Fula
stringlengths
16
256
Ko e ngoon yeeso kadi fedde ira yuɓɓini diiño damal kalifu ñaawoore ngam hollitde ko hooreejo leydi oo haali koo so wiyde wonde njiyaagu ko huunde nde won ɓeen kuutortoo ngam woodde to bannge politik walla e muritani woni jiyaaɗo tan ko jiɗɗo ɗum wonde.
Umar bah holliti ɗum ko e wiɗtooji mum jowitiiɗi e jettooɗe fulɓe to tagant e barakna wiɗtooji bayyinaaɗi e notes africaines e kitaale ujunere e teemedde jeenayi e capande jeegom e jeetati e ujunere e teemedde jeenayi e capande jeɗiɗi e tati hello jeegom.
Ɗiin goomuuji kala peeje mum en ko goote ko njannguuji feewde e konuuji gunndooji e nder gure teeru teeŋti noon e nder laamorɗe leyɗe tuubakooɓe jooɓotooɗi pittaali jarana ɓe nii heen sahaaji yahdude heen njangu new york e hitaande ujunnaaje ɗiɗi e go'o .
Kono noon kadi politigaaji won ɗeen leyɗeele hirnaange ina mballiti ƴellitaare ɗiiɗoon goomuuji sabu golwole ɗe ameriik huccinnoo e irak ina njeyaa e ko saabii burñitagol dowla irak udditani ko wiyetee hannde daech koo damal no hoonorii e nder diwaan oo.
Ceerno mammadu bookara lih jeyaa ko idiiɓe daranaade ɗemngal pulaar o wonii koolaaɗo kuuɓal fɓpm tuggi ujunere e teemedde jeenayi e capande jeetati haa ujunere e teemedde jeenayi e capande jeetati e joyi oon sahaa fedde ndee ine woni e naange e hoore mum.
Yimɓe heewɓe ina luurdi hannde e batte ɗe kuuge leeyɗeele aduna oo nganniyi ƴettude feewde e moritani caggal nde goomuyel militeer en folli laamu ngu ardinoo siidi wul shee abdallaahi ngardonoongu e waame demokarasi wooteeji marsa ujunnaaje ɗiɗi e jeɗiɗi.
Ka duuɓi ujunere e teemedde jeenayi e capande jeegomji ujunere e teemedde jeenayi e capande jeɗiɗiji haa ka ujunere e teemedde jeenayi e capande jeetatiji leƴƴi sarlon ɗin tawtude laamuuji ɗin salino cut yo fulɓe naatu ka parluman ɓe wii fulɓe ko jananɓe.
Geɗe ɗee puɗɗii tigi rigi waylaade ko e laamu wul taaya nde waɗti rokkude wallidiiɓe mum politik jamirooje ɗe njeeyatnoo awooɓe leyɗe goɗɗe addatnooɓe laaɗe mawɗe ɗe saakitaaji cukki aratnooɓe ɓofta hay burɓutti ngawa kombelaa njeytoya e leyɗe tuubakooɓe.
E joofirɗe kitaale capande jeenayi rewɓe ɓee keɓiino yamiroore laamu nde koppe ɓe cosnoo heɓata leydi ɗo lori leɗɗe ɓesnooje ko ɓuri jaalɗude heen ko manngooje coftal ngal rewɓe ɓe ɓuri daranaade sabu ɓe mbiyata ko kañje manngooje ɗee cuɗi min cuuri min.
Fooyre ɓamtaare dañiino fartaŋŋe tawde mo nokku makko e jokkondirde e makko e tawtoreede miñiraaɓe makko buubakar hammadi jaagili kebe haamiidu hammadi jaagili e banndiraaɗo debbo ena wiyee jaalaade lam ganndiraaɗo seynabu umaar lam nawnooɗo en toon oo.
Heewɓe kaalii caggal makko kaalii cehilaagal mumen e giɗgol mumen e ɗo ndewdunoo e murtuɗo kono miijo ɓurngo jaalɗaade ngoo ko miijo ngo ibraahiima rokki ngoo wonde yo mbaañ waɗane ko aduna fof ena teskoroo wonde ko ɗoon murtuɗo e alkule pulaar njibinaa.
Ɗemɗe ngenndiije nattii jogaade emisiyoŋaaji e waktuuji ganndaaɗi yeewtere ina waawi yaltude hannde waktu tataɓo kikiiɗe janngo yalta waktu nayiɓo e feccere ekn heɗotonooɓe ɗeen jeewte mbemjii nattii heɗaade sibu ko maa kawraa heen tan a anndaa nde arata.
E hitaande ujunnaaje ɗiɗi e sappo siin woni leydi ɗiɗmiri to bannge faggudu e darorɗe ujunnaaje ɗiɗi e sappo e nayi ina hiisee ko siin woni leydi ɓurndi doolnude to bannge faggudu so tuugnaama e ciimtol fmi waɗnoo e oktoobar ujunnaaje ɗiɗi e sappo e nayi.
Ko hooreejo leydi ndii hono joe biden suɓinoo mo he lewru feebariyee caggal nde hunii e oorngal woote ɓennuɗe ɗee maa toɗɗo debbo ɓaleejo he nder ñaawirde leydi ndii ɓurnde toowde e ɓooyde sibu nde sosaama duuɓi teemedde ɗiɗi e capande tati e tati jooni.
Teskii mi e peresidan makki ko etaade mo faamnude ɓesngu leydi ndi porogaam makko e waasde wonoyde caggal leydi haa suɓngo yonta tan arta arda e kesamhesaagu koɗaagu ina uura henndu weeyo woɗngo nde tawnoo senegaal na yiɗi ko hesɗi na waawi jaɓɓaade koɗo.
Kono eɗen nganndi ɗeen ɗemɗe ɗoon ɗo ɗe cuwaa liggeede ɗe njanngiraa haa ɗe mbaawi wonde ɗemɗe gollorɗe hayso ɗe ndokkaama martaba ɗemɗe ngenndiije ne so faraysinkoore ittaama ko arabeere wontata alaaesago ɗemngal janngirngal e gollorngal leydi muritani.
Ndeke caggal nde paamɗen wonde neɗɗo ko tagooree walla huunde wooteere ene sella kuwtoroɗen konngol pinal aadeeɓe hayso eɗen nganndi ngaal pinal ene feññinira hoyre mum e mbaydiiji keewɗi ceertuɗi fawaade e finatawaaji renndooji e goowaaɗi joom mum en.
Ko ngoonga noon kala ko annda waasataa ɗo majjaa ɗuum noon kala jiɗɗo ɓeyditoraade e holi gonɗo mammadu sammba joop murtuɗo yoo ƴeew winndannde ceerno jamaal soh ndee ɗo walla o ƴeewa winndannde mlanie bourlet mamadou samba diop murtuɗo la oi des sansoi.
Ndeen hoolkisaare walla mbiyen ɗaam kiram waɗi kala nde diisnodiral to fngd he won e toɓɓe yonti seyku heewi ko neldude neɗɗo goɗɗo ummoriiɗo konaakiri ara ardoo sate lagine diwamo kanko jooɗaniiɗo ɗoon leydi lagine o ɗuum fof ko ngam yiɗnoode wirnudemo.
Fulɓe haysinno ko kanum en njogii ganndal pinal ngalu e laamu senegaal ne so tawii ko mum en koo ñuumbitee tan ko he nder cuuɗi jogiiɓe mikro ɓe hayso ko bollepuuyɗe ñallata sukkirde noppi yimɓe ne ko ɗuum tan woni ko tesketee sabu ko ɗuum tan nanatee.
So ñalngu capande tati e go'o lewru samwiyee wonii cufal lofu ngadanu ngu lofu ɗimmu ngu kañum wiyaa ko ñalnde sappo e ɗiɗi lewru marsa e kala toɗɗaaɗo kadi fotata fiileede lefol laamu ngu ko ñalnde jeegom lewru awiriil ujunnaaje ɗiɗi e sappo e go'o.
So ñalngu capande tati e go'o lewru samwiyee wonii cufal lofu ngadanu ngu lofu ɗimmu ngu kañum wiyaa ko ñalnde sappo e ɗiɗi lewru marsa e kala toɗɗaaɗo kadi fotata fiileede lefol laamu ngu ko ñalnde jeegom lewru awiriil ujunnaaje ɗiɗi e sappo e go'o.
So ñalngu capande tati e go'o lewru samwiyee wonii cufal lofu ngadanu ngu lofu ɗimmu ngu kañum wiyaa ko ñalnde sappo e ɗiɗi lewru marsa e kala toɗɗaaɗo kadi fotata fiileede lefol laamu ngu ko ñalnde jeegom lewru awiriil ujunnaaje ɗiɗi e sappo e go'o.
So ñalngu capande tati e go'o lewru samwiyee wonii cufal lofu ngadanu ngu lofu ɗimmu ngu kañum wiyaa ko ñalnde sappo e ɗiɗi lewru marsa e kala toɗɗaaɗo kadi fotata fiileede lefol laamu ngu ko ñalnde jeegom lewru awiriil ujunnaaje ɗiɗi e sappo e go'o.
So ñalngu capande tati e go'o lewru samwiyee wonii cufal lofu ngadanu ngu lofu ɗimmu ngu kañum wiyaa ko ñalnde sappo e ɗiɗi lewru marsa e kala toɗɗaaɗo kadi fotata fiileede lefol laamu ngu ko ñalnde jeegom lewru awiriil ujunnaaje ɗiɗi e sappo e go'o.
E ngoon senngo ɗemɗe neeniije maa ngenndiije so tawii ɗemngal farayse gollorteengal e nder birooji laamu ngu ɓennii nijeer ina mari jogii ko ina tolnoo e ɗemɗe jeeɗiɗi ngenndiyankooje mawɗe keɓtinaaɗe tawa kadi ko kaaleteeɗe e nder diiwanuuji leydi ndii.
Woni e majje tawetee tan mayru ko wayi no tonngaade e koorka juulɗeele jamma taraawiih carwugol ñameele joñtaare ngam dewal allahekn en mbaawaa haaldude ɗoo ɓure nduu lewru ɗum ɗoo ko jubbannde tan wonnoo ɗuum noon banndiraaɓe juulɓe banndiraaɓe fulɓe.
Eɗen teskii e ɗii dumunnaaji wonnde hay yimɓe koor de laapee corps de la pai ina ndokki ɗum himme no feewi eɓe ngaddana yimɓe yo ngaaw etee won e nokkuuji ko kamɓe coodtata ɗumfaayiida mo ɗum hokkaa o saabii ɗum ndeke ko naafoore heewnde wonnde heen nde.
Ngol ɗoon toɗɗagol ari ko e sahaa nde happu gorlal makko joofi maa huuɓi caggal duuɓi joyi faddaade kure e conndi laamu konngo e ruggiyankooɓe ko kanko ardinoo miisiyoŋ dadiiɓe ɓe fedde ngootaagu addunoo konngo ngam laartude jam hakkunde ɓiɓɓe leydi ndi.
Ngol ɗoon toɗɗagol ari ko e sahaa nde happu gorlal makko joofi maa huuɓi caggal duuɓi joyi faddaade kure e conndi laamu konngo e ruggiyankooɓe ko kanko ardinoo miisiyoŋ dadiiɓe ɓe fedde ngootaagu addunoo konngo ngam laartude jam hakkunde ɓiɓɓe leydi ndi.
E nder yeewtere ndee en kaalii heen golle yero dooro ñaamgolluuje tiiɗɗe ɗe o waɗani muritaninaaɓe cakkitoriɗen ko waɗde eeraango feewde e ɓesngu diiwaan oo nde waɗta mo ñalawma walla ñalɗi teskinɗi tawa kewu nguu renndinta ko senegaal e muritani fof.
Ñalawma njaslateeɗo ñalawma gardinteeɗo keblorteeɗo naasaande naasinde ñalawma mo golle keewɗe ngolletaake heen mawnde ñalawma mawɗo tedduɗo ko heen baaba men aadama jibinaa ko ndeen darnde darotoo e wiyde yoga e haalullaaji gaskitintooɗi he nelaaɗo.
To nder moɗoore to laana e joomum tawetaake toon ko ɓolal woni toon kono won ko wayli mooɓre moɗoore nde ɓeydiima seeɗa sabu ko mooɓe laana e joomum yanti heen kade nde ɓeydiima mawnude sabu mawnugol mayre yahdata ko e ɓeydagol mooɓre mayre ndaw kaawisa.
Won wiɗto unesco fuɗɗanongo e ujunnaaje ɗiɗi e jeɗiɗi joofngo e ujunnaaje ɗiɗi e ɗiɗi holliti wonde ko famɗi fof joyi teemedde joyi ɗemngal nder jeegom 000 ɗemɗe goodɗe hannde ɗee ko majjooje ɗoo e teeminannde ɗum woni capande jeenayi ɗemɗe winndere ɗee.
Ɗe keewi ko duuñeede ɗe natta huutoreede so wonaa e nguurndam keeriɗam diine walla nder galle walla e ndema ekn hay so tawii noon ko ɗemɗe ɓooyɗe laamu ina waawi nii haɓaade won ɗiin leƴƴi yeru berbeer en to alaseri walla kurde en to irak turki e iraan.
Ɗum koko hawraa e dow mum e wiyde makko kanko abuu hurayrata o wiyi nelaado alla jkm wiyi so tawii gooto e mon tinii dille henndu e nder reedu mum ɗum yaltii walla ɗum yaltaani yoo accu haa o yenanee henndu yaltii walla riiɗde nde o fuɗɗoo yaltude jamaa.
Ñalnde tati nduu ɗoo lewru siilo ujunnaaje ɗiɗi e noogaas e go'o ndu ngonɗen jaagorde cellal hilifaaɓe diiwaan gorgol e ardiiɓe ngalluure ligisayba e yontaaɓe nokku oo kañumen fof kawritoyi ko to wuro siñcaan njaakiri ngam hurmbitde ndee ɗoo safrirde.
Ahmed wul abdallaahi woniino jooɗaniiɗo keeriiɗo koolaaɗo kuuɓal fedde ngenndiije dentuɗe to afrik hirnaange to somaali e to burunndi hannde ko kanko ardii nokku biyeteeɗo centrenayis centre des stratgies pour la scurit sahel sahara jooɗiiɗo e nuwaasoot.
Tuggi teeminannde iiɓiire haa nde koloñaal engele en naati leydi ndii e hitaande ujunere e teemedde jeetati e capande jeenayi e jeɗiɗi laaminoo benin ko leñol edo en hono leñol gootol afrik hirnaange takko geec ngol laamotonooɓe ɗum nguuri haa hannde.
Ko yananeede mo noon pine ko ko njulyultondiri etee gootal heen kala ina moofti ko keddiiɗe ɗe katojini ko ɗum waɗi o ƴoogi toon ko nafata ngam ɓeyditoraade mbele pinal men ina waasa daɗeede e oo sahaa mo hare pine woni ngoƴa kala jogiiɗo ngilngu ɓernde.
Fuutanke fof mo njahɗaa galle mum ma a taw toon ko nuwaasootnaaɓe walla ndakarunaaɓe njogii wonnde fuutanke wonaa wonnde ma e nder kapitaal tan alaa wonnde fuutanke wonaa wutte fuutanke ko jikku kala ɗo njahɗaa yo fuutankaagal ngenndiyankaagal tawe e ma.
En effet il y a bien dissimilation entre la consonne l de safal ɓ e et la consonne t de capaato galement prsente dans le mot saftoore ou safatoore le hassaniya langue araboberbre parle en mauritanie au maroc confirmant ainsi la justesse de notre analyse.
Nde yahi haa hiiri jamma ari aadama ina joginoo mbeɗu mburu o ummini junngo makko o yiɗi taƴde heen omo ñaama mbeɗu nguu ɓoccitii e juuɗe makko ngam ɗo o wonnoo ɗoo ina toowi o abbii mbeɗu mburu nguu o dañi heen caɗeele keewɗe nde o fuɗɗii hoccude ngu.
Nde o faami leydi ndi naatii e jamaanu ɗo diine natti wonde maantorgal etee o waawaa ɗum falaade o felliti daayde o feewi makka o woppiri almamaagal makko ɓee laatiiɓe no ɓiɓɓe tekke falooɓe ɗemɗe ngooña kunduɗe kaala ko weli laamɗo ngoppa ko alla wiyi.
Ko daranaade kawral denndaangal ceŋɗe leydi ndi fof e leƴƴi mum mbele feere waawnde ƴetteede fof maa wonii ko hol no taccinaaɓe ɓe ngartirta walla hol no warngooji ɓennuɗi ɗi ñawndirtee walla hol no macungaagu mumtirtee tawa ko e nanondiral e ngootaagu.
Ustagol ko nanngetenoo ko e kuuɓal maa won capande nayi e go'o seeɗa ŋakki feccere capande nayi e ɗiɗi laana e laaɗe teemedere e capande tati e joyi oropnaaje gawatnooɗe e diƴƴe men ɗe ustaama ko capande jeenayi e tati laana tan yamiraa awde e diƴƴe men.
Tagopeeje banngotooɗe walla taarotooɗe naange nge ko ɗe ko jeenayi tagofeere meerkuur tagofeere wenus tagofeere leydi ndi nguurɗen e dow mum ndi tagofeere maars tagofeere supiteer tagfeere satuurna tagofeere uraanus tagofeere neptuun e tagofeere puluton.
Caggal ɗuum o janngii e seerenɓe woɗɓe waawɓe uraana humpitiiɓe sariya ine jeyaa e ɓeen ceerno abdallaay jah to ɓoggee ceerno haamiidu gaalal de bagodin porfesoor aliu kan mo teekaan ceerno mohamad el basiiru bah to ɓoggee ceerno abuu malal bah to jowol.
Waɗi heblo ngoo ko dental leyɗeele orop e porogaraam biyeteeɗo pesc e nder lowre maɓɓe yiɗde ɓeydude mbaawkaaji pelle ɗe ngonaa laamuyankooje muritani ko ɗum waɗi fedde ɓamtaare pulaar e muritani dañii fartaŋŋe jeyeede heen ɗum ko yettude alla no feewi.
He nder ngoo ƴeewndo njiylawuuji keewɗi mbaɗaama ngam ƴellitde ɗemɗe ngenndiije ɗee paatuɗi he kelmeendi jaŋde hiisiwal nguurɗiwal celluka ɗemɗiyaagal daartol ganndal leydi keleendi sato duɗe politik njuɓɓudi huufo ñaawoore cellal senaare ngaynaaka ekn.
Hono abii hurayrata mawm wiyi nelaaɗo alla mjkm wiyi so tawii juuloowo tukkiima yo o fad haa annda tukkiima so tawii o tukkitiima yo o daro haa o annda o dariima so o sujjii kadi yo o fad haa o annda o sujjii ko hono nih o foti waɗirde njuulu makko kala.
E nder yeewtere ndee en kaalii heen golle yero dooro ñaamgolluuje tiiɗɗe ɗe o waɗani muritaninaaɓe cakkitoriɗen ko waɗde eeraango feewde e ɓesngu diiwaan oo nde waɗta mo ñalawma walla ñalɗi teskinɗi tawa kewu nguu renndinta ko senegaal e muritani fof.
Ɗiiɗoo sifaaji ina tawee e rewɓe fulɓe sukundu laysuru juutndu yahdu yamyamru yaɓɓa daagoo famɗeende ƴeewki gite maɓɓe pottaataa e gite goɗɗe darnde siliinde fortiinde florence gaty ɗakkii e nagge sehi nge nate rewɓe fulɓe siŋkiiɓe suɗiiɓe ina ɓira nayi.
E hitaande ujunnaaje ɗiɗi e nayi caggal nde teemedde ɗiɗi e capande joyi e go'o kajjoowo cankii ɗoon e ɓiɗtondiral dowla sawuud yaajtini jaale ɗee waɗti ɗum en ɓale jaajɗe jaalal kala noogaas e jeegom meeteer njaajeendi rewni dow mum en pom pom jamaraat.
O daraninooma ɗuum e mooɓondiral eeleega ɗiɗi haa joyi mee ujunere e teemedde jeenayi e capande joyi e jeetati kam e nder fedde ugoms dental kuuɓtodinngal muritaninaaɓe daande maayonaaɓe e caggal ɗuum e manifest sappo e jeenayi manifest sappo e njeenayo.
Musiɓɓe tedduɓe janngooɓe misiide no men fodirnoo on non fii sooditangol lowre men misiide nden innɗe domen lolluɗe ɗen haray fuɗɗike laataade ko teddungal e mon en eggirii dot net taho haa njuɓɓudi ndin timma hertoren dot com on kadi e innde lowre nden.
Musiɓɓe tedduɓe janngooɓe misiide no men fodirnoo on non fii sooditangol lowre men misiide nden innɗe domen lolluɗe ɗen haray fuɗɗike laataade ko teddungal e mon en eggirii dot net taho haa njuɓɓudi ndin timma hertoren dot com on kadi e innde lowre nden.
A en ce ui concerne les dispositions de la prsente conention dont lapplication rele de la comptence du pouoir lgislatif fdral ou central les obligations du gouernement fdral ou central seront les mmes ue celles des parties ui ne sont pas des tats fdrau .
Balle keewɗe mbaɗaa e tonngol daɓɓol fayde ndakaaru nde ndiyam naati e galleeji fayde gine nde heɓi caɗeele sakkiti ko mali ujunnaaje joyi fayde he fulɓe yanaaɓe toon ɓee fedde sileymaani baal wonnde itali ɓeydii heen go'o 000 fof hawri ujunnaaje jeegom.
Des epulsions comme en ujunere e teemedde jeenayi e capande jeetati e jeenayi ont suii ers le sngal puis des tractations aec certains pays ont donn un rpit ces trangers auuels letat mauritanien impose de se munir de carte de sjour dans un dlai trs court.
Leurs reendications ont toutes t rprimes dans le sang sans u aucun moment le rgime en place ne prenne le temps de rflchir sur les motiations relles de ces crises rptition et ne propose des solutions ui aillent dans le sens du maintien de lunit nationale.
Ko ɓuri haawnaade koo ko ɓeen halfunooɓe afrik mbiyata ɗum jooni ndeentoɗee siin yiɗi ko halfude on ndaa ina hasii hay e nder leyɗe afrik ɗe leyɗe hirnaange njiimnoo ko nanndi e farayse ko siin gollii heen ɓuri yiytinaade e ko njiimnooɓe ɓee ngoppi ɗoon.
Sirru gonɗo e pinal misra oo fof wonnoo ko e maayo niil sibu misranaaɓe ndeen mbaawiino eeltude diƴƴe maayo ngoo ina ilna leyɗe ina ndema coña haa heewa ndaña ko nguuri haa ɓurtiree kuutoroo ɗum e geɗe pinal e renndo leydi ndii kam e gaggitgol oogirɗe.
To bannge muritani laaw tuggi ko e abdalla jeeri haa wabbunde sara wocci to bannge senegaal daande maayo laaw tuggi ko e abdalla waalo haa ɓokki to bannge senegaal jeeri worgo ko mbummba haa siñtaan kogga walla jeeri kogga sara jeeri ƴuggawuro sihsihɓe.
Eɗen laaɓaa kam dawrugol jamyamol ngol nguurdunoɗen e barak oboma ko caggal yahtirta sabu lannda demokaraat en ko dañaaka e mum en fof kam ko yimɓe waɗtuɓe hakkillaaji e jojjanɗe aadee e tabitingol demokaraasi e nder jotondiral mum en e leyɗe aduna ɗee.
He wiyde pr christine jenkins gardiiɗo fedde jofe to australia chairwoman of lung foundation australia kadi ko o opiroowo jofe tawi omo yeewtida he jaayndiyankooɓe guardian australia o wiyi ɗoo hannde maɓɓobecce coidsappo e jeenayi alanaaka tawo safaara.
Ñaamee njaree haa feeñana on diidol danewol ngol ɗo seertata e diidol ɓalewol ngol ummoraade fajiri ko refti heen timminon koorka mon fayde jamma kono hoto piilondiree e maɓɓe tawa ko on ɗuufniiɓe e der jamaaji ɗum ɗoon ko keeri alla hoto badtoɗee ɗum.
Kono imaam haafes wiyi geɗe ɗee njowitii tan ko e nelaaɗo alla mjkm wiyri minen dental annabaaɓe min njamiraama nde min njaaccotoo e kummtaaje amen so min koorii yo min neemno e kejjaaje amen yo min njow juuɗe amen ñaame e dow nane amen so amin njuula .
Duuɓi ɗiɗi pawtii heen farayse neldi koohoho mawɗo hono biyeteeɗo muraag yo won goforneer wagadugu tawi fayndaare mum ko ko haɗde leydi hot woltaa ndi yantude e fedde dental potal afrik ɗum woni e ɗemngal farayse r d a rassemblement dmocratiŋue africain.
Naalanke fof haa teŋti e lolluɗo oo ene foti suusnude hoore mum naalankooɓe woɗɓe walla sukaa ɓe fuɗɗotooɓe ɓe o walla ɓe e humpito makko e karallaagal makko mbele eɓe ndewa e laawol moƴƴol ɓe ngadda ballal maɓɓe e ɓamtaare ooɗoo fannu e nder renndo ngo.
Ndiin tippudi heɓti mbaawka politik e faggudu leydi ndii fof tabitini heediheeda b e nder denndaangal juɓɓule pewjooje heediheeda donaaɗo wonande hardaneeɓe jaajtinaaɗo e haalpulaaren e sooninkooɓe e jolfuɓe rewrude e jiilyiiltugol mbaawka e doole laamu.
Ndee hare yuumtunde e warngo yimɓe heewɓe nder leyɗe ɗiɗi ɗee hay dara jotondiraano e luure hakkunde safalɓe e ɓaleeɓe sibu ɗoo ko pullo e sooninko mbaɗdunoo kono nde reɓii haa nde yuumti e pelɓondire hakkunde safalɓe e senegaalnaaɓe to rewo e worgo fof.
E tuugnaade e oo yonta keso ngenndiije dentuɗe ina foti waɗde doole mum kala ngam siftinde goɗngol ngalɗoo doŋngal momtugol añamnguraaru ngal timmaani tawo e hirjinde denndaangal ngenndiije ɗee yo ndarano momtude tuundi añamnguraagu nder winndere ndee.
Nde ibliis yettii tawi ayyuba ina juula nde o yettinoo tan o ƴoori bojji o hiiwtii o wiyi annabi ayyuba mi anndaa ko njuulataa hankadi haadi mo ndewataa oo nanngii jawdi maa fof bonnii ɗum haa laaɓi mi anndaa ko mbaɗdataa e oo geno baaɗo nii bonde e maa.
E hitaande ujunere e teemedde jeenayi e capande jeɗiɗi e jeɗiɗi o woni tergal goomu ciynoowu ngenndiyankeewu anc cukko hooreejo catal anc to mosammbik hade makko waɗeede hooreejo ngaal catal e hitaande ujunere e teemedde jeenayi e capande jeetati e nayi.
Cette deuime rforme du systme ducatif mauritanien se rle un chec en ce uil deloppe les oppositions ethniues les ngroafricains considrent larabe comme une langue doppression et dassimilation menaant plus ou moins long terme leur identit culturelle propre.
Lenseignement du franais en tant ue matire dbute ds la deuime anne du primaire raison de si heures par semaine cette langue est charge de hiculer et de faon progressie de la troisime anne du premier degr jusu la terminale toutes les matires scientifiues.
Ko noon ne kadi kaawisi wellitirta taltali miijo e sahaa nde rewi gadanol mum e yolnde hakkunde attaar e shingiti haa o seedii no mohammedu wul ebnu feewnitiri kaawniiɗe geno ngol leeɓolsiraaɗi laylaytowol no laadoori hakkunde joolooli kaaƴe iiliilnooje.
Hankadi ko kasoo woni ekkol rippoobilik ɗuum na addana en faamde wonde dowla oo gila dow haa les kam e foɓɓanooɓe ɗum ɓee lummbotoo e borjoŋaagal duumingal hakkille e jawdi eɗen ngoɗɗi wasiyaaji ganndo biynooɗo ngam tafde ɓiyleydi puɗɗoroɗen tafde neɗɗo.
Ko waawnoo heen wonde fof gila mnla tuwaareg en ɓe ngonaa keeweendi e rewo mali ummitini fiyannde e hitaande ujunnaaje ɗiɗi e sappo e ɗiɗi wondude e goomuuji ownooji luure hakkunde maɓɓe e leƴƴi keddiiɗi ɗii hono fulɓe e sonngaay en ko ɓeydiiɗe waawnude.
Je ne sais pas le point de ue de ladministration pas plus ue celui de lassemble mais ne seraitce ue pour cette raison seulement la langue arabe mrite dtre enseigne sur la alle du fleue dans les mmes conditions ue dans les autres rgions de la mauritanie .
Gila e kuutorɗe awo aadanteewo haa e cambe awo mbaylaandi tuggude e lawlawre maama labbo haa e serem kalmbaan geɗe ngaynaaka gollorɗe wayluɓe cañu geese e yahdiiɓe mum taññeteeɗi e nder mbaylaandi kaaw jarno maabo e geɗe goɗɗe mahngo ena ɗoon ndiimaa.
Sibu e haala jaaynooɓe jaambureeɓe ko njuɓɓudi laamu e hoore mum hono ardiiɓe diiwaan o kam e perfee e ardiiɓe sarwisaaji nokkuyankooji ɗi e ardiiɓe konu e nder nokku he e ardiiɓe sosiyateeji laamu e nokku he ko kam en ndarii mbele miitiŋ upr ina nootee.
E nder ɗaɓɓaande ñaawoore ɗe njoɗɗini ndee eɗe mbinndi heen wonde tumarankooɓe njiytii gannde keewɗe nafoore wonande ngenndi men tee cosii teemedee antampiris ɓurɗi lollude e waawde fentude e leydi ndii ɓe limti heen apple disney google walla kadi ford.
So en njiyii fedde farankofoni daraniinde ɓamtude farayse ina wiya yo ɗemɗe afriknaaɓe njannge ɓe mbiyraani noon alla ɓolo ɓe cemmbiniri ɗum ko yenaneede so tawii a fuɗɗoriima ɗemngal maa ina addan maa feɗɗitaade e janngude ko heddii koo weeɓnan maa ɗum.
Maayde tijjaan aan ndee wootere e koode men mawɗe jalboore nde fiifataa ene foti dunde en eeraade ko yaawi ngenndi men fof to dingiral pottitte ɓurngal mawnude ko nanndi e fettirde fukubal lewopool sedaar seŋoor to ndakaaru yimɓe yeewa hol no ɓe mbadata.
e nder hitaande ndee wootere caggal nde o arti e nder leydi muritani o waɗaa diisnondirɗo karalloconseiller techniŋue to duɗal muritani ngal wiɗto gannde ngal ɓe mbiyata imrs walla haa ɓura laaɓde mbiyen institut mauritanien de recherches scientifiŋues.
Sabu so foksineeruuji ɓurɓe heen toowde ko njogii e njoɓdi heewaani yettaade teemedere ujunere mbiyaama kootee cuuɗi mon mahee toon galleeji jooɗɗi njuɓɓinee ɓesnguuli mon yo njantu e prds so oɗon njiɗi dañde huunde e laamu he ma a taw kam haala joofii.
Gure ɗo halayɓe ɓuri heewde ko afniya daara loopel saasel bakaw demet mbañu sahrendoogu ɓoggee dubunge mboonjeeri saye ɓowde ganki ñaakaaka siñtudaŋɗe calgu gurelbuubu ndermbos tulde ceenel jiñtujoom njorol wusalaŋ cidee julloom ŋorel sambacaaka ekn.
Eɗiiɗoo duuɓi ɗiɗi cakkitiiɗi gila ut ujunnaaje ɗiɗi e jeetati caggal kuudetaa muritani afrik farayse afrik gonnooɗoenjiimaandi farayse woni ko yiriinde bonnde koninkooɓe inan polla laamuuji hooreeɓe leyɗe arɓeekommbol maayde ina mbiya ina nangtooelaamu.
Je ne sais pas le point de ue de ladministration pas plus ue celui de lassemble mais ne seraitce ue pour cette raison seulement la langue arabe mrite dtre enseigne sur la alle du fleue dans les mmes conditions ue dans les autres rgions de la mauritanie .
Ko adii seeɗa keɓgol leyɗeele afrik jeytaare mum en tuggi ujunere e teemedde jeenayi e capande nayi e jeegom haa ujunere e teemedde jeenayi e capande jeenayi e go'o he pusgol dental sowiyet teskaama follooji limti limtinɗi ɓaawo hare aduyankeere ɗimmere.
Wonaa ngol wonata goo so woodii waɗde sibu persidaa andrew johnson ujunere e teemedde jeetati e capande jeegom e jeetati e bill clinton ujunere e teemedde jeenayi e capande jeenayi e jeetati ndewdanooma ɗoon hay so tawii senaa wattini ko laɓɓinde ɗum en.
Sibu goo ko moƴƴimoƴƴi golle koo fof so ɓooyii tan haastete ɓooydeede addata haasteede tee ɗuum ko jikkuuji ɗi alla loowi e yimɓe alaa ko haali noon kadi so a ɓooyii e huunde tan yimɓe mbaɗtat yiyde e teskaade ellaaji maa so ɓooyii natta yiyde moƴƴi maa.
Ko he ujunere e teemedde jeenayi e capande jeetati e nayi mbayliigu tuugiingu he ɗemɗe ngenndiije fotnoo waɗde ngu waɗaaka nii woni jaŋde ndee heddorii noon e kuule cabborɗe haa ujunere e teemedde jeenayi e capande jeenayi e jeenayi hitaande pusgol dɗng.
So tawii won mawninɓe ñalngu muritani heɓi jeytaare mum won suniiɓe ñalnde heen oon ñalawma noogaas e jeetati noowammbar potnooɗo wonde ñalngu ngootaagu sibu ko ñalnde heen muritani woodi tigi wontii ñalawma ciftinoowo taƴenɗamaagu e yoorɓerndaagu.
So tawii won mawninɓe ñalngu muritani heɓi jeytaare mum won suniiɓe ñalnde heen oon ñalawma noogaas e jeetati noowammbar potnooɗo wonde ñalngu ngootaagu sibu ko ñalnde heen muritani woodi tigi wontii ñalawma ciftinoowo taƴenɗamaagu e yoorɓerndaagu.
Hedde teeminannde iɓiire luural joli hakkunde sonngaay en e saadnaaɓe sabu njiimaandi oogirɗe lamɗam moraande haa teeŋti noon e oogirgal mawngal lamɗam teghaa ngal saadnaaɓe keɓti e tuwaareg en e hitaande ujunere e teemedde joyi e capande jeetati e ɗiɗi.
Ko ɗum waɗi eɗen cikki laamu fotnoo tawo ko farlinde peccitagol leydi tawo haa labbo fof dardoo e tunnde mum caggal ɗum ɗoon noon yiɗɓe fof ina mbaawi ƴeewde hol no liggortoo leyɗeele mum en tawa kam jotondiral hakkunde maɓɓe nattii fawaade e ɓurondiral.
So tawii laamu senegaal ina felliti naatnude ɗemɗe ɗee e duɗe laamu ko jannginooɓe jannguɓe karallaagal janngingol haa e binndol ɗemngal ngal njannginta ngal no haanirta nii tawa ko humpito kadi tigirigi haa nii e pinal yimɓe ɗemngal ngal jannginta ngal.