, so ka yuwii, ka yuwantaa gooto. Waɗde kay moƴƴi tan ko jolɓe e makka mbaasa dillinde ka, so tawii kay ene njiɗi daɗde. Waɗde en paamii, so tawii leydi laatii ko laana, enen fof ko en awƴooɓe, sago men ko yoo laana men kaa joof e jam e kisal. So en njerondirii joofgol laana kaa e ɓamtaare, firti ko so tawii en calaaki dillinde laana kaa, en nanat tan ene haalee tawa en njiyaani. Waasde en dillinde laana kaa noon, ko yiilaade mbele jam saroo e leydi hee. Annduɓe to bannge hakkeeji aadee kollirii wonde hakke neɗɗo ko « rokkeede hattan waɗde ko yiɗi, heɓde ko yiɗi e wonde ko yiɗi ». So puuyɗo nanii wiya « waɗde ko mbelaa-mi fof maa mi haala, sabu ko hakkeeji am ndokki mi ɗum ». O yejjitiitii, won ko goɗɗo haalata kañum ne, ene waawi metta mo. Won ko goɗɗo waɗata, ene waawi bonnana mo, tawa alaa ko o waawi heen, sabu oon ɓurde mo doole. Pulaar noon ene wiya, « neɗɗo muñiranta mo waawi, ko haa baawɗo ɗum muñana ɗum ». Waɗde pot-ɗaa hormoraade hakke goɗɗo mo mbaawno-ɗaa ñaayde wonta jam, ko haa goɗɗo waasa ñaayande ma hakke maa. Ñaaygol hakke noon, ene wona e fannuuji keewɗi : Suurtude neɗɗo, fiyde ɗum, yennude ɗum, heɓtude jawdi mum, haɗde ɗum ko yiɗnoo dañde, falaanaade ɗum ko yiɗnoo wonde, tonngude ɗum haa ronkita ko yiɗnoo waɗde, haa e wiyde ɗum biyaate bonɗe, haa teeŋti noon, e so wiyaani ma waɗaani ma. Kala nde njiy-ɗen hare waɗi, tawata ko won ñaayɗo hakke janane. Kono holi kadi ko annduɓe ɓee kaali e no mo hakke mum ñaayaa foti waɗde ?  Sikke alaa, ko daraade haa o heɓta ko o teettanaa koo, kono o fotaani waɗirde junngo makko. Tawde laabi ene ngoodi, yo o rew e laabi, o wullitoo ɗo o foti wullitaade. Kono hannde, helmere ngenndiyanke ndee ene hebbini e leñol ngol jarabi, haa mo wiyaaka noon fof, sikkata ko hay huunde wonaani. Maa en ngartu e mayre, kiñen mahdi mayre haa ngannden ko soomii heen koo. Kono so en tuugniima tan e ko cikku-ɗen nde firti koo, heewɓe e men ene njiɗa askitineede heen. Jarana ɗum en hay tooñde ɓe mbiyaani ɗum en mbaɗaani ɗum en, gila e yimɓe haa e renndooji walla nii leƴƴi goɗɗi. Wiyde neɗɗo gooto ko boni, ko yaɓɓude hakke mum, waɗde, wiyde ɗum leñol no wooorunoo, ko tokkitde ngal dow cammalle njooroo ! So tawii en mbaawaani huutoraade ko seerndi en dammuwol koo, banndiraaɓe, en njahataa hay nokku. Ɗuum woni hakkille, deenirteeɗo ndimaagu e neɗɗaagu, mo Aamadu Sammba Demmbele wiyata « gollorgal potngal huutoreede e teylaare, walla jalo remoowo renndo tawa duggaani ». Yo Alla rokku en hakkillaaji paamooji haala kippiika, mbele naftoro-ɗen miijooji cakkiiɗi les mum. Ko ndeen tan mbaawaten daraade kaalden goonga tawa moni e men kala ene yiɗani banndum ko yiɗani hoyre mum koo, ene añani leñol goɗngol ko añani leñol mum koo ! Malal Sammba Gise
https://pulaar.org/2017/10/21/kaalden-goonga-yi%c9%97an-bannde-ko-nji%c9%97an-%c9%97aa-hoore-maa-koo/