Fula
stringlengths
16
256
O hollii heen heɓaare mawnde o winndi kalifu kaalisaaji mbele ina rokkita fedde ndee jeyi mum o waɗi jokkondiral hakkunde terɗe yiilirde fedde ndee e jagge kalifu oo mbele ina kebla doosiyee galle oo ngam yettinde ɗum ko ɓuri yaaccaade diiso hilifaaɓe .
Nootitagol yimɓe mawɓe e kewu nguu tawi ko teskinɓe teskaaɓe teskoraaɓe darnde mumen e golle mumen maantiniiɗe gila e hilifaaɓe diine e hilifaaɓe aada haa e wonnooɓe jagge toowɗe to bannge laamuuji meeɗnooɗi laamaade muritani ɓamtii faayiida ñalɗi ɗii.
Kewal annduɓe jahri to bannge teskuya luural fotaani wonde e darorɗe lewru kala jiyɗo lewru haadi ko o neɗɗo juulɗo nuunɗuɗo yimɓe poti tan ko tuugnaade heen fawaade e konngol nelaaɗo alla jkm biyngol kooree so on njiyii ndu so on njiyii ndu kadi taƴee.
Mbeɗe anndi heen kam geɗel gootel ko goonga nii ko weltinta tagoore alla weeɓaani kono kam ko famɗi fof loraaɓe ina poti anndideede kono kadi saabiiɓe lor maɓɓe ina poti anndeede ñaagoo loraaɓe ɓe yaafuya nduttoo ngoonda yeeso alla wonde ngontaa waɗtu.
E hitaande ujunere e teemedde jeetati e capande jeenayi e jeegom tawi tuubakooɓe ngarii haa e daawme ɗo wiyetee hannde bene e to sudaa ɗo wiyetee hannde mali ndañi no naatiri e ndii leydi haa njettoyii laamorgo ngo e to bannge worgo to diiwaan gurunsi.
Wonande sooninkooɓe koɗki maɓɓe e leydi hee ina yaajnoo sibu yettiima lowlowi cahe nannduɗe e kummbi saaleh e waalata e tiisiit e shinngiti e attaar kono kadi ɓe idiima wattiindiiɓe arde ɗoo ɓee hono beni hasaan en ko ina wona duuɓi ujunere e leydi hee.
Duuɓi caggal ɗuum konnguɗi maɓɓe tawtaama he nder keewal eddaaji ngenndi timtimol hono afrik worgo sibu ko neɗɗo jam hono desmon tutu wiyi e haala mum dimɗingol ɓaleeɓe ko sarɗi jojjuɗo dimɗingol raneeɓe hay gooto rimɗataa ɗoon ɗo enen fof en ndimɗaani.
Hiirde ndee gasii e dow jam e weltaare saatu waktuuji sappo jamma noogaas e ɗiɗi heures catal nuwaadibu ina yetta nuwaadibunaaɓe kala haa arti e haralleeɓe wallitɓe haa hiirde ndee waawi yuɓɓude kadi ina wiya ɓe yo ɓe padtu goomu ngatamaare ko ɓooyataa.
Nde ɓe pelliti hootde ha ɓe njiyi bey ɓe nanngi heen mbeewa ngoota ɓe kirsi ɗum ɓe ƴetti wutte yuusuf ɓe moddini heen ƴiiƴam mbeewa baa ko ɗoon alla toowɗo o wiyi ɓe ngarii ina e dow wutte yuusuf oo ƴiiƴam fenaande simoore yuusuf kaawisesappo e jeetati.
Nanngoowo saali oo heewi nanndikinaade ko ɗawaaɗo hakkille waɗa limce waɗoo pucci gawɗe walla leggal debbo ɓoornoo comci gorko gorko waɗa comci ɗi rewɓe ngaadorinoo ngam addinde ko kañum heedi les ari ko daartude e denɗi mum coodtirgu saali baɗaaɗo oo.
Tuggi ndeen haa nde konu uddata wagadugu ndee ko seppooji e leydi hee kala teeŋti noon e wagadugu boobo julaaso fada ngurma ekn koninkooɓe rsp pellii ɓe kono ɗum haɗaani ɓe duppude galle jenndere to cuuɗi mum en walla yande e galleeji ardiiɓe cdp woɗɓe.
Ɓeen yimɓe woowɓe ƴettude fenaande ngostoroo ngoonga ƴettuɓe murto neɗɗo mbiya ɗum peewnitgol ƴettuɓe kuudetaa mbaɗti ɗum kisnugol demokaraasi ɓeen yaɓɓooɓe ko aldaa e gacce denndaangal doosɗe leydi paatuɗe e juɓɓule e mbaawkaaji ñaawoore e carɗinooje.
Jaawɗe ɓenndude ɗee keewi ɓenndude ko hedde lewru siilto settammburu goɗɗe ɗee mbiyetee ko doŋke e ɗeñaaɗi eɗe kaaɗi seeɗa ina woodi e majje caltooje walla baɗooje cinnde ɗe mbiyetee ko ñiibiije ɗe nanndi ko e doŋke to bannge ñaaɗgol e kaaɗgol seeɗa.
E jaati nde o woni tergal dental kuɓtodinngal jibinannde daande maayo union gnrale des originaires de la alle du fleue hono ugoaf omo jeyaa e addanɓe fedde ndee tuggi ujunere e teemedde jeenayi e capande nayi e jeɗiɗi daranaade nafooje ɓaleeɓe muritani.
O hooti wuro maɓɓe o laaɓaa tan ko ɓiyiiko o wiynoo mo ko ko goonga ganndal anndittaako ko maayo tan gooto fof ƴoogat heen tan ko hakkille mum hattani roondaade ko heddii ko woppa ɗoon etee ko mo alla welaa tan tottata fawaaki e mawɗo fawaaki e cukalel.
E nder nduu lewuru abiril ujunnaaje ɗiɗi e jeenayi fooyre ɓamtaare jokkondirii e suka debbo naalaŋke ŋanaa ganndaaɗo nder leydi senegaal e muritani haa e caggal duunde afrik to farayse e almaañ e engelteer e beljik oo suka debbo woni pennda budal saar.
No doktoor umaar bah mawɗo aamadu maalik gay tijjaani aan yero dooro jallo mustafa booli kan mammadu sammba joop umaar bah mboyna ceerno ibraahiima soh jibi hammee lih e ceerno yaayaa ɓaas maayde mammadu demmba sih ko baasal mawngal wonande leñol ngol.
Caggal toɓooli keewɗi toɓɗi e wuro nuwaasoot leeɗe keewɗe njooliima haa arti noon e elmiina e sebkaa e sokojim ps haa ko yimɓe heewɓe eggii galleeji mum en ndogii mbeddaaji wuro ngoo keewɗi ko kujjitɗi gudroŋaaji keewɗi mahanooɗi ko ɓooyaani koo caayii.
Caggal toɓooli keewɗi toɓɗi e wuro nuwaasoot leeɗe keewɗe njooliima haa arti noon e elmiina e sebkaa e sokojim ps haa ko yimɓe heewɓe eggii galleeji mum en ndogii mbeddaaji wuro ngoo keewɗi ko kujjitɗi gudroŋaaji keewɗi mahanooɗi ko ɓooyaani koo caayii.
Nde wonnoo jaaynoowo heen bannge ko jannginoowo ngam haala makko e konnguɗi makko o huutortoo hina keewi ñemtineede waɗde alaa e sago tawa ko o jannginta koo e ko o ñemtintee koo tawa hina selli hina feewi hay sinno noon ko ɗemngal goɗngal o janngiri.
Ko e oon sahaa kadi o teeŋtini wonde iiñcuru politik wiyeteendu ina woodi ndu woni tan ko e hakkillaaji won ɓeen yimɓe o fenñini heen kadi e ko aldaa e kellifuya wonde so doosgal dowrowal leydi ndi memtaama seeɗa tan ma caɗeele leydi ndi kala ñawnde.
Noon ne doosɗe ɗee mbaylorii kala jiyaaɗo gaddaaɗo foti ƴeeŋtineede ko ɗo tufnde lisbon ɗoo ujunere e teemedde nayi e capande jeɗiɗi e tati e kala laana tiindiika afrik ina foti winnditaade ɗo lisbon ɗoo ujunere e teemedde nayi e capande jeetati e go'o.
Ñalnde nayi ndee tuggude e sappo e jeɗiɗiwsappo e joyih haa sappo e jeenayihjoyih ko fedde nehooɓe jawdi e wuro patukon mbaɗdi wejo gila e hoɗorde pullo gaynaako geɗe rewɓe maabuɓe mahooɓe nguurndam e kuutorɗe demoowo e geɗe ɗe fulɓe mbaɗiratnoo gaaci.
Annduɓe mbiyi alla toowɗo o tagii aadama alaa yumma alaa baaba o tagii hawaa alaa yumma o tagii denndaangal tagooje ina njogii yumma ina njogii baaba caggal ɗuum o yiɗi timminde haa wonaa iisaa jkm haa ɗum timmi nay ngam ina jogii yumma kono alaa baaba.
Tawtoraaɓe ñalɗi ɗii pellitii sompude njuɓɓudi inniraandi forum national pour la democratie et lunite kawtal ngenndiwal demokaraasi e ngootaagu jogingal juɓɓule ɗiɗi duumiiɗe hono joɗle kuɓtodinɗe e njuɓɓudi diisnondiral e rewindo kawraaɗe kawtal ngal.
Hooreeɓe pelle tati ɗee njettii hooreejo suudu sarɗi nduu sabu mum fuɗɗude pottital ngal ɓe kolliti kadi heɓaare maɓɓe addude ballal maɓɓe he kala ko faati ƴellitgol ɗemɗe ngenndiije ɗee kono kadi e udditaare e aduna oo rewrude e kuutoragol ɗemɗe goɗɗe.
Kikiiɗe oon ñalawma sappo e jeɗiɗi soldaat libi nanngaa saraaji kanndaa noogaas woɗɓe ndokkiti koye mum en ndanndilii soldateeɓe kaddafi heddiiɓe arnooɓe danndude bokasaa mberlii petelaaji mum mbiicii araaraay mum en ndogi mooloyii to ammbasaad mum en.
Dumunna juutɗo ko yimɓe militeer en ngoni e etaade faamninde ɗum en wonde siidi ina jogii tuugnorgal politik jogorngal waylude sifaa leydi ndi kono kadi woni ko e yiɗde tafdude e wallidiiɓe mum hesɓe ɓe keeweendi kesiri mbele ina toɗɗitee manndaa ɗiɗmo.
So alla noon caggal ndeeɗoo bonannde mawnde nde ɓeeɗoo kooninkooɓe mbaɗi wiyde yo ɓe njokku ardaade ko huunde hersiniinde wiyde kadi yo dadis won kanndidaa e woote payɗe ko huunde nde jaɓanooka ko adii warngooji ɗi ɗum noon waawaa jaɓeede caggal mum en.
Ine jooɗtoranoo o añaano ɗuum tawde o haɗani ngaal jeeyngal kono falii ɗum ko sippirooji luulndo e calagol yoga e hoohooɓe soofaaji konu ɗee addani mo yahtirde caggal e feere nde o wiynoo omo ƴetta rewrude e keewal dipiteeji ɗoftinooɓe mo to asaambele.
Kono noon so tawii neɗɗo aamdiniima waɗii geɗal bonnowal koorka o foti ko waɗde kaffaara iddiyya ciforiiɗo rimɗinde jiyaaɗo maa walla hoorde lebbi ɗiɗi deggondirɗi walla ñaamninde miskineeɓe capanɗe jeegom capande jeegom wonande kala ñalawma bonnaaɗo.
ceerno muktaar sammba lollirɗo ceerno yero kudeeje mo barooɓe jakel alhajji baabakar njoŋ ena jeyaa podoor alhajji mammadu seyni mo haayre laaw alhajji aamadu bookar aan to ngijilon walla daara wuro koliyaaɓe rawaan ngomjolfo ena jeyaa to wiyetee paal.
Aali bonngoo odimmbaa hooreejo leydi ndii holliti kañum ko yiyaanii e mesii so wonaa ko o gorko joom konngol nana wona duuɓi seeɗa mi tawii mo barseloon caggal yeewtere seeɗa o fodani mi maa o yillo gaboŋ waɗde ko o joom konngol tan kuuɓnuɗo aadi mum .
Kaɗooje goɗɗe nde tawnoo noon nehaande dawrugol pinal e faggudu dente fulɓe woodaani ndeke holi fulfulde suɓeteende holi jelooɗe tesketeeɗe keewal haalooɓe coftal mum en goodal binndanɗe tuugneteeɗe tolno jaŋde tolno yuɓɓo mbinndiin wonde hakkunde ekn .
Alaa e sago cukalel waawa ɗemɗe ɗiɗi ɗee kala nde waawa ɓennude sibu heen huunde e fannuuji njanngintee ko he farayse hiisiwal ɓalliwal guurɗiwal feccere woɗnde ndee daartol ganndal leydi falsafa ekn janngintee ko he arab he nder jaŋde hakkundeere ndee.
Korona yettiima en ɗoo e afrik tawde alaa ɗo heddi yeru daɓɓo afrik worgo ngu yooɓiima toon fotde capande joyi e jeetati aadee senegaal yimɓe jeɗiɗi mali yimɓe joyi ekn kono ɗuum waɗdetaake e bonannde ñawngu he nder leyɗe orop walla won ɗeen he amerik.
Ndeeɗoo taƴre winndannde ine foti lomtinireede ndeeɗoo taƴre politik ngenndiijo ɗemɗe keso paatuɗo he jaŋde pulaar sooninke e wolof sabu mum en wonde ɗemɗe potɗe laawɗineede haa mbaawa rokkoyde kala ko ɗemngal ngenndiwal goɗngal ngal hono arab rokkata .
Kuule asmaan ɗiɗi e nder ngalɗoo keewal ena mbaawi felɓondirde e nder doole ɓurtuɗe e nder semmbe moolanaaɗo alla saroo e aduna he e dow njaaweendi e heñaare mawnde wooda heen ko naati weeyo men ngoo leydi fooɗa ɗum pofagol e henndu weeyo ngo suma ɗum.
Neɗɗo ina yiɗa ɓilaade hakkunde lottoowo kabrol e keɓɓotooɗo ɗum o yiɗa heɓde kabrol kuurangol ngol mbele o hoɓɓita ɗum haa o annda loowdi mum waɗde oon yooɓotoo ko peeje e karalle keeriiɗe ɗeen ngoni lowre ɗiɗmere nder sirliwal wiyateende sirlisilowal.
E miijo fedde ngenndiije dentuɗe ko ina tolnoo e teemedde jeegom miliyoŋ neɗɗo ina mbaawi heegeede ɗoo e ujunnaaje ɗiɗi e capande jeetati ɓeydagol musibbaaji weeyo ɓeydagol nguleeki diƴƴe geec ile mawɗe e yoorooji ina mbattina e kattanɗe keɓgol nguura .
Hade makko maayde o wasiyinoo ko ndiin jawdi yo sosre njuɓɓudi mbele ina rokka yimɓe seedtanaaɓe golle ɓeydanɗe winndere ndee ganndal walla kisal e nder fannuuji joy garooji ɗi njeenaari deeƴre jokkondiral coñce wayliwal ganndal tago cellal e ɓalliwal.
Siyaara jokkii jokkidii e siftinde nguurndam ceerno moktaar taal e wasiyaaji joganinoo ɓesngu wuro suwoyraat sabu ngadduki kesiri kulhuli kam e faayre mawnde ina dooki ngu tawi sabii ɗum ko firtaare nehdi e jikkuuji o tafnoo e jibinannde wuro suwoyraat.
Taƴre konngol musiɗɗo yero dooro jallo hooreejo fedde ɓamtoore pulaar e senegaal huccitinnoo e tawtoranooɓe batu mooɓondiral tatiɓu fedde ɓamtaare pulaar e muritani njooɗinoongu e nuwaasoot e hitaande ujunere e teemedde jeenayi e capande jeetati e joyi.
Caggal nde hare ndee wonti wootere siin waɗti hiiseede e doole jeyaaɗe e wolde ɗiɗmere winndere dental dowlaaji amerik walliti no feewi kuomintang ngam haɓtaade japon kala nanondire ɗe mbaawraano ɗe ameriknaaɓe e biritaannaaɓe njogodinoo e siin ngittaa.
Ko ɗuum jeyi sabaabu nde nde cosaa ñalnde aljumaa noogaas e ɗiɗi lewru juko ujunnaaje ɗiɗi e sappo e nayi alaa ko ari e hakkille mayre so wonaa eeraade abuu juubaa deh e noddude abdarahmaani njaatigi joop ngona sukkitibawɗi golle mayre to bannge pinal.
E nder nguun batu o hollitikogondugol makko e feere abdul ajiiju yiɗde ɗum yuɓɓinde wooteeji ɗi ngonaa nanondiraaɗi no ua e fedde dowlaaji dentuɗi onu e dental erop ue wasiyirinoo nii kono nde wondekoɗum fenaande ɗum yahaani gacce kootani tankokaddaafi.
Feere nde o wattindii ƴettude ko wiynoode omo naatna mbayliigu e doosɗe leydi tawa ko yimɓe ɗiɗo toɗɗidtee e gardagol leydi senegaal hono mawɗo leydi e cukko mum tawa kadi soklaani ko ɓeen ina keɓa keeweendi capande joyi kono nayaɓal tan noogaas e joyi.
O anndini kadi ɓesngu makko njooɗiingu nguu wonde ooɗoo garɗo e maɓɓe hannde garɗo oo ko enen o joofotoo araani tan e innde muritani araani tan e innde senegaal kono lomtii ko koyɗe e ɗemngal denndaangal ngenndiyanke ɗo waawi wonde e nder winndere ndee.
Caggal toɓooli keewɗi toɓɗi e wuro nuwaasoot leeɗe keewɗe njooliima haa arti noon e elmiina e sebkaa e socojim ps haa ko yimɓe heewɓe eggii galleeji mum en ndogii mbeddaaji wuro ngoo keewɗi ko kujjitɗi gudroŋaaji keewɗi mahanooɗi ko ɓooyaani koo caayii.
Ko ɗum addani biyeteeɗo florence gaty potoowo e dow ballal hacne sadoune hasen sadum mahoowocehoowo hollitde nagge fulfulde e nder boowal saintgermaindesprs ngam siftinde yimɓe ɓe ɗo nagge tolnii e pullo e no nge woniri to maɓɓe maale faaro e njooɗndam.
O wiyi ko ɗuum addani mo yiɗde eggude leydi ndii o faya leydi ngoɗndi kono nde tawnoo o mawnii o waawaa waɗde ɗuum omo tini e hoore makko ko o daayɗo nder makko hakkunde defte makko omo sukki noppi makko e denndaangal ko dogata boowal e sato makko koo .
Le rnoateur sokna kajjata ko adii nde ngonataa depitee a woniino urɓoowo yimɓe to bannge jaŋde ɗemɗe ngenndiije so tawii kay aɗa jaɓi konngol ngol sabu maa wonde e oon sahaa debbo ɓurɗo seedtinde e nder kitaale capande jeetati ko yowitii e ndeen darnde.
Le rnoateur sokna kajjata ko adii nde ngonataa depitee a woniino urɓoowo yimɓe to bannge jaŋde ɗemɗe ngenndiije so tawii kay aɗa jaɓi konngol ngol sabu maa wonde e oon sahaa debbo ɓurɗo seedtinde e nder kitaale capande jeetati ko yowitii e ndeen darnde.
He lappol pelle pinal ngenndiije njuɓɓinnoo tuggi sappo e nayi haa noogaas e jeetati sulyee ujunnaaje ɗiɗi e noogaas e ɗiɗi ngam hirjinde yimɓe ɓee e daranagol hujjaaji mum en to bannge pinal e ɗemɗe en keɓii fartaŋŋe yillaade gure teeru e dowri keewɗe.
Kono ɗum fof addi ɗum tan ko tiimaandi enngele en e lasli yantude e ndoolndoolaagu dowla amerik mo ƴaañi ɗum goomuyel yahuud en yontaaɓe e nder leydi amerik yantude e dental adunayaŋkeewal gonngal e tiimaandi amerik e enngele en e dental leyɗe orop ue.
Kono daraja ɓuri iwrude mo ko e deftere nde o winndunoo e hitaande ujunere e teemedde jeenayi e capande jeetati e jeɗiɗi tiitoriinde trump the art of the deal ɗo o hollitta hoore makko nde ngannduɗaa duuɓi sappo e tati woni hoore defte ɓurɗe horsineede.
O hollii heen heɓaare mawnde o winndi kalifu kaalisaaji mbele ina rokkita fedde ndee jeyi mum o waɗi jokkondiral hakkunde terɗe yiilirde fedde ndee e jagge kalifu oo mbele ina kebla doosiyee galle oo ngam yettinde ɗum ko ɓuri yaaccaade diiso hilifaaɓe .
Mbeɗe anndi heen kam geɗel gootel ko goonga nii ko weltinta tagoore alla weeɓaani kono kam ko famɗi fof loraaɓe ina poti anndideede kono kadi saabiiɓe lor maɓɓe ina poti anndeede ñaagoo loraaɓe ɓe yaafuya nduttoo ngoonda yeeso alla wonde ngontaa waɗtu.
Wonande sooninkooɓe koɗki maɓɓe e leydi hee ina yaajnoo sibu yettiima lowlowi cahe nannduɗe e kummbi saaleh e waalata e tiisiit e shinngiti e attaar kono kadi ɓe idiima wattiindiiɓe arde ɗoo ɓee hono beni hasaan en ko ina wona duuɓi ujunere e leydi hee.
Duuɓi caggal ɗuum konnguɗi maɓɓe tawtaama he nder keewal eddaaji ngenndi timtimol hono afrik worgo sibu ko neɗɗo jam hono desmon tutu wiyi e haala mum dimɗingol ɓaleeɓe ko sarɗi jojjuɗo dimɗingol raneeɓe hay gooto rimɗataa ɗoon ɗo enen fof en ndimɗaani.
Nanngoowo saali oo heewi nanndikinaade ko ɗawaaɗo hakkille waɗa limce waɗoo pucci gawɗe walla leggal debbo ɓoornoo comci gorko gorko waɗa comci ɗi rewɓe ngaadorinoo ngam addinde ko kañum heedi les ari ko daartude e denɗi mum coodtirgu saali baɗaaɗo oo.
Tuggi ndeen haa nde konu uddata wagadugu ndee ko seppooji e leydi hee kala teeŋti noon e wagadugu boobo julaaso fada ngurma ekn koninkooɓe rsp pellii ɓe kono ɗum haɗaani ɓe duppude galle jenndere to cuuɗi mum en walla yande e galleeji ardiiɓe cdp woɗɓe.
Ɓeen yimɓe woowɓe ƴettude fenaande ngostoroo ngoonga ƴettuɓe murto neɗɗo mbiya ɗum peewnitgol ƴettuɓe kuudetaa mbaɗti ɗum kisnugol demokaraasi ɓeen yaɓɓooɓe ko aldaa e gacce denndaangal doosɗe leydi paatuɗe e juɓɓule e mbaawkaaji ñaawoore e carɗinooje.
O hooti wuro maɓɓe o laaɓaa tan ko ɓiyiiko o wiynoo mo ko ko goonga ganndal anndittaako ko maayo tan gooto fof ƴoogat heen tan ko hakkille mum hattani roondaade ko heddii ko woppa ɗoon etee ko mo alla welaa tan tottata fawaaki e mawɗo fawaaki e cukalel.
No doktoor umaar bah mawɗo aamadu maalik gay tijjaani aan yero dooro jallo mustafa booli kan mammadu sammba joop umaar bah mboyna ceerno ibraahiima soh jibi hammee lih e ceerno yaayaa ɓaas maayde mammadu demmba sih ko baasal mawngal wonande leñol ngol.
Caggal toɓooli keewɗi toɓɗi e wuro nuwaasoot leeɗe keewɗe njooliima haa arti noon e elmiina e sebkaa e sokojim ps haa ko yimɓe heewɓe eggii galleeji mum en ndogii mbeddaaji wuro ngoo keewɗi ko kujjitɗi gudroŋaaji keewɗi mahanooɗi ko ɓooyaani koo caayii.
Caggal toɓooli keewɗi toɓɗi e wuro nuwaasoot leeɗe keewɗe njooliima haa arti noon e elmiina e sebkaa e sokojim ps haa ko yimɓe heewɓe eggii galleeji mum en ndogii mbeddaaji wuro ngoo keewɗi ko kujjitɗi gudroŋaaji keewɗi mahanooɗi ko ɓooyaani koo caayii.
Ko e oon sahaa kadi o teeŋtini wonde iiñcuru politik wiyeteendu ina woodi ndu woni tan ko e hakkillaaji won ɓeen yimɓe o fenñini heen kadi e ko aldaa e kellifuya wonde so doosgal dowrowal leydi ndi memtaama seeɗa tan ma caɗeele leydi ndi kala ñawnde.
Ñalnde nayi ndee tuggude e sappo e jeɗiɗiwsappo e joyih haa sappo e jeenayihjoyih ko fedde nehooɓe jawdi e wuro patukon mbaɗdi wejo gila e hoɗorde pullo gaynaako geɗe rewɓe maabuɓe mahooɓe nguurndam e kuutorɗe demoowo e geɗe ɗe fulɓe mbaɗiratnoo gaaci.
Tawtoraaɓe ñalɗi ɗii pellitii sompude njuɓɓudi inniraandi forum national pour la democratie et lunite kawtal ngenndiwal demokaraasi e ngootaagu jogingal juɓɓule ɗiɗi duumiiɗe hono joɗle kuɓtodinɗe e njuɓɓudi diisnondiral e rewindo kawraaɗe kawtal ngal.
Hooreeɓe pelle tati ɗee njettii hooreejo suudu sarɗi nduu sabu mum fuɗɗude pottital ngal ɓe kolliti kadi heɓaare maɓɓe addude ballal maɓɓe he kala ko faati ƴellitgol ɗemɗe ngenndiije ɗee kono kadi e udditaare e aduna oo rewrude e kuutoragol ɗemɗe goɗɗe.
Kikiiɗe oon ñalawma sappo e jeɗiɗi soldaat libi nanngaa saraaji kanndaa noogaas woɗɓe ndokkiti koye mum en ndanndilii soldateeɓe kaddafi heddiiɓe arnooɓe danndude bokasaa mberlii petelaaji mum mbiicii araaraay mum en ndogi mooloyii to ammbasaad mum en.
Dumunna juutɗo ko yimɓe militeer en ngoni e etaade faamninde ɗum en wonde siidi ina jogii tuugnorgal politik jogorngal waylude sifaa leydi ndi kono kadi woni ko e yiɗde tafdude e wallidiiɓe mum hesɓe ɓe keeweendi kesiri mbele ina toɗɗitee manndaa ɗiɗmo.
So alla noon caggal ndeeɗoo bonannde mawnde nde ɓeeɗoo kooninkooɓe mbaɗi wiyde yo ɓe njokku ardaade ko huunde hersiniinde wiyde kadi yo dadis won kanndidaa e woote payɗe ko huunde nde jaɓanooka ko adii warngooji ɗi ɗum noon waawaa jaɓeede caggal mum en.
Ine jooɗtoranoo o añaano ɗuum tawde o haɗani ngaal jeeyngal kono falii ɗum ko sippirooji luulndo e calagol yoga e hoohooɓe soofaaji konu ɗee addani mo yahtirde caggal e feere nde o wiynoo omo ƴetta rewrude e keewal dipiteeji ɗoftinooɓe mo to asaambele.
ceerno muktaar sammba lollirɗo ceerno yero kudeeje mo barooɓe jakel alhajji baabakar njoŋ ena jeyaa podoor alhajji mammadu seyni mo haayre laaw alhajji aamadu bookar aan to ngijilon walla daara wuro koliyaaɓe rawaan ngomjolfo ena jeyaa to wiyetee paal.
Aali bonngoo odimmbaa hooreejo leydi ndii holliti kañum ko yiyaanii e mesii so wonaa ko o gorko joom konngol nana wona duuɓi seeɗa mi tawii mo barseloon caggal yeewtere seeɗa o fodani mi maa o yillo gaboŋ waɗde ko o joom konngol tan kuuɓnuɗo aadi mum .
Korona yettiima en ɗoo e afrik tawde alaa ɗo heddi yeru daɓɓo afrik worgo ngu yooɓiima toon fotde capande joyi e jeetati aadee senegaal yimɓe jeɗiɗi mali yimɓe joyi ekn kono ɗuum waɗdetaake e bonannde ñawngu he nder leyɗe orop walla won ɗeen he amerik.
Yeeruuji goɗɗi laamuuji cuɓiiɗi laamoraade potal ɗemɗe leydi mumen ina keewi ngasataa eɗen mbaawi jokkude yeruuji hono belsik walla ko wayi no liksambuur famɗude fotaani hay e nuwaaksot yimɓe kono ina jogii ɗemɗe tati laawɗinaaɗe e ɗemɗe nay janngirɗe.
Sabu waawa faameede wonnde fotde duuɓi cappanɗe nay e nguurndam makko ɗi o itti omo rokki ɗum en leñol ngol o wonndaaka cuddiiɗo o wonndaaka ɓiyɗo o wonndaaka jawdi omo gollonoo leñol ngol o maaya tan ɗeen golle fof ngoppe doombi e come ƴakka ɗum en.
Hayso pulaar ko ɗemngal bittangal no feewi wiɗtooji ɗii kala keewi daraade ko e tolno kelme walla mahngo konngi ɗoon ɗo miin caɗeele am wonno ko faamde holno ɗemngal ngal lelortoo ko wayno joofogol saha deggondiral kelme jotondiral konnguɗi konngi ekn.
Winnditaade daartol senegaal ngam rimɗitinde hakkillaaji ɓiyɓe leydi ndii ko ɗuum woni fayndaare goomu daartiyankeeɓe wittooɓe umminɓe eɓɓaande ngam winnditaade daartol senegaal kuuɓnungol ngol ene tijja maa won noogaas e joynoogaas e joyi tummbitere .
Bakkaaloriyaa e jiifa mariyaam kaydamaa sidibee ngam jokkitde njanngu mum jaaɓi haaɗtirde naati duɗal ngenndiwal so en kaalii tuubankoore mbiyen ecole nationale dadministration ena o heɓi toon dipolom administaraatoor siwil diplme dadministrateur ciil.
Sikke alaa emin tiimtoo e kala ñemtinorde daɗnde hono no ñemtinorde turki pjd mo maruk maa lanndaaji goɗɗi ɓasiiɗi e islaam hollirɓe humpitooji uddital ɗowtiiɗe kuule islaamiyankooje udditaniiɗe kesamhesaagu to bannge dawrugol kam muuyaaɗe ɓesnguuji.
Bakkaaloriyaa e jiifa mariyaam kaydamaa sidibee ngam jokkitde njanngu mum jaaɓi haaɗtirde naati duɗal ngenndiwal so en kaalii tuubankoore mbiyen ecole nationale dadministration ena o heɓi toon dipolom administaraatoor siwil diplme dadministrateur ciil.
Sikke alaa emin tiimtoo e kala ñemtinorde daɗnde hono no ñemtinorde turki pjd mo maruk maa lanndaaji goɗɗi ɓasiiɗi e islaam hollirɓe humpitooji uddital ɗowtiiɗe kuule islaamiyankooje udditaniiɗe kesamhesaagu to bannge dawrugol kam muuyaaɗe ɓesnguuji.
Bakkaaloriyaa e jiifa mariyaam kaydamaa sidibee ngam jokkitde njanngu mum jaaɓi haaɗtirde naati duɗal ngenndiwal so en kaalii tuubankoore mbiyen ecole nationale dadministration ena o heɓi toon dipolom administaraatoor siwil diplme dadministrateur ciil.
Sikke alaa emin tiimtoo e kala ñemtinorde daɗnde hono no ñemtinorde turki pjd mo maruk maa lanndaaji goɗɗi ɓasiiɗi e islaam hollirɓe humpitooji uddital ɗowtiiɗe kuule islaamiyankooje udditaniiɗe kesamhesaagu to bannge dawrugol kam muuyaaɗe ɓesnguuji.
Bakkaaloriyaa e jiifa mariyaam kaydamaa sidibee ngam jokkitde njanngu mum jaaɓi haaɗtirde naati duɗal ngenndiwal so en kaalii tuubankoore mbiyen ecole nationale dadministration ena o heɓi toon dipolom administaraatoor siwil diplme dadministrateur ciil.
Sikke alaa emin tiimtoo e kala ñemtinorde daɗnde hono no ñemtinorde turki pjd mo maruk maa lanndaaji goɗɗi ɓasiiɗi e islaam hollirɓe humpitooji uddital ɗowtiiɗe kuule islaamiyankooje udditaniiɗe kesamhesaagu to bannge dawrugol kam muuyaaɗe ɓesnguuji.
Bakkaaloriyaa e jiifa mariyaam kaydamaa sidibee ngam jokkitde njanngu mum jaaɓi haaɗtirde naati duɗal ngenndiwal so en kaalii tuubankoore mbiyen ecole nationale dadministration ena o heɓi toon dipolom administaraatoor siwil diplme dadministrateur ciil.
Sikke alaa emin tiimtoo e kala ñemtinorde daɗnde hono no ñemtinorde turki pjd mo maruk maa lanndaaji goɗɗi ɓasiiɗi e islaam hollirɓe humpitooji uddital ɗowtiiɗe kuule islaamiyankooje udditaniiɗe kesamhesaagu to bannge dawrugol kam muuyaaɗe ɓesnguuji.
Kono teskaama wonde laamu leydi senegaal ina heddorii pellital hayso tawii ina fenŋi goommuji e terɗee paatuɗe e ɓamtaare ɗemɗe ngenndiije e naatnugol majje e janngirɗe laamu heenaaɓndaama toon hol ɗemngal potngal huutoreede caggal ɗemɗe ɗee ina keewi.
Tugnaade e kabaruuji koolniiɗi nanaama wonde binnditagol muritaninaaɓe wonɓe e pari ena fuɗɗoo ñalnde naasaande sappo e nayi e mawnde sappo e joyi colte ujunnaaje ɗiɗi e sappo e tati to ambaasaad muritani e pari joyirue de monteideo miliyonaaji paris.
E wiyde makko kanko usmaan soh fayndaare arwaniire nde fiɓinoo ko e yiɗde waɗande ɓiɓɓe maccuɓe esclaes en ummotooɓe louisiane to dowlaaji dentuɗi amerik ina ngara to haaƴre mamelle senegaal huunde maantiniinde mbele eɓe ciftora hanki maamiraaɓe maɓɓe.
Kono teskaama wonde laamu leydi senegaal ina heddorii pellital hayso tawii ina fenŋi goommuji e terɗee paatuɗe e ɓamtaare ɗemɗe ngenndiije e naatnugol majje e janngirɗe laamu heenaaɓndaama toon hol ɗemngal potngal huutoreede caggal ɗemɗe ɗee ina keewi.
Tugnaade e kabaruuji koolniiɗi nanaama wonde binnditagol muritaninaaɓe wonɓe e pari ena fuɗɗoo ñalnde naasaande sappo e nayi e mawnde sappo e joyi colte ujunnaaje ɗiɗi e sappo e tati to ambaasaad muritani e pari joyirue de monteideo miliyonaaji paris.
E wiyde makko kanko usmaan soh fayndaare arwaniire nde fiɓinoo ko e yiɗde waɗande ɓiɓɓe maccuɓe esclaes en ummotooɓe louisiane to dowlaaji dentuɗi amerik ina ngara to haaƴre mamelle senegaal huunde maantiniinde mbele eɓe ciftora hanki maamiraaɓe maɓɓe.
Kono teskaama wonde laamu leydi senegaal ina heddorii pellital hayso tawii ina fenŋi goommuji e terɗee paatuɗe e ɓamtaare ɗemɗe ngenndiije e naatnugol majje e janngirɗe laamu heenaaɓndaama toon hol ɗemngal potngal huutoreede caggal ɗemɗe ɗee ina keewi.
Tugnaade e kabaruuji koolniiɗi nanaama wonde binnditagol muritaninaaɓe wonɓe e pari ena fuɗɗoo ñalnde naasaande sappo e nayi e mawnde sappo e joyi colte ujunnaaje ɗiɗi e sappo e tati to ambaasaad muritani e pari joyirue de monteideo miliyonaaji paris.